lu, cggrm POGOVOR Z IGORJEM AJHČEM -41 iJlHlI ww± Delavski dom Trbovlje Il®c ° @®o aMlfi ®a ©0@@ ~ razstavljale!: AVTOSERVIS MALGAJ % SC ' .j . .. . . sodelovanje na področju ogreva s kunlinm oljem, preostali preč stavni r d rine /. orntcc razvijanja in pospeševanja obrti pa se poslužujejo kombiniranega Hrastnik, občino Hrastnik in jn podjetništva v občini. Vsi .se sistema: trdagoriva - kurilno olje. podjetja Modulus. Srečanje so zavedaj0 ležke gospodarske Kar zadeva pripombe, ki sojih dolgo popravljali, na njem pa situacije v Zasavju, kise da rešiti izrekli anketiranci, se ob cent na, bi razrešili mnoge probleme, i<; s sk imi' močmi in z prildjučka največkrat postavlja ki žulijo hrast n iške obrtmke. las,nih dohrih /ahteva števcev za posamezna obrti in podjetništva, da niso ustvarjeni pogoji za začetek opravljanja dejavnosti, da ni kaže tudi to, da bodo v kratkem postavili obvestilne table za obratovalnice, obrtniki pa bodo primernih poslovnih prostorov iffleli možnos[ rekiamirau,aludl itd. Se zlasti pa imajo občutek, J da so odrinjeni od dogajanj v občini inodrezani od informacij, kar pripisujejo dejstvu, dii smo ena redkihohčin, ki nima svojega predstavnika v IS občine. Dejansko stanjeobrti lahko pozna in jopredstavljti drugim le nekdo, ki je sam obrtnik in se s temi problemi srečuje na vsakem koraku. Občina sc po mnenju obrtnikov prepočasi odziva na spremembe v družbi, še posebno na področju razvoja obrti in podjetništva, saj so stvari, ki so bile pred dvemi leti aktualne, danes že zastarele. Predstavniki občine so osvetlili probleme s svoje plati in pokazali težave, s katerimi se danes srečuje občina: od tega, da občinski proračun zadoščale za najnujnejše dejavnosti v pristojnosti občine, da ni dolgoročnega koncepta razvo ja energetike oz. rudarstva, da je vsak poseg v prostor strogo pogojen z državnimi predpisi in vsak pomembnejši korak pri načrtovanju razvejit občine zaustavi proces lastninjenja, ki je v teku. Predstavili so tudi načrt razvoja obrti in podjetništva ter porabo sredstev proračuna za te dejavnosti. Zaključki sestanka, ki so ga na koncu vsi prisotni ocenili kol pomemben mejnik za boljše sodelovanje v prihodnje, bodo morda le pospešili razvoj malega gospodarstva v lej občini. Prisotni so sc dogovorili, da Obrtna zbornica Hrastnik imenuje predstavnika v ISobčine na : i tur is ličnih i n f o r ma t i v n i h tablah, ki jih v letu ilirizma postavljajo v občini v koordinaciji z Ministrstvom za zavzemajo za čistejši zrak. gospodarske dejavnosti J-p* Republike Slovenije. možnostih kreditiranja in rok odplačevanja. Gospodinjstva, oddaljena od centra Dola, d vo m ijo v reali zac i jo /orad i cene. Nekateri ne verjamejo v ekonomsko upravičenost vlaganj. Seveda pa se vsi Dolani za daljinsko ogrevanje Anketa, ki so jo s pomočjo učencev OŠ Dol na pobudo sveta KS izvedli v KS Dol, jo pokazala, da se kar 70% gospodinjstev, ki živijo v zasebnih hišah, zavzema za daljinsko ogrevanje. Z anketo je svet želel prid do posnetka obstoječega stanja, hkraii pa dobiti oceno o dejavnostih, potrebah in pripravljenosti krajanov sofinancirati prispevati svoj delež k zagotavljanju čistejšega zraka. V izdelavi je projekt, ki naj bi v j.g. Mit denarja Denar ima v današnjih časih več oblik in pomenov. Danes kupujemo s kreditnimi karticami, Čeki,denarjem, .