POUK     I    N     ZABAVA
Modrost v pregovorih domačih in tujih
Povedati.
Kdor si da dopovedati, ,mu je lahko svetovati.
Ni vsega povedati, kar kdo misli.
Prevečfcrat povedano v ušesih boli.
Vse se  lahko pove,  pa  ne vse je.
Povedati je  lažje ko  storiti.
Pove se vse lahko. stori pa ne.
Povej ,in stori ne kosita pri eni mi/.i.
Od povedati  do  storiti  je  dolga  pot.
Od »povedati« ni nič koristi, ako se ne stori.
Povedano še  ni storjeno.
Dobro  povedano  je  pol  storjeno.
»Ta je povedal« še nič ne dokaže.
Ni vse povedano res, so tudi laži vines.
Ne  sme  se  vse povedati,  kar  je  res.
Ne povej vsega, kar veš; ne veruj vsega, kar slišiš!
Ne povej vsakemu, kaj je, pa tebi ne bodo povedali,  kaj  si.
Kdor vse pove, kar hoče, mora več-krat slišati, kar noče.
Ne pove vsak rad, koliko je star.
Če ne moreš povedati. pa zapoj!
Kar se v pijanosti pove, se v tieznosti nusli.
Povej mi, s kom občuješ, pa ti povem, kdo si.
Kdor ve veliko povedati, mora veliko vcdeti.
Kdor povedati ne sme, da mu je hudo. tenm je hudo.
V rnlinu se dvakrat pove.
Reki.
Na vse usta povedati.
V  brk povedati.
V  zobe komu povedati. Na vse usta  povedati. Iz glave povedati.
Drobiž.
Iznajdbe,  ki se  jim je  svet  smejal.
Ni še tako daleč za nami čas, ko so še učenjaki dokazovali popolno nemož-uost iznajdb, ki so danes v splošni rabi. Navedimo sarao par zgledov!
Ko so prišli na dan prvi načrti o par-nih strojih in železnicah, so znanstveni-ki najnatančneje dbkazovali, da je traj-
no premikanje jeklenih koles po jeklenih tračnicah iz različnih vazlogov docela nemogoče. Francoski fizik Bernoulli |e celo dokazal, da je iz matematičnih raz-logov vsako premikanje s poraočjo pait-. gola domišljija. Njegovo tostvarno spo-inenico je pariška akadeniija nagradila. toda malo let nato so stekle prve že-lcznice.
Neki berlinski učenjak se je načrtu o železnicah posmelioval, češ da bi bil ziačni pritisk ob zamišljeni brzini tako sileu, da ga ne bi mogel prenesti ne človek ne žival. — Ko so avstrijskemu ct-sarju Ferdinandu I. predložili načrte /a železniško progo, ki se je kesneje imenovala po njem, da bi jih odobril. je dejal: »Čemn neki železnice, ko niti poštne   kočije   niso   vedno   zasedene!«
Enako so se posmehovali parnim stro-jem za ladje in bencinskim motorjem. Angleški profesor James Lardner je y obsežni razpravi dokazoval, da je misel. da bi se s pomočjo pare vozili preko oce-anov, enako nemogoča, kakor če bi jih hoteli preplavati. Točno dve leti kesneje. to je leta 1819., je prvi parnitk »Savan-nah« preplul Atlantik. — Kar se tiče bcncinskega motorja, so bili svareči gla-.sovi izprva zelo umljivi, kajti prve po-skuse so iznajditelji zaradi eksplozij rcs plačali z življenjem. šcle polagoma se je posrečilo motor zgraditi tako, da je bil sposoben za službo v praktičnem življenju.
Ko je Benjamin Franklin leta 1740. iznašel strelovod, je žel splošen posmeh.
Svojo zgodbo ima tudi fonograf. Dne 9. aprila 1877 je dr. de Mouzel pred pa-riško akademijo prvič izvajal poskuse ua Edisonovem fonografu. Komaj so se zaslišale prve besede iz fonografa, je že skočil na oder profesor Bouillaud in vrgel de Mouzela z aparatom vred dol. Izjavil je, da se Mouzel iz akademičnega zbora norčuje, da je slepar, ki govori skozi trebuh in da ga je treba izročiti policiji. Izključeno je, je rekel, da bi kos kovine mogel posnemati plemenilti zvok človeškega glasu. In res so Mouzela iz-ključili iz akademije, dokler ni slednjič čez nekaj mesecev dospel nov Edisonov apaiat, ki je učenim gospodom dokazal. da je stvar resnična.
