573
zarac. Vzrok smrti je bila tuberkuloza, ki ga je mučila in polagoma morila že dolgo časa. Rojen je bil dne 18. marca leta 1858. v Vinkovcih. Oče je umrl že v prvih letih njegovega življenja in tako je vladala njegovo vzgojo nežna roka materina. Osnovne šole in gimnazijo je dovršil v Vinkovcih in zatem je študiral na Dunaju poljedelske nauke (Bodenkultur) in jih I. 1879. z odličnim uspehom končal. Nato je služboval do 1. 1895. v Lipovljanih in pozneje kot kr. državni nadgozdar v svojem rodnem kraju v Vinkovcih.   Ob  svoji  smrti je zapustil soprogo (rojeno
Vilhar v ječi.
Franjico V";Lkovič) in hčer Miro. To je kratka povest njegovega zunanjega življenja; daleč zanimivejše in važnejše pa je njegovo duševno življenje. Kozarac se je pričel že v prvi gimnaziji baviti s pesništvom. Prva njegova pesem je bila natisnjena 1. 1875. v »Hrvatski Lipi", ki jo je takrat urejeval Avgust Šenoa. S pesništvom se je pečal Kozarac do 1. 1889., vendar je ostalo to njegovo delovanje brez posebne važnosti. Poizkusil se je tudi na polju dramatike in napisal 1. 1878. na Dunaju  komedijo   »Tartuffov umik"   in
šaloigro „Tunja Banjarilo".   Zadnjo so vprizorili na zagrebškem gledišču 1. 18"(3.   No, vse to je bilo mimogrede. Pravo njegovo umetniško delovanje je bilo doma v beletristiki. Kot tak je velik socialist in realist. Zlasti mu je pri srcu Slavonija in do dna se je poglobil v bitje in žitje njenega naroda. Njega zanima duša.   On ne  odgaja, ampak  študira in konštatira. Tuintam  se  potopi  v pesimizem,  a ne prezre pri tem jasnih in čistih poetičnih momentov, ampak jih z  vso   natančnostjo  izvede.   Na   Dunaju  je napisal svoje prve krajše povesti »Priče djeda Nike". Mnogo njegovih  povesti je prinesel »Vienac": »Biser Kata",   »Naš   Filip",   „ Proletarci",   „ Kapetan Gašo",   »Dona Iues", »Ljudi, koji  svašte tre-baju", »Moj djed", »Slavonska šuma", »Rodu u pohode" in »Mrtvi kapitali". V teh zadnjih opisuje  plodovita  slavonska  tla, ki   bi  lahko tako   bogato preživljala Slavonce, a ti so nevešči in nedelavni in ne umejo izrabiti zemlje. Z zanosom kaže  sliko bodoče srečne Slavonije, kakršna treba da bo po prestanem ekonomskem   preporodu.    To   je   prvo  njegovo daljše delo, ki kaže mnogo dobre volje, a manj tiste globokosti, ki daje umetnosti pravo lice. To je bilo njegovo  delovanje v »Viencu".   A tudi »Matica Hrvatska" je izdala 1.1891. njegove povesti »Medju svjetlom i tminom".  V »Pro-svjeti"  so izšle povesti  »Pri  ljubavi",  »Mira Kodoličeva",  »Tri  dana kod  sina" in psihološka študija »Oprava". V »Dom i Svietu" je objavil   »Teno"   in   »Krčeliči ne če  ljepote". Sarajevska »Nada" je prinesla njegovega „Emi-lijana Lazareviča",  ki je napisan v mračnem razpoloženju  in končan  docela pesimistično. Poleg tega je objavljal Kozarac manjše stvari v koledarju »Danici" in omladinskem listu »Po-bratimu".   Tudi na   znanstvenem   polju je bil vedno delaven. Več izvrstnih sestavkov je prinesel   »Šumarski list",  ki  ga  je Kozarac  od 1. 1896.   do   1. 1898.  tudi  urejeval,   »Oesterr. Forstzeitung" in ,, Centralblatt fiir das ges.Forst-wesen". V zadnjem času je pisal Kozarac povest »Živi kapitali", ki naj bi bili nasprotno z »Mrtvimi  kapitali"  rezultat izkustev bogatega življenja.  A   delo je preprečila smrt.  Pisal je Kozarac zelo  počasi.   Komaj eno   stran vsak dan. Vedno je popravljal in zato  kažejo tudi zadnja njegova dela veliko vestnost.        R.
Smrt je pobrala ta mesec več jugoslovanskih umetnikov. Poleg Kozarca, ki ga obširnejše omenjamo, je umrl v Apatovcu v bližini Karlovca Ivan Lepušič, ki je napisal več poljudnih povesti iz bo-senskega življenja. Njegove »Bosančice" so sirom znane. Ob svoji smrti je spolnil 52. leto. — V Soko-Banji pa je umrl v drugi polovici avgusta profesor Stevan Sremac,   ki  stoji v vrsti najboljših in naj-