Še ne v tako daljni preteklosti srečamo kot denar predmete (okraske, orodje, tudi živila). Tudi upodobitve na novcih so včasih povečevale "moč" denarja kot prinašalca sreče. Čeravno pravijo, da je ljubezen do denarja vir vsega zla. V antiki so uporabljali kovance za izganjanje duhov, zagotovitev varnega potovanja po smrti, zdravl jen je kuge, srečo v bitki, zaobljubo večne ljubezni. Na ozemlje Slovenije so denar v obdobju antike zanesi i Rimljani. V Revirskem muzeju Trbovlje naslednjih letih zagotavljal so z razstavo Plačilna sredstva ogrevanje z ekološko čistejšim na Slovenskem nekoč in danes - energentom, tako na Dolu kot v Steklarni. Od skupnega števila gospodinjstev v zasebnih hišah, teh je po zadnjih podatkih na Dolu okrog 430, seje na anketo odzvalo 279 gospodinjstev, kar znaša nekaj nad 65%. 193 ali natanko 69.2% tuikeli ranih seje pozitivno izreklo za daljinsko ogrevanje pod jxrgojem, da ho cena priključka sprejemljiva. Anketa je navrgla še nekaj zanimivih podatkov. Tako ima od 279 anketiranih gospodinj- pripravili zanimiv pregled denarja od rimskih republikanskih novcev prek srebrnikov rimskegacesarstva iz 2. stoletja, srednjeveških novcev, novcev iz. časa preseljevanja ljudstev, bankovcev in kovancev Kraljevine SHS, slovenskih plačilnih bonov iz leta 1944 -prvo izdajo denarja v okupirani Evropi. Na razstavi, ki bo na ogled do 24. maja, je pregleden izbor plačilnih sredstev vse do današnjega slovenskega tolarja. P.R. ZfSAYC Na prvi pogled je vse jasno. Sosedje priljubljene diskoteke (ali kluba, kakor hočete) Mesečina norijo, ker jih spravlja v obup hrup, ki j;a delajo obiskovalci in glasba. V Mesečini pa imajo papirje za redno obratovanje urejene in ne pomišljajo, da bi se odpovedali petkovim in sobotnim žurom v diskoteki. Torej je juha skuhana. Začimbe seveda sodijo zraven. Od raznih prepirov iz preteklih let med prebivalci dolinice pod Slačnikom, ki dodatno zapletajo situacijo, do prepletenosti žlahte. In ker je žlahta ponavadi raztrgana plahta, ni čudno, da je, kot je. Ogorčeni krajani Krajani Bovškega in Hrapreč so nedavno ustno obravnavo, ki joje razpisala referentka za gradbeništvo in ubranizem trboveljske občine Ani Kralj, zaradi nekaterih del pri Mesečini, izkoristili zaprotestni shod. Krajani so povedali, da jim ni jasno, ktiko so lahko dobili v Mesečini soglasje za nočni bar brez soglasja sosedov. Ker se v občini kljub veliko intervencij ne zganejo, iščejo zadoščenje sedaj pri republiških službah. Na nedavnem sestanku so svoje zahteve strnili na nekaj točk. Hočejo imeti mir po 22. uri zvečer. Prepovedujejo vstik poseg v prostor in okolje, ki bi ekološko ali k;iko drugače vplival na njihovo počutje in varnost v naselju in zahtevajo, da se sanirajo vsa dela, ki so biki opravljena na tretjem parkirnem prostoru v prvotno sttuije. V pismu pa so zapisali tudi nekaj krepkih, npr.: "Opozarjamo odgovorne, da smo že na samem začetku prižgali rdečo luč proti takšnemu početju. Čeprav so med nami tudi domači izdajalci, smo krajani iz dneva v dan bolj složni in s tem tudi močnejši. Zato je