O grofu Zeppeliuu so pisali nemški listi še leta 1913., da je to »največj.a teli-nična zabloda v svetovni zgodovini«. »tchnični nezmisel orjaškili izmer« in podobno. Dobrodušnejši ljudje so kazali na starega grofa, češ: »To je norec, neki grof Zeppelin; dobri mož misli, da se zna
po zraku voziti.« Dobrih deset let nato se je dr. Eckener s »Zeppelinom« pope-Ijal  okolu   sveta.
Slike izredno plahih živali.
V Osrednji Afriki živi zagonetna žival okapi, ki se ji doslej še noben človek ni iuogel približati toliko, da bi si jo laliko dobro ogledal ali da bi jo vsaj fotografiral. Isak sumljiv šum požene plaho žival v beg. Okapi spada v vrsto žiraf in je po-slednjim zelo sličen, je pa znatno manjši. Prirodoslovci so ga odkrili in zabeležili šele 1. 1901. Britski muzej je nedavno poslal v Afriko odpravo, ki naj bi foto-grafirala to boječo žirafo. Odprava se je par mesecev potikala po pragozdovili, ali naposled se je morala vrniti brez vsa-koga uspeha. Pač pa se je posrečilo na-praviti prav posrečene slike okapija lovcii Nidenhoutu iz Ugande. Preoblekel se je v kožo orjaškega divjega mrjasca in se natr\ z njegovo inastjo. "V tej pre-obl,eki je prišel čisto blizu boječemu oka-piju in ga lepo fotografiral od vseh strani.
Uganke, skrivalice in drugo.
Konjičev skok.
(D. D.)
Pisane črepinje.
(D. D.)
^Ni človeka brez iAVUA/uC^
ni  sejalca brez s—¦'^/Vv\j_/\Ajj>->
^ii krmarja brez k— ,
ne lekavne brez z—.
Ni učenca brez u—,
iiii krčmarja brez g—.
Ni ga kmeta brez o—,
ni krojača  brez  1—.
Ni ga niesta brez ž—.
ladje ne brez k—.
Ni pisarja brez p—,
in mizarja ni brez 1—.
i\i je  cerkvc  brez o—,
ne države brez d—.
Ni je kuhinje brez  s—,
šolske table ne brez k—.
i\i ga morja brez v—,
ni je gore brez s— .
Ni pomladi brez b—.
ne poletja  brez  g—.
Ni bogastva brez b—,
ne adventa brez b—.
i\i štedilnika brez 1—,
in  teh  >pisanih  črepinj« brez k—.
Dopolnite gorenje besede tako, da se bosta   dve  zaporedni   rimali.
Magičen lik.
(D. D.)
1.  Tekočina,         6. pijaea,
2.  število,             7.  razčlemba stavka,
3.  mlad človek,   8. konec dejanja,
4.  del sveta,         9. letni čas,
5.  moško ime,     10. prvi človek.
Navpično in vodoravno enake besede.
Rešilci in imena rešilcer — ki se sprejemajo le tekom
10 dni po izidu lista — v prihodnji številki. Ljubljanski
rešilei lahko oddado  svoje rešitve Pred škofijo št. 8
(veža) v Dabiralnik uiedništva Vrfca.
Rešitve v 8. štev.:
Košarica.
1. lopav, 2. juhan, 4. sito, 5. Luka, 7. Rim: 5. gos, 5. lug, 6. piruh, 8. Vatikan, 9. romau.
Kraljev sprehotl.
Kalvarijo svojo naš rod je imel
In dneve prebridke trpljenja,
A zdaj mu rešitvc je zor zažarel,
Napočil mii dan je vstajenja!
Da,  vstaja,  resnično,  mogočen,  častit,
Uničil naklepe je črne:
Grozi naj, hrumi naj sovražnik srdit,
Slovan se mu v grob več ne vrne!
(Sim. Gregorčič.)
Računska naloira.
16. dan.