C'ffludČCl V/*■< 3*. X^- 3v- 33o?t^&fa, — Satu: Cé» leto 35 din, pol teta 6etri Ma 9 din. Izven Jugoslavije: telo 65 dia. increti ali oznanila se po dogovora; pri, večkratnem « popast Upravništvo . inseraie in reklamacije. .115 NEODVISEN POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO Poštnina plačana v gotovini. „Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom m more govoriti vsak dan samo od 11. da 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 115. 1S8 štav. Mnpibon, dni«» 8. novamfcp« 1899« Letnik XIV. Od 1. novembra naprej velja posamezna številka „Straže“ 75 par. Opozicijski tisk in sedanji režim. Opozicionalnemu časopisju se kaj rado očita, češ, da piše preveč v negativnem smislu. V koliko je ta o-čitek v posameznih slučajih upravičen, ne bomo raziskovali. Treba pa je pribiti z vso iskrenostjo, a da se ne sklicujemo na objektivnost, da je sedanja doba prenasičena z elementi, ki ovirajo vsako pozitivno n-dejstvovanje. Sicer pa je tudi negacija v svojih rezultatih pozitivno ustvarjajoča. Predno se more kaj graditi, je vendar treba poprej očistiti slavbišče ter odstraniti vse, kar ovira stavbo. Z druge strani pa je treba upoštevati, da je vladno delovanje v vsem svojem pozitivizmu vedno negativno. Vzemimo katerokoli panogo državne uprave in njene odredbe ter zakone, pridemo po natančni analizi vzročne skupnosti do krajnega rezultata, ki je v svojem dejstvu negativen. Vzemimo n. pr. ustavo. Zakaj je bila sprejeta nasilno in zoper voljo večine Hrvatov in Slovencev? Zakaj ravno v centralističnem, državnopravnem smislu? Na ta vprašanja mora vsak, ki iskreno misli, priznati, da se je to zgodilo zato, da se Hrvatom in Slovencem prepreči izvrševanje njihovih državljanskih pravic v pozitivnem smislu. Sprejetje ustave brez Hrvatov in Slovencev je negacija njihovega obstpja in s tem njihovih pravic, ker bi udejstvovanje le-teh prišlo v navskrižje z oblastiželnostjo enega plemena in ene pokrajine, bolje: takozvane «beograjske porodice.« Tudi sprejetje centralizma je prišlo samo iz negacije naših pravic, ker so beograjski oblastniki mnenja, da je samo potom centralizma mogoče vzdržali voljo beograjskih oligarhistov nad voljo ljudstva. Centralizem ni bil sprejet zato, ker je upravno najboljši in za 1 naše razmere najugodnejši, pač pa zato, da Hrvate in Slovence drži v šahu proti njihovi volji. Najboljši dokaz zato nam nudijo naše slovenske stranke. Samo- t .stopieži,—liberate«., itt socialisti so glasovali za centralistično ustavo samo iz strahu, da v avtonomni Sloveniji najbrž ne bo kruha za njihove stranke. Ali si je mogoče sploh misliti, da bi manjšina v našem narodu pravilnim parlamentarnim potom mogla priti na krmilo? 'Samo po zaslugi centralistične ustave sta v vladi dva manjšinska ministra Pucelj in dr. Žerjav. ; Vzemimo dalje n. pr. šole. Zakaj se preganja verouk iz šol m se pospešuje hlapčevski sokolski duh med učiteljstvom in šolsko mladino? Mar zato, ker je to pozitivno dobro? Nikakor ne; pač pa zalo, ker se na ta način najhitereje doseže. raznarodnje.njc, m razkrist-janje./Naroden slov. duhovnik inora iz šol, da se v njih ubije slovenstvo in katoliška vera. Ko se bo to doseglo, pa se bo začelo pozitivno uvajati srbščino (saj se že; op. stavca) ih — pravoslavje. Na ta način, ko se ubije in uniči, vse narodne svetinje in tradicije: jezik, vero in običa je, še le takrat bo beograjska klika začela pozitivno udejstvovati svoj hegemonistični program enega naroda intenc,vere. . Zakaj se zapostavlja katoliško duhovništvo? Iz pozitivnih razlogov? Kaj še! Zato, da se duhovščino z materijalnim! razlogi prisili, da zapusti svoj vzvišeni in idealni poklic ter služi režimu. Ta je vendar ja§no povedal dr. žerjav na strankinem zboru v Ljubljani! Naj zadostuje teh nekoliko vzgledov. Kdor pa hoče misliti in svoje misli o tem zaupati papirju, je lahko prepričan, da bi iz tega nastala še bolj debela knjiga od sv. Pisma. Vse -, vladno delovanje je torej negacija, če hočete, pozitivna negacija ali narobe. Ali je mogoče po vsem tem, da se opozicijski tisk pozitivno uveljavlja, ko komaj zmaguje, da. odbija vsakodnevne vladne napade na čast, postenje, pravice in razsodnost posameznikov in celega naroda? Za pozitivno uveljavljanje'V zahtevanem smislu je treba drugačne podlage, ki jo more nuditi samo poštena in pravična vlada. Sicer pa je, opozicijski tisk s svojo «negativno« pisavo dosegel pozitivne uspehe. Pozitivisti v Vojvodini, Črnigori in Macedculiji nimajo pokrajinskih namestnikov, dockn tara, kjer je opozicija v večini, se je imenovalo pokrajinske uprave, da sg zamaže oči — slepcem. Pa tudi. marsikaj drugega*«je opozicijski tisk dosegel, še vgč pa. ohranil dobrega in preprečil slabo. — Kdaj. bi že bila razdeljena Slovenija, da ni bilo opozicije in sicernegativne opozicije! Tudi na socialnem polju je opozicijski lisk s svojim negativnim nastopom dosegel, da se, bolnišnice niso zaprle, da je ostal v veljavi osemurni delavnik in da se z vojaštvom bolj človeško postopa. Batinanju, balkanski posebnosti, je meja v Sloveniji zaprta z. opozicijskim tiskom. Vse to je treba upoštevati in priznati mora prijatelj in nasprotnik, da je z ozirom na taktiko sedanje vlade negativno nastopanje opozicijskega tiska povsem upravičeno. Dokaz je tudi v temu. da je ravno opozicijski tisk dosegel, da je vsak, ki so ga še pred letom zmerjali «državotvorni« s «separatistom« in «protidr-žavnim elementom«5, danes ponosen na svoj naslov in da se zavzemajo za revizijo ustave, avtonomijo in nedeljivost Slovenije vsaj pred volitvami in na javnih mestih celo tisti, ki so bili pred letom najhujši centralisti. Zato brezobzirno na pranger javnosti z vsemi lopovščinami sedanjega centralističnega, koruptnega in nasilnega režima! V javno obsodbo z vsemi upravnimi škandali in krivicami! Nobene milosti z izdajalci in prodanci, pa naj bi to bil sam minister Pucelj al% Žerjav! . Pri tem pa ne bomo prenehali ponavljati naših odločnih zahtev po avtonomiji in nedeljivosti Slovenije, po verski vzgoji v vseh šolah, po popolnem slovenskem vseučilišču v Ljubljani ter po vseh socialnih in gospodarskih naših pravicah! Politični položaj. Narodna skupščina in finančni odbor. Po dolgem času je zopet enkrat g. ministrski predsednik Pašič prebral dne 6. t. m. ukaz, da se je redno zasedanje narodne skupščine pričelo dne 