zdaj ta rdeča luč začela utripati kot utripajo tudi naša prizadeta srca. Vsak dan močneje. Kaj pravite, komu izmed odgovornih je ta utrip namenjen? Verjetno nekaterim v pozdrav, drugim pa v slovo." Na zboru so tudi padale težke besede. Od tega, da je Mesečina zgrajena na črno, do tega, da bi bilo dobro, če bi v lokal pripeljali pse, ki iščejo mamila. Sosedje so novinarjem kazali tablete za pomiritev, brez katerih po njihovem ne morejo več spati. Po besedah sosedov se bojijo mafije, ki naj bi bila za Mesečino. Bližnje sosede najbolj motijo motoristi in avtomobilisti, ki navijajo plin sredi noči, nekateri pa pravijo, da ne spijo tudi zaradi hrupa, ki prihaja iz diskoteke. Fasade jim uničujejo huligani, ki se opijanijo v Mesečini, pravijo sosedi in kažejo na poškodovano fasado in kozarce v travi. "Travniki in gozd v bližini so onečedeni s človeškimi iztrebki," zatrjujejo. Jezijo se tudi na policijo, ki naj bi držala z lastniki Mesečine ter na občinske uradnike in inšpektorje, ki po njihovem ničesar ne storijo za "ljudi, ki smo slovenske krvi in slovenske matere hči" (iz pisma ministru Bizjaku). Mesečina drugače Sevedaje zgodba lastnice Mesečine Nataše Flere povsem drugačna. Po vedala je, da se ne bi nikoli odločila graditi v Bevškem, če ji takrat ne bi dali ustreznih papirjev. Mesečino bi pač postavili kje drugje. Pokazala je dovoljenja (od gradbenega do obrtnega) in zatrdila, da so delali vse po predpisih. Tudi nepravilnosti, ki so jih ugotavljali ob pregledih, so odpravili. Po njenih besedah je skušala sodelovati s krajani in se je udeleževala sestankov. Na gosteje skušala vplivati z opozarjanjem, tablami, verigami na parkirišču. Okna so po njenem zaprta, v lokalu so prav zaradi hrupa ventilatorje zazidali in uredili klimo napravo. Jezi se, da bi lahko že na lokacijskem ogledu povedali, da takšen lokal ni primeren za to okolje. Za Mesečino bi prepoved nočnega obratovanja ob petkih in sobotah pomenil verjetno pogreb, so prepričani v klubu. Pregraditev potoka Zadnja bevška cvetka je pregraditev potoka ob regionalni cesti Trbovlje - Zagorje. Tam nastaja prostor, ki je po besedah krajanov namenjen za parkirišče Mesečine. V Mesečini pa smo izvedeli, da ga je lastnik Roman Bregtir naredil zadeponijo lesa. Potok je menda speljal v 1,40 metrov široke cevi (krajani pravijo, da so široke le 1,20 m). Krajani so nad tem posegom v prostor ogorčeni, druga stran opozarja, da so takšni posegi vsaj še na nekaj mestih na potoku in z nič večjimi cevmi. Občina se vključi Občina Trbovlje je zaradi novih dejstev (kot ntimjesuho zatrdila občinska uslužbenka Sonja Podbevšek) sprožilarevizijski postopek za izdajo obrtnega dovoljenja. V obrtnem dovoljenju je namreč istaobčinaNataši Flere 25.10. 