20. oktobra, a prva seja se vrši še le dne 6. novembra. Po raznih formelnih ceremonijah, odgovorih ministrov na interpelacije in na prošnje je prešla skupščina na dnevni red: volitev finančnega odbora. Itadi sporazuma med posameznimi klubi je volitev odpadla in je bila sprejeta skupna lista. Od Jugoslov. kluba so v finančnem odboru: Pušenjak, dr. šimrak, Dulibič, namestniki: Škulj, Žebot in Stantio Banič. Od radikalov je v odboru devet članov, od demokratov devet, od zemljoradnikov 2, od socijalistov ih republikancev 2, od Spahove skupine 1, od vladnih muslimanov 1 in od samostojnih 1. Na burni seji fin. odbora je bil izvoljen predsednikom od Davidovičevih pristašev kandidirani dr. Voja Veljkovič, za podpredsednika Jankovič, za tajnika Sergic in Šečerov. Opozicija je le deloma glasovala, za Veljkoviča, deloma pa oddala prazne glasovnice. Program novega predsednika finančnega odbora g. Veljkoviča. Takoj po izvolitvi predsednikom je govoril dr. Veljkovič in razvil program, katerega bi sé naj drzkk ••'ni odbor pod njegovim predsedšL • G. Veljkovič je povdaril, da se bo finančni odbor moral baviti tudi z vprašanjem valute in z uvozno ter izvozno trgovino. Naglasa! je, da ima finančni odbor pravico kontrole nad delovanjem finančnega ministra v pogledu državnih' dohodkov in izdatkov. Finančni minister je dolžan vsak mesec predložiti natančen izkaz o dohodkih in izdatkih. Demokratski poslanec obtožuje demokratskega ministra. Pribičevičevo partizanstvo v področju ministrstva prosvete se studi že ljudem v samem demokratskem klubu. Demokratski poslanec, Pavle Angjelič je poslal ministru za prosveto Svetozarju Pribičeviču pismo, v katerem se pritožuje nad postopanjem nadrejenih ob-lastev proti učiteljem in učiteljicam na Hrvatskem, ki se brez vsakéga pravega vzroka premeščajo iz kraja v kraj. Pismo navaja, da je bilo v zadnjem letu nad 400 učiteljev in učiteljic brez vsakršne krivde odpuščenih ali upokojenih. Učiteljice iz najboljših rodbin na Hrvatskem so šolska oblastva premeščala v hribovske kraje,'kjer ni ne poti ne prometnih sredstev, to pa samo radi tega, da bi jih na ta način prisilila, da podajo ostavko na svoje Službe. Poslanec Angjelič vprašuje v tem pismu ministra ‘Pribičeviča,- ali mu je. vse to znano in kaj namerava ukreniti, da se te krivice odpravijo in . da se oškodovanim učitel jem in učiteljicam da primerno zadoščenje. Demokratski klub še vedno zboruje o krizi vlade. Debate noče in noče biti konec. Pribičevičeva skupina je za neizpremenjono sedanjo vlado, Davidovič hoče situacijo razčistiti, tretja, nekako nevtralna skupina pa misli, da hi bilo najbolje, da sedanja vlada na jpoprej svoj delovni program izvede in da' se še le potem poda* jo ostavke. Mogoče se bo pa tudi Davidovičeva skupina zadovoljila za enkrat samo z nekaterimi osebnimi spremembami v vladi. Izmenjava vojnega ministra se je izvršila v zna- * menju zmage prevladujoče moči «bele roke«, ki hoče imeti samo svoje prve moči na vodilnih mestili. Gene- • ral Vasic namreč ni bil ne prav bel in tudi ne prav črn, bil je tako nekako na sredi in «bela roka«, ki še čuti tako močno, danes takih ljudi in nekakih posredovalcev ne potrebuje. V Pašičevi «Tribuni« čitamo celo. da sc je Vasic radi tega onemogočil, ker je obtoževal prejšnjega vojnega ministri generala Zečeviča, ki je — «nedolžen«; Ugonobil je toliko rekrutov, pa je vendar nedolžen! Pod novim vojnim ministrom bo prišel Pa-šičev sin z drugimi špekulanti na svoj račun in to je tudi povod izmenjave. Ureditev agrarnih odnosa jev v Dalmaciji ni nujna, j Tako so odgovorili ministri zemljoradniškim poslan- j čem, ki so prišli z nujno zahtevo, naj se poravnajo spo- j ri med dalmatinskimi lastniki in najemniki zemljišč. Izgredi so še vedno na dnevnem redu v Dalmaciji, o-ložniki pomagajo lastnikom ter z okrutno silo plenijo Seljakom pridelke in drugo imovino. Povod vsega tega so prejšnje obl jube vlade in pa sedanje .postopan je ministra za pravosodstvo in za agrarno reformo. Zem-Ijoradniški poslanec Lazič je na prvi seji skupščine obširno orisal položaj v Dalmaciji, minister agrarne reforme je pa odgovoril, da se dalmatinskim zadevam ne more pripoznati zahtevana nujnost. Zcmljoradni-ški poslanci so na to z velikim hrupom zapustili skupščino. Prazne obljube invalidom. Invalidska deputacija je obiskala ministrskega predsednika Pašiča in ministra za socijalno politiko ter je bila odpravljena s praznimi obljubami, da pride invalidski zakon čimprej na vrsto itd. O kaki pomoči bednim invalidom na račun tega zakona, ki se že tako dolgo pripravlja, ni bilo niti govora. Pašič je šel celo tako daleč, da je tudi napram invalidom porabil svoj stari izgovor, da je vlada V krizi. Invalidi so zelo ogorčeni in sklenili so pozvati svoje tovariše iz okolice Beograda v mesto, da se vsi skupaj pred parlamentom utaborijo ter tako zasledujejo, kako prihaja njihova zadeva na vrsto. Glede uporabe solunske luke od naše strani so se posvetovali v Beogradu grški zunanji minister Politis, Pašič in naš zunanji minister dr. Ninčič. Poročajo iz Beograda, da se je vrnil Politis nazaj v Atene in da se je dosegel sporazum. Gospod minister Politis je izjavil pri svojem odhodu iz Beograda zastopniku časnikarske agencije «Avala« sledeče: Z uspehom razgovorov, ki sem jih imel s kraljem, s Pašičem in dr. Nin-čičem, sem zelo zadovoljen. Sklenjeno je, da poglobimo in utrdimo naše gospodarske zveze z novo trgovsko pogodbo in da takoj pristopimo k izvedbi določil v mesecu marcu leta 1914 sklenjene pogodbe, glasom katere dobi Jugoslavija v Solunu svojo lastno obrežno cono. ■HiaawnwMUTii »-yfiniwrimfl-m>rMn(iìifit*TfiMrìtiim^M Bolgarske vesti. Bolgarska javnost. «L'Echo de Bulgarie«: Konferenca v Lozani (Švica), 13. novembra, ima nalogo, ureditev vzhodnega miru, konferenca v Bruselju (Belgija) pa bo v decembru reševala finančni in gospodarski problem Evrope. Po štirih letih končane vojne bo šlo v Lozani ali za mir ali za vojno, v Bruselju pa za alternativo ali po-polen gospodarski krah ali začetek obnove. Poizkusi s dosedanjimi konferencami slabo vplivajo na preveliko upanje v predstojeći konferenci. Diplomatske spletke pripravljajo človeštvo, ki je poraze dosedanjih mednarodnih sestankov le s težavo preneslo, nova razočaranja. Mi, Bolgari, smo, žal, najneposrednejše prizadeti med narodi, interesiranimi na