1989 do volila odprtje okrepčevalnice in nočnega bara. V uporabnem dovoljenju (izdali so ga šele 5.11.1992) pa je zapisan le dnevni bar. Po besedah odvetnika Iztoka Šubare so se že pritožili zaradi revizijskega postopka, saj je obrtno dovoljenje pravnomočno in ga doslej ni nihče vzel. V Sloveniji je revizijskih postopkov izjemno malo, v Trbovljah ga še niso imeli. Vse je torej enkrat prvič. Šubara celo meni, daje to manever občine, ki si želi oprati roke, izdati novo dovoljenje in klice ter srd občanov zaradi predolgega obratovanja naprtiti na pleča policistov. Rešitve V takšnih primerih, kjer je resnic več in je vsaka po svoje prava, je primerne rešitve težko iskati. Nataša Flere ponuja svojo: ograditev zunanje terase, zvočno primerno izolirano, postavitev protizvočne ograje in nov dostop do lokala (iz spodnje strani). Z novim dostopom (zanj imajo v Mesečini soglasje Cestnega podjetja Ljubljana) bi preusmerili promet do diskoteke in iz nje izven naselja. Seveda tudi ta rešitev ni enostavna, kot ni enostavnega ničesar okrog Mesečine. Del zemlje je namreč last prve sosede Mance Prelac, ki v poslopju Fleretove gostilne tudi dela gostinski lokal. In kot je rado v žlahti (z lastnico Mesečine sta sestrični), odnosi okrog zapuščine in zemlje niso najbolj prijateljski. Kako naorei Občimi so na shodu jasno in glasno zatrdili, da se delalo ne bo nič. V Mesečini j;tsno in glasno pravijo, da imajo vse papirje za normalno obratovanje. Tisti, ki bi morali reševati podobne spore, ki kaj lahko prerastejo v kaj večjega, pa se, kot ponavadi, "delajo tošote". In zgodba je podobna kot toliko zgodb (pred nedavnim smo pisali o podobni v Sedražu, danes tudi o podobni na Marnem). Ljudje se lahko pokoljejo. Če to ne bo prišlo v časopise, bo v redu. Če pa bo, se bo pa že nekaj rešilo. V Bevškem bi morah prav sedaj strpno rešiti težave, ki tiščijo za vrat ljudi - ene in druge. Zdaj, ko ni čas volitev, je primeren čas za pameten pogovor. Obljube ponavadi tudi bolj držijo kot v predvolilnih dneh. Marko Planinc smwK&KWM sm W0m WMAS m POGLED :nega parketa Borza kot v dobrih starih časih Kdo se ne spomni časov, ko so bila deva! vacijska pričakovanja in razmišljanja nekaj najbolj normalnega na svetu. Vsi smo živeli samo za to in trepetali, kaj se bo zgodilo z našim jugoslovanskim dinarjem. In ko je marka "poskočila", smo takoj začeli preštevati in računati, kaj namje prinesla sprememba tečaja. Tisti časi so sicer za nami. vendar tudi v novi. slovenski državi, nismo čisto imuni na devalvacijo. Temu zdaj rečemo drsenje tečaja, vendar je efekt podoben. Namesto tuje gotovine so zdaj bolj moderne obveznice, ki so nominirane v DEM in seveda reagirajo na vsako spremembo tečaja tujih valut. Resnično je borza v preteklem tednu poslovala kot v dobrih starih časih, ko so bila devalvacijska pričakovanja na dnevnem redu. Poslov je bilo ogromno, tako. daje bilo v torek kar za 5 mio DEM prometa, v četrtek pa tudi preko 3 mio DEM. Na torkovem sestanku sta bili sicer v ospredju obe državni obveznici, vendar je tudi promet z nekaterimi delnicami vzbujal občudovanje, saj je bilo. recimo s Probanko. za dobrih 500.000 DEM prometa, pa tudi s S KB P kar za 370.000 DEM. V prvem krogu je RSL 1 začela pri tečaju 118 in prišla do 118.6. Tudi "dvojka" je iz začetnega tečaja 89.9 porasla na 90 in se tam ustalila. Ostalim obveznicam so tečaji redno naraščali, le Zagorie je padlo iz 76,6 na 76. Potem pa je delnica Dadasa začela z vrtoglavo ceno 50.883 SIT. kar je bil dovoljeni maksimum. Sam bog ve. kje se bo cena tej delnici ustavila in kaj je resnično ozadje "fenomena Dadas”! Tudi delnica Probanke konstantno narašča in je na koncu dosegla nivo 18.994 SIT. V drugem krogu je tečaj obveznice Metalne nihal med 75 in 80. kar pravzaprav potrjuje zelo različna mnenja o kvaliteti in varnosti te obveznice. Z "euko" je bilo kar za 1.5 mio DEM prometa, tečaj pa se je oblikoval pri 118.5. "Dvojka" je ob prometu blizu 1.1 mio DEM zaključila na 90. Četrtkov sestanek je bil še vedno zelo živahen, čeprav so bili borzni posredniki v mislih že na borznem seminarju v Portorožu, ki se je začel v nedeljo. Tečaji vrednostnih papirjev so še vedno rahlo naraščali. Z obveznicami občine Zagorje ni bilo nič prometa. Glede na padajoči trend tečaja je to kar razumljivo. Dadas pa je spet rušil vse rekorde in tudi prometa z njim je bilo za skoraj 250.000 DEM. Cena 540.000 SIT je resnično ncveijetna in tako sta si lahko zakonca Sadar celo privoščila družinsko fotografiranje med borznim sestankom. Kdor /na. pač zna! Drugi krog je tečaja RSL 1 in RSL 2 iz prvega kroga samo še potrdil. "Etika" je tako ostala na 118.5. "dvojka" pa je rahlo padla na 89.9. In seveda sta obe obveznici prispevali blizu 2 mio DEM prometa, kar je 2/3 celotnega prometa na lem borznem sestanku. Kaj se bo dogajalo na borzi po portoroškem seminarju, je težko napovedati. Vendar, če se zgodovina ponavlja, bomo spet doživeli velike skoke tečajev obeh državnih papirjev in to bi lahko pomenilo kar precej zanimivo dogajanje na področju vrednostnih papirjev. Skratka, upajmo, da se bo tak trend borznega trgovanja, kolje bil doslej, nadaljeval vsaj do poletja. Milan Povirk r I BS Milanova kost •Vc/e zdaj prihaja z vso resnostjo na svetlo tudi tisti del vsebine memoranduma (vladnega dokumenta ), ki se nanaša tudi na upokojence. Kdo ve, čemu že v času razpravljanja o njem niso organizacije ali vsaj društva upokojencev povzdignili svoj glas. Če bi ga skupaj (vključno s stranko upokojencev), bi nemara le dosegle če že ne zavrnitev nekaterih postavk pa vsaj delno spremembo. V omenjenem dokumentu je med drugim zapisano, da so pokojnine sestavni del proračuna in bo socialna varnost upokojencev uravnavana proračunsko. Še hujša je trditev, da so vplačila delojemalca in delodajalca za pokojnine nekakšen davek, ne pa normalen strošek dela. Za sedanjo vlado niso prispevki za pokojninsko zavarovanje osebna poraba, kot to razglaša tudi obstoječi pokojninski sistem. Zato ne preseneča, da je Zavod pokojninskega in invalidskega zavarovanja obravnavan v predelku "socialni transferji". To z drugo besedo ne pomeni nič drugega, kot to, da ima vlada upokojence za socialne podpirance in da zato mirnega srca podržavijo osebne prispevke iz plač. Nekateri so iz te ugotovitve spletli utemeljeno trditev, da gre pri tem v bistvu za stalno nacionalizacijo, kar kaže da so še venomer upokojenci v SFRJ in smo zato tudi postali svojevrsten relikt v sedanjem sistemu. Še nekaj cvetk najdemo: prispevek za pokojninsko zavarovanje je sestavni del proračuna, ki ga je mogoče že danes vključiti v integralni proračun. Torej vlada tega prispevka ne priznava za zavarovanje, ampak namerava sama rezati upokojencem delčke, ki jih bo sama določila. Zato se kar sam po sebi ponuja sklep, da bodo imeli upokojenci v naslednjih letih manjše pokojnine oziroma, da se