rezultatih predstojećih konferenc. Vprašanje vzhoda, to je naše vprašanje, ker smo v osrčju vzhodnega polotoka, življenja sposobna, nezavisna, razvita Bolgarija je bistven pogoj miru na Balkanu. Od tega miru, o katerem bo govora v Lozani, bo odvisno tudi naše gospodarsko vprašanje in vprašanje vojnih dolgov, o katerih se bo razpravljalo v Bruselju. Isti list: Vprašanje «za« in «proti« reviziji ustave preveva vse državno življenje Jugoslavije. Položaj je skrajno zapleten in samo takt političnih strank vzdržuje še državno organizaci jo. Število nezadovoljnežev s centralistično ustavo naiašča in Protič je dokazal nesposobnost centralističnega načela za trajnost sedanje ustave. Srbski nacijonalizem, ki je po vojni znatno poraste!, pa noče ničesar slišati o kakih koncesijah. Splošno mnenje je, kateremu se pridružuje tudi Pašič, da je edini izhod iz sedanjega položaja, v novih volitvah.,— Gre samo zato, kdo bo vodil te volitve. To pa je najtežje vprašanje. Politično vrenje v Jugoslaviji je velike važnosti za bodočo njeno orijentacijo v notranji in zunanji politiki. Isti list: An gorska vlada bo: predlagala na vzhodni konferenci 1. avtonomijo vzhodne Trakije z izhodom Bolgarije na morje v pristanišču Dedeagač in 2, avtonomijo Macedoni je. z izhodom Srbije na morje v pristanišču Solun. Če je vest resnična, kolikor je važna. Bolgarija, zlasti izbeglo prebivalstvo,. je zadovoljeno. (V kolikor gre za avtonomijo jugoslovanske Macedoni-je, upamo, da je mišljena ta avtonomija v sedanjih državnih mejah in z istočasnim avtonomiziranjem vseh ostalih pokrajin Jugoslavije; v tem smislu vest tudi mi z radostjo pozdravljamo, odločno pa smo proti vsakemu zmanjšanju državnega ozemlja. — op. ur.). «Nezavisimost« : Srbi se niso spomnili na desetletni -co zveze z Bolgari, brez katerih bi ne mogli slaviti'bitke pri Kumanovu. Sicer pa je odločila zmago v balkanski vojni bolgarska vojska, kar tudi zgodovina priznava. Srbi seveda v svojem šovinizmu tega nočejo priznati. Srbi pozabljajo, da je še le bliskovito zavžetje trdnjave Kirkilisa omogočilo njihovo prodiranje in zapečatilo usodo Turčije. «Zora«: Zahteva angorske vlade glede avtonomije Macedonije je v soglasju z željanji Bolgarov, ako bo stvarno tudi predlagana in podprta na vzhodni konferenci. «Dnevnik«: Avtonomija pomenja pravico ljudstva na samoodločbo in je po svetovni vojni postalo najpopularnejšo načelo mednarodnega prava. Bolgarska zahteva avtonomije glede obeh Trakij pa,vsebuje tudi konec medsebojnega uničevanja prizadetih narodnosti. 2. vstran. STRA2A. 8. novembra 1922. Svetovna javnost «Politia« (Grčija): Venizelos baje želi konec revo-, lucijonarnega stanja in volitve. Toda, dokler je del vo-lilcev pod orožjem, ne more biti govora o volitvah. «Kathimerini« (Grčija): Venizelisti zahtevajo volitve še pred mirovno konferenco, da bi z demagogijo premotili grški narod. Toda grški narod zna ločiti nasilje od svobode. «Adeverul« (Romunija): Stambulijski si je s svojim postopanjem v zadevi četniških vpadov pridobil simpatije Rumunije. Po vojni, ki je razdvojila Bolgarijo in Rumunijo, je to prvi korak k obnovitvi iskrenih odnošajev. Vsi, ki žele mir na Balkanu, se morajo tema radovati. Bolgarija bo v zvezi z Rumunijo samo pridobila. Razne vesti. Stambulijskijeva izjava. V bolgarskem sobranju je ministrski predsednik in minister zunanjih zadev podal obširno izjavo o notranji in zunanji politiki. V tej izjavi je zavrnil očitke glede zvez z Rusijo in Angoro ter z vpadi četašev. Izgon Vranglovcev je posledica njihovega vmešavanja v bolgarske zadeve. Kemal pašini uspehi so odprli pot revizijam mirovnih pogodb.. S Turčijo je razmerje dobro, kdor pa je proti izhodu Bolgarije na morje, ta je njen sovražnik. Grčija se mora umakniti iz zahodne Traki je in tudi Srbiji se mora priznati izhod na morje. Trakija mora dobiti avtonomijo, ker je avtonomija edino uspešno in trajno sredstvo, da ppmiri prizadete narode. Vse balkanske države store prav, ako se oklenejo avtonomističnega načela. Od Srbije in Rumunije pričakuje Bolgarija dobrega prijateljstva. — Sobranje je vladno izjavo vzelo z dobravanjem na znanje. Grki so že izpraznili Trakijo in Turki začenjajo te dni uvajati svojo upravo. Trgatev v Bolgariji je za 20 odstot. slabejša od lani. Tudi kakovost je znatno trpela vsled deževja. Kìfwx ■ ii'ircrtwroiwi tarara Po svetu. Dvolična fašistovska zunanja politika. Prvotne vesti, da Mussolini v zunanji politiki ne bo respektira! po njegovih prednikih sklenjenih pogodb, se zdaj kljub poznejšim pomirljivim vestem zopet potrjujejo. Najboljši dokaz za to je že okolnost, da poleg Sforza (Pariz) in Frassati (Berlin) vstrajata na svoji ostavki tudi carigrajski poslanik Roland Ricci in washingtonski poslanik Garroni. Po vsej priliki slede tem še druge ostavke italijanskih diplomatov. Polagoma je tudi časopisje začelo zopet pisati v novem duhu. Listi pišejo, da Mussolini ne namerava z enim udarom izpreme-niti dosedanje politike, da od njega ni pričakovati kakih pustolovskih nastopov, vendar pa bo skušal rešiti, kar se rešiti da. Kar tiče Jugoslavije, ostane Mussolini pri tem, da mora o dogovorih o San Margheriti odločiti parlament, ki jih lahko sprejme, lahko pa tudi odkloni. Razumljivo je, pišejo listi, da nova vlada ne bo pritiskala na parlament, da te dogovore odobri. Ako parlament ratifikacijo odreče, se bodo svoj čas začela med Rimom in Beogradom nova pogajanja. V tem pa ostane tretji pas. zašeden po italijanskih četah slej kakor prej. Med zavezniki hoče biti Mussolini enak med enakimi in v vseh svojih namenili v zunanji politiki se naslanja in zanaša na italijanski nacijonalizem in mladino. Sploh pa mora fašistovska vlada držati svoje pristaše v vedni napetosti, da se toliko ne opazi nesposobnost nove vlade na polju državnega gospodarstva.., v Proti fašistovski vladi v Italiji je izdala republikanska stranka poseben proglas, v katerem naglašajo republikanci, da Italija nima sedaj vlade, ampak diktaturo slučajno vladajočega razreda, ki tlači italijanski oarod in ga ovira v razvoju. Italija nima nove upravne organizacije, ki bi odgovarjala potrebam celotnega naroda. Ruska vlada proti nasilju fašistov. Ruski zastopnik v Rimu je predal italijanski vladi posebno noto, v kateri sc pritožuje radi navala fašistov v prostore ruskega zastopstva, dne 1. t. m. Fašisti so zahtevali predajo diplomatskih spisov in so večkrat tudi ustrelili. Policaj, ki je navadno vedno stražil zgradbo ruskega zastopstva, se je pri navalu fašistov skril in nobena oseba od varnostne straže ni mignila niti s prstom, da bi bila preprečila divjaški nastop fašistov. Ruski zastopnik zahteva v svoji noti, da se kaznujejo strogo vsi oni, ki so udrli v diplomatske prostore, kakor tudi varnostni organi, ki niso vršili svojih dolžnosti. Z navalom fašistov v ruske diplomatske prostore je pogažena pogodba med Rusijo in Italijo, v kateri je zasigurana nedotakljivost službenih prostorov. Memorandum Nemčije reparacijski komisiji. Nemški memorandum, ki je naslovljen na reparacijsko komisijo, vsebuje te le važne točke: 1. Vsak poizkus za dvig marke je utopija, ako se ne dobi istodobno posojilo v inozemstvu; 2. za stabilizacijo marke in ureditev državnega proračuna ne zadostuje posojilo 5 milijonov zlatih mark; ampak mora biti znatno večje; 3. ako se omogoči posojilo v inozemstvu, je nemška vlada pripravljena, da uporabi za to posojilo rezervne zaklade bank; 4. da se morajo pregledati in revidirati londonski zaključki z ozirom na plačevanje; 5. glede dviga, popravka nemške valute in zunanjega posojila bi se naj oziralo tudi na tozadevno mišljenje konference bankirjev; 6. Odgodila bi se naj tudi odškodnina v naravi, izvzemši ono, ki se odpošilja v severno Francijo; 7. odškodnina v naravi bi se naj pokrila z notranjim posojilom, 8. Nemčija konečno obljublja povišanje drž. prejemkov In znižanje izdatkov. Štrajk delavcev v Gornji Slezi ji. Delavstvo je začelo stavkati v horubrovarskem revirju in v krakov- skem področju. V Gor. šleziji je izbruhnila med delavstvom cela revolucija. Na kongresu delavstva je bilo sklenjeno s 35.000 glasovi proti 1.500, da se proglasi stavka. Turškega sultana imajo v stopah. Narodna skupščina v Angori je sklenila, da postavi sultana pred sodišče radi veleizdaje. Nadalje je ta parlament razglasil, da se bo volil novi sultan, kakor hitro bo izrekla o tem svoje mnenje komisija za kulturne zadeve. Iz Carigrada pa poročajo,, da dosedanji sultan ni nič kaj voljan, da bi se umaknil s prestola, ampak se odločno protivi, da bi priznal sklep angorske vlade o njegovi odstavitvi. Otok Samos zahteva samostojnost. Na otoku Samos se je začel ustaški pokret. Narod zahteva povratek samoupravnega režima pod pokroviteljstvom Zveze narodov. Zavetišče za ekscesarje in ekskralje je Doom. Nem ški ekscesar Viljem je že precej dolgo v Doomu, sedaj pride v vilo Mosberger blizu Doorna tudi grški eks-kralj Konštantin. No, vsaj Viljemu ne bo dolgčas, bo ’'imel vsaj eno kronano glavo kot kompanjona pri šahu. Amerika in Evropa. Na konferenco v Làusani misli poslati Amerika dva svoja opazovalca in to bo celo njeno sodelovanje na iztočnem vprašanju. Vsi evropski listi pišejo o tem in mnogi se iz tega tudi norčujejo, ker se ne zavedajo, da ni šale pri odločilih hladnokrvnih politikov Zjedinjenih držav. To se vidi tudi iz govorov ameriškega državnega tajnika Hughesa, ki je povdarjal, da nekoč Amerika ni varčevala z denarjem za Evropo, danes je pa drugo. Amerika hoče varčevati posebno še s svojo avtoriteto in noče se mešati v vrtince in homatije evropskih oblasti, ki same prav ne vedo, kaj hočejo.Amerika ne mara biti za arbitra v evropskih stvareh. Beležke. Ministrova brezvestnost glede uradniškega vprašanja. Sotrudnik beograjskega dnevnika «Vreme« je imel razgovor s finančnim ministrom dr. Kumanudijem, ki mu je glede uradniškega vprašanja izjavil sledeče; «Kar se tiče uradniških doklad in povišanj, neki listi niso objavili mojega točnega mnenja. Predvsem ni bilo besedice o absolutni odklonitvi uradniških zahtev. Nasprotno, najprvo se v celi državi izjednačijo uradniške doklade, kar se bo brezdvomno doseglo v novem proračunu, četudi bo izjednačenje doseglo plus 400 milijonov dinarjev. Nimogoče usvojiti uradniških zahtev glede povišanja dodatkov, dokler se ne izvede zakon o novem obdavčenju, ki se že nahaja v skupščini. Radi tega delamo na to, da se ti dve vprašanji zjedinita. Dne 6. novembra se sestane finančni odbor, ki bo najprvo opredelil svoje naziranje o uradniškem vprašanju. Po mojepi mnenju je glavno, da uspemo v pobijanju draginje, ne pa, da povišujemo uradniške plače, za kar je že Avstrija dala primer. Koraki, ki jih je napravilo ministrstvo za socijalno politiko, so že uspeli in draginja jc začela padati. Žitne cene se popravljajo, sedaj gre za to, da se popravijo tudi cene moke in kruha. Padanju živilskih cen pa bo zanesljivo sledilo padanje cen ostalih proizvodov, kojih raba je splošna. To bi bila najbolj zdrava rešitev uradniškega vprašanja, to-d ao tem bo podal finančni odbor svoje mnenje na svojem prvem sestanku.« — Tako se minister brezvestno in cinično smeje sestradanim državnim nameščencem v obraz. Državni nameščenci naj bi z dosedanjo plačo, ki zaleže komaj za 10 dni v mescu, čakali, da jim ministri pobijejo in odpravijo draginjo, da bo vse poceni ter primerno današnjim plačam. Državni nameščenec lahko čaka, da bo pobita draginja, ministri pa tako malo zaupajo svojemu pobijanju, da so si dnevnice in dijete od leta 1919 že neštetokrat povišali.' Zakaj pa oni nočejo čakati ob nekdanjih plačah, da padejo cene?! Precej uradnikov se je že povesilo, postrelilo, družine umirajo, minister pa pravi: Le počakajte, da padejo cene, to je najboljša rešitev vašega vprašanja!« Za Panteone, fašiste, Sokole, parade, izlete itd vlada ne daje denarnih sredstev v nekdanji meri, takse, poštnino ih voznino ne znižuje in tudi ne zvišuje v odstotkih, temveč v kar večkratni višini na račun «pobijanja draginje«; samo državni nameščenci naj bi čakali, da po zaslugah take vlade padejo cene. Indirektno priznanje. Na kongresu invalidov v Beogradu je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri se zahteva enakopravnost vseh invalidov pri sprejemanju državnih podpor in ugodnosti. — Sprejetje resolucije, za katero so glasovali tudi srbski invalidi, je dokaz, da je vlada tudi pri podporah invalidom upoštevala pleme, vero in narodnost prosilca in interese režima. Radovedni smo, če se je tudi vlada postavila na edino pravilno stališče socijalne pravičnosti — vsaj napram invalidom. Gospodin pragmatika. Včerajšnje «Jutro« piše v svojem uvodniku, da je dobil poslanec Reisner v parlamentu priimek «gospodin pragmatika;« Ime pragmatika je dobil g., Reisner ne kot častni priimek, ampak njegovi tovariši ga vlečejo s tem imenom, ker vedno obljublja pragmätiko, a je ni, in je ne bo, po zaslugi g. Reisneja gotovo ne! Dr. žerjav ima tudi svoj priimek «Agromerkur«, ki mu ravno tako ne dela časti, kot Reisneju ne — pragmatika. Da se ne pozabi. Na občnem zboru militarističnega sokolstva je bila sprejeta resolucija, s katero se ugotavlja, da je sokolstvo načelno za centralizem. S tem je jasno povedano, da sokolstvo za denar in podpore režima vzgaja hlapce in narodne izdajalce in odpadnike. Fejl Izbira dvorskih dam. Z nastopom zime začne na kraljevem dvoru svečano življenje — sprejemi in dvorske zabave. Beograjski visoki krogi se živo zanimajo za izbiro dvorskih dam. Tudi ministrski svet se je že s to velevažno zadevo ukvarjal in sklenil je, da se izbere najprej prvà dvorska dama in ta bo potem sestavljala listo ostalih in sicer iz vsake pokrajine po eno. Do tega sklepa je prišel ministrski svet z neverjetno naglico in vnemo, dočim za važne državne posle in pa za velike narodne potrebe po navadi niti skupaj ne man priti. Glede dvorskih dam si bodo ministri še mnoge belili in trli glave. Ža prvo dvorsko damo je v Beogradu že nad 30 kandidatinj in sedaj bo težko in kočljivo vprašanje, katera naj se izbere, že sedaj sc ostro Krešejo različna mnenja in vstajajo težka vprašanja: ali naj bodo dvorske dame poročene ali neporočene, aii naj Aodo uglajene in izvežbane v tem, ali v onem ceremoni-jelu ali kar v većih skupaj itd. Da ministrske boljši polovice ne bi bile zapostavljene, se je že prav energično postavila zahteva, naj bi bile dvorske dame. zlast pa prva, — soproge visokih in aktivnih državnikov in politikov. To zahtevo spodbijajo zopet drugi, češ, da s« soproge visokih naših državnikov za dvorski sijaj že prestare in za razne ceremonijele že prenerodne. — Le pi prepiri, homatije in intrige brez vseh ceremonijjelov še bodo nastale prodno bodo vse dvorske dame škripaj. Dnevne novice. Samostojnemu poslaniku dr. Vošnjaku se majejo tla. Vsakemu Slovencu je znano, da je šel dr. Vošnjak med samostojne samo radi tega, da spleza na lestvo poslanika. Vošnjakove želje so se s pomočjo samostoj nega izdajstva udejstvile, dr. Vošnjak je dobil mesto poslanika v Pragi. Sedaj pa, ko je dr. Vošnjak že dalje časa bil naš praški poslanik, pa so ga poklicali v Beograd in mu tamkaj naznanili, da bo moral odstopiti kot poslanik in je imenovan za odpravnika poslov .v Pragi poslaniški svetnik v Parizu Branko Lazarevič. G. Vošnjak je seveda sedaj obolel in gre na daljši dopust . . . Ali bo g. dr. Vošnjak po prestani bolezni in prebitem dopustil vzel v roke vajeti Samostojne, ali p;:«, se bo vpisal med radikale, pa še sedaj ni jasno, vsaj g. dr. Vošnjak se še o tem ni izjavil napram javnosti. Priboljšek orožnikom. Večkrat prinašajo razni časopisi vesti o povišanju pristojbin orožništvu, največ takih vesti pa prinašajo demokratski listi. V zadnjem času je poslalo uredništvo «Narodnega lista« v Mariboru svoj tednik orožniškim postajam brezplačno pod pogojem, da mu poročajo vsaka iz svojega okoliša najvažnejše dogodke. Ali res mislijo gospodje okoli glasila mariborske oblasti, da bo orožnik sit njihovega. papiS-ja. Noben orožnik s praznim trebuhom, suhim žepom, in «Narodnim listom« v službeni torbi ne more vršiti i svoje naporne službe. Z raznimi članki o povišanju S» J zboljšanju orožniških doklad napravljajo drugim ljudem samo gradivo, na podlagi katerega si brijejo z na> norce. Gospode narodne poslance Jugoslov. kluba pa prosimo, da se odločno za nas zavzamejo ria pristojnih : mestih in nam tako odpomorejo iz sedanjega obupnega j stanja. Tat društvenega premoženja. V soboto so zaprli v Celju Edo Mlinarja, ki je bil glavni zaupnik in organizator Bemotove in Korenove socijalistične stranke ter je temeljito posušil in očistil strankino blagajno v Celju. Pokradel je okrog 24.000 K, med tem tudi prispev- ' ke, katere so delavci zbirali za zavod slepcev v Ljubljani in za razne pomožne fonde delavstva. Zraven tega je nabiral tudi za dir. Nrivačanovo zadrugo «Klas« in je tudi tu poneveril dobrih 3000 K. Mlinar jf£ Ml velika opora laži-poslanca Bernota in pekovskega inoj-stra Korena, ki sta drugim socijalistom, ki se ne pokorijo «Naprejevi« črezvičajki rada očitala poneverbe strankinih prispevkov in drugo, uzmoviča ob svoji desni strani pa nista videla. Pošto so okradli na Ptfijski gori Pondeijek ponoči-, pred Vsemi Svetniki je biki okradena pošta nä Ptujski gori. Ukradenih je bilo okrog 23.000 kron. Pošta se nahaja zadnje čase v Žunkovičevi hiši. Vis-a-vis preko ceste pa stanuje neka ruska družina Baržili po imenu. Baržili je kot pravnik v državni službi pri sodniji v Ptuju. Pred kakimi desetimi mesci je kupil Treflakm« hišo, poleg katere je tudi nekoliko vinograda. V tcaps, vinogradu je žandarmerija našla ria pošti ukradeni denar. Radi tega je Baržili osumljen, da bi si bil prisvojil na nepošten način poštni denar in ga skril v svojem vinogradu. Oba Baržili, mož in žena se nahajata v preiskovalnem zaporu v Ptuju. Sokolska kultura. Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju nam poročajo; Sokolskih marog in surovosti ni konca ne kraja po naših krajih in to seveda zato, ker mislijo ti razni sokolski hujskači in pretepači, da smejo pod krinko državotvornosti delati, kar le hočejo. Hvalijo se; Mi smo državni, kaj nam pa kdo mòre — Orli so pa črni sužnji Rima, so papeževa avantgarda, te je treba pobiti! Tako je tudi pri nas, pri Sv. Lovže»-cu. Minuli petek, dne 3. novembra, zvečer smo imeli Orii svoj sestanek. Kar naenkrat pridrvi Sokol BudoB Frank s teležjekom v rokah nad nas ter udari tovariša Franca Mohorko žnjim tako močrio po glavi, d» se je slednji onesveščen zgrudil na tla. Mohorko je po izjavi zdravnika dr. Jenka šinrtiionevarno rähjen. Kako tudi ne, saj se s teležjekom ubije lahko tudi vola, ne le človeka. Vsi pošteni Šentlovrenčani se zgražajo nad pretepaštvom in tolovajskimi napadi SokMaša R. Franka. Večina naših fantov se izogiblje sokolske sodrge in obsoja podlost in surovost teh divjakov. Nož in gorjača je orožje teh ljudi. Ali bomo morali res v katakombe pred, fanatičnimi «državotvorci«, da nas s svojimi teležjeki ne pobijejo?! Čuden ptič v St Janžu na Dravskem polju. Tulurj v St Janžu na Dravskem polju imamo čudnega ptiča, ki vedno kavka: «Le po farjih, le po farjih!« J&K mu je ime. Nestrpen je proti vsemu, kar ni po njegovih sokolsko-liberalnih nazorih. Ruva, šunta in spletkari proti vsemu, kar ni v njegovih rokah. Posebno pa mu je na poti fajmošter. Izrazil se je celo, da je vsak podlež" (šuft), ki s fajmoštrom govori. Res lepo! Nas kmete bi rad kar žive odrl, če bi le mogel. Kamorkoli pride, povsodi vpije, da je še premalo davita, da je treba naše kmete še bolj priškrniti, kmetje predobro živijo itd. Tega pa noče vedeti, da smo mi zjutraj že dela siti, ko se on še kota po postelji. Na kmetijstvo se pa toliko razume, kakor nekdo na boben. Ta zaslepljeni ptič misli, da je to kulturno delo, če se ruva proti kmetom in proti župniku. Tako je šolnik Jarc nasprotoval tudi gospodinjskemu tečaju zato, ker se je g. župnik trudil zanj. Lagal je med drugim, da se je učenke sprejemalo pristransko. Povemo pa javno, da se pri gospodinjskem tečaju ni pristransko postopalo, kakor to Jarc misli, pač pa je pristransko, da je on sploh v Št. Janžu. Sicer pa upamo, da se bodo časi spremenili že v doglednem času in zapihal bo nov veter, ki bo pometel s samostojnimi in demokratskimi mlinarji in biriči. Poplave v celjski okolici. V noči od sobote na nedeljo je razsajalo menda po celem Spodnjem Štajerju silno neurje z močnimi deževnimi nalivi, viharjem in po hribih ter planinah tudi s sneženimi zameti. Vsled izvanredno obilnih deževnih nalivov sta narasli Savinja in Voglajna, ki sta poplavili daleč naokrog celjsko okolico in napravili veliko škode po poljih in celjskem parku. Lahkomiselnost ali kaj? Pretekli leden se je vozila iz Maribora družina nekega državnega nameščenca v Zagreb, kamor je službeno prestavljen. Ker ni bilo v tretjem razredu kupeja za gotove namene, je odšla že na v Poljčanah na peron po svojem opravku. Tam pa je pozabila svojo ročno torbico, v kateri je bil ves denar družine, okrog 4800 kron. Spomnila se je še le, ko je vlak že zapustil Poljčane. Telefonično se je ugotovilo, da v Poljčanah na onem mestu ni bilo več torbice in seveda tudi denarja ne. Moremo si misliti potrtost družine. — To naj bi služilo marsikomu v pouk. Proti prestopu v islam. Mnogo Srbov se je že potočilo in sicer največ radi tega, da se v novi veri lahko vnovič oženijo, svoje pravoslavno-zakonske žene pa pustijo. Po beograjskih listih se že dolgo obravnava prestopanje Srbov v turško vero in naglaša se, da pravoslavna cerkvena sodišča prepočasi obravnavajo prošnje in tožbe za ločitev zakona in da se radi tega ločitve željni srbski možje zatekajo k hodži, ki jih hitro sprejme in če hočejo takoj ob sprejemu tudi poroči. Nekateri listi so vse take ljudi kratkomalo zmerjali z izdajalci in sedaj je nastopil tudi pravoslavni sinod z odlokom, da so zakoni pred turško duhovščino neveljavni, če se ni poprej rešil prvi zakon pravilno v pravo- j s Javni cerkvi. Dobrovoljci dobivajo zemljo. Ministrstvo za agrar- : no reformo je poslalo te dni v Subotico 190 dobrovolj- i cev na odkazano jim zemljo. Očiščenje državnih poslopij v Beogradu. Listi po- ; ročajo iz Beograda, da je ministrstvo za narodno zdravje očistilo v zadnjem čašu okrog 15 državnih poslopij od razne golazni. To je gotovo velik napredek in veliko, vse pozornosti in vsega priznanja vredno delo v skoraj štiriletnem obstoju ministrstva za narodno zdravje. I MM II I III 11 I IM III H »■ Hill lllll 11II !■ j Iz Maribora. Pogreb Hermana Wögerer je bil zelo velik. Toliko ljudstva iz vseh slojev že dolgo ni bilo na kakem po- j grehu v Mariboru. Znak, kako je bil rajni spoštovan, i Pogreb je vodil frančiškanski župnik č. g. o. Valerijan I Landergott. Koliko so vredni podatki kraljeve policije v Maribora? Kot davkoplačevalec sem se zanimal, koga so kaj vpisali v Mariboru v seznam porotnikov za leto 1923. Ko listam po seznamu, najdem vpisanih več oseb, ki so že na onem svetu. Ker mora vsako leto policijski komisarijat pri porotnik vpisati, kake narodnosti je ose ba, katera se predlaga za porotnika in kak jezik govori, me je zanimalo, kak jezik govorijo po mnenju komisar!jata nebeščani ozir. prebivalci vic in pekja. I In našel sem, kar sem iskal. V Melju je leta 1921 umri gostilničar Šauperl. Pomotoma je ta mož še vpisan v porotni imenik. Ali bo g. predsednik okrožne sodnije zadovoljen s takimi porotniki iz krtove dežele, je seveda postransko vprašanje. Policijski komisarijat je prebivalcu iz večnega kote prisodil, da govori v «glavnem« nemški jezik, a da je vešč tudi slovenskega. No, la informacija bo sigurno držala. (Samo dr. Reismana iz «Jutrovega« bo preletel strah, ako ne bo morda «Schauperl« na onem svetu pristopil k nemškemu političnemu društvu. Opomba stavca). Vprašamo samo gospoda s policije, ki je dobil te «točne« podatke, kako je občeval z Šauperlom? Ali ima mariborska policija že brezžični telefon z «onim« svetom? Za to iznajdbo je treba takoj vzeti patent v vseh državah. Pa ni samo Šauperl tako srečen, da še ima onkraj groba opraviti z mariborsko policijo. Ampak še o raznih drugih umrlih je policija zapisala kak jezik govorijo v svojem sedanjem bivališču. Omenjam samo g. Havličeka. On govori v večnosti samo nemški, dasiravno je tu na grešnem svetu govoril tudi češki in še nekatere druge jezike. Mnogi porotniki so pomotoma vpisani po dvakrat- Tako sem opazil, da govori na primer N. N. pod št. porotne liste 840 samo slovenski, a takoj ko je ravno isti vpisan pod št. 846, da je slovensko govorico že pozabil in je že čistokrvni Nemec. Tako zanesljivi so podatki afi informacije mariborskega policijskega komisar! ja ta. Potem ni čuda, da je dr. Senekovič dal izgnati (z Maribora pošteno koroško slovensko obitelj Miki v Melju. Div Senekovičevi pandurji so se prelevili v «za- grizeno nemško familijo«. Pod sedanjim demokratskim režimom so take in slične umetnosti mogoče. Razlika med Mariborom in Ljubljano. Demokratski listi pišejo, da mariborski obč. klub SLS dela drugačno komunalno politiko nego jo delajo naši somišljeniki v Ljubljani. Ta očitek nam mečejo radi tega, ker naš klub v obč. svetu izpodbija z vso energijo Ba-hunove obč. davke na stanovanja, parcele itd. Tudi mi smo za pametno, trezno in res napredno komunalno politiko, za gradbo hiš itd. A tako brezglave, roparske in nesocijalne davke, kot si jih izmišlja Bahun, za take ne moremo in ne bomo nikdar glasovali. Da še več! Borili se .bomo proti Bahunščini na magistratu z vsemi silami, da obvarujemo male in srednje sloje v Mariboru pred še večjo draginjo in še večjimi bremeni. Voglarščina. Ne pišemo teh stavkov radi g. Voglarja, katerega debela koža, moralna kvalifikacija in pedagoška nesposobnost so znane javnosti, ampak na naslov javnosti in staršev, ki izročajo svoj dekliški naraščaj v odgojo možu, kot je g. Voglar. Celo državno žeri-sko učiteljišče se večkrat zgraža, ko se prigunca g. ravnatelj Voglar po prekrokani noči v razred, cele ure nič ne poučuje, ampak zbija s kandidatinjami prav polica jdemokratsko moralne šale. Profesorjem— Voglar-jevim tovarišem se čudno zdi, kak pedagog je g. ravnatelj, ker svojih učenk v razredu ne kliče po pismenih in krstnih imenih ampak ena mu je: ta črna, druga ta rdeča, ta majhna, ta rjava itd. Ravnatelj zavoda sani daje deklicam priimke, kakor kak fantalin. Kaj si mislijo kandidatinje o ravnatelju Voglarju, pa si lahko predstavlja vsak sam. In po taki, zgoraj omenjeni kvalifikaciji je imenoval naš slavni Višji šolski svet gosp. Voglarja za. člana komisije pri izpitih usposobljenosti za učitelje, žalostna majka celemu zavodu državnega ženskega učiteljišča, ako ga bo vodil še dolgo mož take morale kot je g. Voglar. Kako pozna g. Voglar predpise? Glede predpisov vojaške oblasti je g. ravnatelj Voglar prav po policaj-: demokratsko podučen. Kot ravnatelj državnega zavoda I in še član Višjega šolskega sveta bi g. Voglar nikakor ' ne smel biti član raznih delniških družb kakor je v resnici. Vendar državni zavod in predpisi šolske oblasti so g. Voglarju-postranska stvar, glavno mu je — postranski zaslužek, ki je večji od državnega. Nikakor se ne bomo čudili, ako bo s časom prešla korupcija od g. ravnatelja na druge, profesorje zavoda in se slednjič usidrala med kandidatinjami. Vzgledi očitne korupcije , vlečejo, g. ravnatelj! Avtomobilska nezgoda. Dne 6. novembra je vozil kmet Štefan Falfcž iz Orehove vasi za Marijo Rudolf krompir nekemu g. profesorju v Maribor. Ko sc se peljali domov, došli so nekega Dobaja iz Bohove, ki je tudi peljal prazen voz s kravami domov, krave so šle bolj počasi, zato je pognal kobilo v stran in šel naprej. Ob tem času pa je že trčil avtomobil, ki je prišel od zadaj v voz teko,, da se je predno kolo zlomilo, os odkrhnila oje se dvakrat zlomilo, kobila padla, voz se preobrnil tako, da so bila že tri kolesa na vrhu, voz pa je pokrival mater Rudolfovo in hčer Marjeto; kobila j c vstala, se zasukala trikrat okoli in vlačila seboj mater Rudolfovo in hčer, kmet Štefan Falež pa je tudi padel, a držal vajeti. Slednjič se je kobila zamotala v preprego in ko se je avtomobil nekaj korakov naprej ustavil, so prišli potniki avtomobila na pomoč, da se je rešila kobila in mati Rudolfova, ki je še vedno bila pod prevrnjenim vozom. Avtomobilisti so bili mesar Filipič in šofer. Zgoraj imenovani Dobaj je rekel Filipiču: «Gospod, Vi ste vsega krivi« — nakar je Filipič Dobaja sunil z obema rokama v prsa, da je padel v znak, segal v žep in grozil: «Reci še enkrat in ustrelim te!« Šofer je stopil v sredo, da bi zabranil zločin, potem pa se je avtomobil odpeljal. Ko so se ponesrečenci s pomočjo drugih, ki so prišli po cesti, pobrali, zvezali po-trupani voz, napravili namesto enega kolesa sani, dospeli v Bohovo ter se odpeljali z najetim vozom in drugim konjem v Maribor k zdravniku, ki je konstatirah da ima mati Rudolfova izpahnjeno roko in strto koleno; zdravnik je kosti zopet zravnal ter dal potrebna navodila. Tudi hčer je bila vsled padca opraskana, imela je krvav obraz in raztrgano obleko. Celo zadevo so izročili odvetniku. Vozniku Štefanu se ni nič zgodilo, čeravno je trikrat padel in ga je kobila vlekla za vajeti. Mlada kobila je razen malih prask ostala nepoškodovana. Ko bi sc kmetje z avtomobili vozili, bi bilo hitro prepovedano, gospodi je pa vse dovoljeno. Batine v Mariboru. V petek, ob 3. uri so imeli pa-santi na cesti «Ob železnici« priliko se osebno prepričati, da se batina vojaka tudi pri nas, ne pa le v Ma-eedoniji. Neki narednik, majhen možiček je namreč pri nalaganju sena oklofutal vojaka sredi ceste ob navzočnosti mnogoštevilnega ljudstva. Krščansko-socialna Zveza naznanja, da se odslej vršijo redno njena predavanja tedensko vsak petek ob pol 8. uri zvečer v Lekarniški ulici. Pridobila je za svoja predavanja najboljše mariborske govornike in kulturne delavce. Zato pričakuje, da bo krščansko-misleče občinstvo Maribora v velikem številu posečalo njena predavanja in pokazalo zanimanje za izobrazbo. Vabljeni so še posebno delavci, obrtniki, žensko društvo in služkinje. Prihodnji petek, dne 10. t. m., predava ob pol 8. uri zvečer g. profesor Vesenjak. Njegova oseba jamči za zanimivo predavanje. Izobraževalno društvo v Lajtersbergu obhaja prihodnjo nedeljo, dne 12. novembra svoj društveni praznik. Zato bo ob pol 10. uri dopoldne dnevu primeren govor s slovesno sv. mašo v župnijski cerkvi sv.* Marije. Popoldne pa priredi ob 5. uri v Narodnem domu Finžgarjevo znano igro: «Razvaline življenja«. K obilni udeležbi vab* odbor. Pozori Katoliška omladina . v Mariboru proslavi 26. novembra 60 letnico smrti Antona Martina Sfaxu-šeka z veliko prireditvijo. Slavnostni govor je prevzel naš dični, občinstvu nad vse priljubljeni g. dr. Medved. Ker bo čisti dobiček namenjen za nakup katekizmo v našim otrokom v Krčevinski šoli, se vsi prijatelji revnih otrok opozarjajo na to slavnost! Fantovski sestanek je odslej vsako sredo v navadnih prostorih ob pol 8. uri zvečer. Nocoj poroča brni predsednik o važnih stvareh. Pridite vsi in točno. Bog živi! Stavbena zadruga «Svoj dom« državnih nameščencev v Mariboru ima ustanovni občni zbor v petek, dne 10. t. m., ob 19. uri v dvorani okrajnega glavarstva s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora, 2. Pravila. 8. Volitev načelstva in nadzorstva, 4. Slučajnosti. Vabijo se vsi aktivni in vpokojeni drž. nameščenci, ki se zanimajo za gradbeno akcija Zimsko blago. Tekstilni zavod Stein & Comp, v Pragi v imenu čehoslovaških tekstilnikov so dali na razpolago ca 20.000 m zimskega blaga po znižani ceni v svrho razprodaje med manj premožno prebiv&lsfcv«*. Blago je dveh vrst in sicer ca 10.000 m zelenkastoshre-ga sukna I. vrste po 60 din., za meter in ca 10,000 m zelenkastosivega sukna II. vrste po 48 din., za meter Blago bo razprodajala Ljudska preskrbovalnica v Mariboru, Gosposka ul. 20 in sicer po gorioznačeni ceni s pribitkom tovornih stroškov. Vzorci blaga so na vpogled pri mestnem magistratu soba šL 11. Da se prepreči vsaka zloraba od strani prekupovalcev, se more blago nabaviti samo proti potrdilu mestnega magistrat«, da dotičnik rabi blago zase oziroma za svojo družine. V Mariboru se je ustanovila nova zavarovalna družba «Zora«. Opozarjamo naše p. n. bralce na omenjeno jugoslovansko podjetje. Sicer pa glejte današnji inserat. PROSVETA. «Mentor« za šolsko leto 1922-23 štev. 1—2 je izšel, Vsebin je raznovrstna in nadvse zanimiva, da ga bere z užitkom zlasti dijak, pa tudi vsak drug dobi v njem dosti poučnega in zabavnega berila. Nekaj posebnega je njegov drobiž. Naj ne bo katoliškega dijaka, ki bi ne imel aaro čenega svojega lista za teh borih par dinarjev. Pa tud' vsem prijateljem našega dijaštva priporočamo, da podprt* list z naročbo. List stane za dijake 10 din., za druge naročnike v Jugoslaviji 20 din., za Italijo 28 din., za Ameriko 1 dolar na leto. — Vsebina štev. 1—2: Dr. Ant. Medvod: ! Ob 60 letnici Slomškove smrti. — J. Okorn: PogrebeL 'Pn vest. — Fr. Omerza: Ajshilova Orestija, Maščevanje. — Tine Debeljak: V deželi kraljeviča Marka. Spomini z aM. izleta v Srbijo. — M. P.: Pričakovanje. Pesem. — F. T. Potreba lepočutne izobrazbe. — J. Jeretina: Otožnost Pesem. — Iv. Dolenec: Temelji Krekove veličine. — 'Svsto-pluk Čech: Tine Debeljak: Pesmi sužnja. — I. Okorn; Skice iz svetovne. — Fr. Pengov: A. Nobel — dinaiV.it že Š ustanova. — Drobiž. «Mentor« izhaja v zavodu Sv. bta-! nislava v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer se tudi naroča, i Nagim knjižnicam po izobraževalnih društvih priporočamo, če hočejo dobiti dobro in ceno berilo, da n ormi jo razen novega tudi stare letnike dijaškega lista »Mentor*, ki izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad LjuMjsuso. Zdaj je izšel 13. letnik in stane za dijake 10 din., za dro-ge naročnike v Jugoslaviji 20 din. na leto. Stari letei&i: popolni: 2—4 po 5 din., 5 po 6 din., 7—8 in 11 po 8 dìa-, 12 po 10 din.; nepopolni: 1 (manjka št. 3) po 3 èia, 6 (manjka št. 1) po 5 din, 10 (manjka št. 1—8) po 2 din, -Cene veljajo s poštnino vred, za inozemstvo brez peötfflftie. GLADIATORJI. (166. nadaljevanje.) XV. Fanatizem. Vera ima svoje mučenike, pa tudi fanatizem iù;tes žrtev prepričanja. Kalha v svojih vezeh ni bil nič bolj resnoben ko Eleazar pod svojim oklepom, — toda 'gorečnost je enemu prinesla mir, drugemu pa nemir, fc se je spremenil v muko. Vodja zelotov se je pripravljal na veliko borbe. Za tisto jutro je pričakoval odločilen napad. Njegove bofne izkušnje so mu to povedale in njegova opazovanja,, pa tudi iz Kalhinega pripovedovanja o Titovem sklepe: je (o posnel. Kmalu po,polnoči se je prebudil iz trdega spanja* v katerem ga je pustila Mariamna. Ne da bi vprašat kje j«V ali se vobče brigal zanjo, se je koj oborožil in se pripravil, da obišče,ob prvem svitu nanovo poptwljette utrdbe. V ta namen je moral preko zunanjega tempe dvora, kjer sta ležala njegov brat in Eska. Kajti i je bil najmočneje utrjen, je bil zadnji up obleganih in ; važnejši zanje, ker je bilo že vse spodnje mesto v rti sovražnikov. Eleazar je sklenil, da bo v slučaju s’ sile prepustil mesto Rimljanom, se vrgel z izbrano četo t tempelj in ga branil do zadnjega moža ter rajši oäonap* tempeljska tla in zidove s svojo lastno krvjo, ko pa da bi izročil svetišče poganom. Sicer pa je bU za trdno prepričan — in z njim m pravoverni Judje v Jeruzalemu —, da bo Bog Izraelcev v skrajni sili poslal nadnaravno pomoč in rešil Sveto mesto. Ali niso pravili, da so se videla čudežna znamenja riè nočnem nebu —? Plameneč meč je visel nad mestom, sveta bronasta vrata so se sama ob sebe odprla o pol* noči straži, ognjeni vozovi in konji so se baje videu v oblakih in krvave bitke in bojno klanje in vsa smeđa smrtnega boja—. Take misli so ga navdajale z zaupanjem,-ki je me(3o na blaznost. Ko je oborožen korakal proti tempeljmi, se je čutil močnega, da bi z edino svojo desnicti rešfl mesto in deželo, skoràj samo ob sebi se mu je zdelo umljivo, ds bo Bog v zadnjem trenutku poslal angela, Id se bo boril na njegovi strani in udaril sovražnika s strahom, iri slepoto. Pa pogum mu je upadel, korak mu je zastajat, ko je vstopil v stebričje zunanjega dvora. Kri je zahteval» svoje pravice in najrajše bi bil šel tja v oni temni kot in se še zadnjikrat poslovil od brata. Prišlo mu je celo na misel, da bi potegnil meč in prerezal ujetnikoma vezi, naj pobegneta in se skrijeta. Toda njegov fanatizem je že predolgo obvladoval njegovo razsodnost in tudi topot je zmagal nad zdravim razumom —. »Morebiti,« je dejal, »da Bog zahteva to zadnjo, največjo žrtev od mene, — od mene, Eleazarja, sina Marta-hemovega, ki si ga je izbral, da reši njegovo ljudstvo pogina. Ali naj žalujem nad žrtvijo, ko je že privezana k oltarju? Ne —■ in četudi oškropi oltar kri mojih pradedov, užbe ter o štatmu; o Statutu seveda le v okviru oblastno edobrene oblike: t) volitev nadzorstvenega sveta; č) konstatacija, da je štatutarično predpisan« del delniške glavnice v gotovim že plačan. Ustanovna • WÈ£ìÌÌèk skupščina sklepa o ustanovitvi družbe in o štatutu s iako večino glasov, ki predstavljajo najmanj ero četrtino vseh pedpisateljev delnsc, ter vseh delnic, ki se emitirajo. V vseh drugih slučajih sklepa ustanovna skupščina z absolutna večino glasov. § 4. Dodelitev delnic izvrši prvi upravni svet kar najhitreje; za nedodeijene delnice se vplačani des ar vrne najpozneje tekom 14 dni po ustanovni skupščini. II. Podpisovanje delnic se začne 5. nov. 1922 in se konča 11. decembra 1922. III. Javni subskržpciji izročene delnice se bodo podpisovale pri: Kreditnem društvu mestne hranilnice v Mariboru, Ljub janski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah,; Jadranski banki in njenih podružnicah; Trgovski banii (poprej Slovenski eskomptni banki) v Ljubljani in njenih podružnicah ter Posojilnici v Mariboru. ■ ■ -v if®«* Ptipraflislii femore!ji snide se nmmìm «tti „ICfefi41 v iariloru, fifefesanddroifa cest® 12, pisana dr. Karola Stófearis, .odvetnika v Harifeciu. fffcsfe liskam* sv. .Cirila y Maribora, Odgovorni urednik; .Vlado Pušenjak, Izdajatelj in založnik: Kous. sfitnuttot