bodo zniževale. Kakšno leto bolj, drugič spet manj, glede na to, kakšno različico bo vlada ubrala. Vlada bo torej posegla v obstoječe pravice in jih urejala po svoji potrebi, se pravi potrebi ali potrebah, ne pa po obsegu zavarovanja. To pa je groba kršitev obstoječega sistema, kije že in še bo razburkala večino upokojencev in vnesla mednje utemeljen nemir, ki se kaj hitro lahko sprevrže v oster protest zoper takšno zavarovanje. In še to: trditev, da prejmejo upokojenci 85 odstotkov povprečne plače, ni natančna. Ob upokojitvi namreč znižajo startno osnovana 85 odstotkov in zato prejemajo upokojenci le 72 odstotkov pokojnine. Mimogrede: v svetu znaša odstotek med 60 in 80 odstotkov, pri čemer niso upoštevani zasebni pokojninski skladi, ki omogočajo povečevanje pokojnin za okoli 25 odstotkov. Smo pa menda edina država na tem ljubem svetu, kjer upokojenci prejemajo pokojnine za nazaj. Venu?, kdo je to potezo potegnil pred leti, ne glede na ostre proteste veteranov dela. Milan Vidic Dvajseto stoletje so že od začetka tega stoletja pri nas obeležili z gimnastičnima društvoma, ki sta delovala zelo na široko in, čeravno ideološko različno obarvana, imela vpliv tako na športno kot na slovensko politično in kulturno življenje. Ko so Sokoli uprizorili igro Veronika Deseniška, so Orli ponovili zgodovinsko dramo Celjski grofje. Sledilo jih je še nekaj, med njimi Planinska roža, Deseti brat, Anarhist in buček v strahu, Žena s tremi življenji. Prirejali so razna predavanja, pevske nastope. Tudi naprej ne beležimo pretiranega mrtvila. Časi so bili hudi, a ljudje so se očitno radi udeleževali raznih prireditev in nastopov. Če verjamemo Zasavskemu vestniku, so bila po drugi svetovni vojni v polnem razmahu tako dramska in pevska društva, v tromesečju si je kinopredstave ogledalo preko 30.000 obiskovalcev. Geslo "Prosveto in kulturo med ljudske množice" je napotilo mladino, da ustanovi mladinska kulturno -umetniška društva. Imeli so študijske krožke, dramske sekcije, bralne večere, pevske zbore, se ukvarjali z modelarstvom in vrtnarstvom. Ostali se bolj spomnimo mladinskih organizacij, ki so bile vendarle posrečeno povezovanje mladih. Imeli smo 25. maj, sprva Titov rojstni dan, Dan mladosti in ob tem občutek, da prav gotovo nismo izgubljena generacija. Takrat je obstajal Center za preživljanje prostega časa mladih, zdaj podobne organizacije ni. Slepa ulica Ulica, cesta in še kaj so črte, po katerih se z avtom ali peš, gibljemo celo življenje. Če so svojčas večjo pozornost posvečali živi besedi, oživljanju kulture, je bilo to prav gotovo tudi zato, ker konflikt med naravo in človekom le ni bil tako izrazit. Če naj bi danes spregovorili o prostem času mladih, ne moremo mimo dejstva, ki že od daleč kriči na nas, dasta znanost in tehnikadovolj odtujili človeka od družbe, daje kmalu ne bi pogrešal in premalo, da bi bil s tem tudi zadovoljen. Izpred desetih let, ko smo bili med sabo še nekako povezani, bolj aktivni, pa nismo imeli svojih prostorov, seje stanje spremenilo v toliko, da razen šol oziroma redkih sekcij, ki izven šole še obstajajo, povezave ni. Če je mladina tista, ki bolj neposredno doživlja svoj položaj, je ta vsekakor tudi odraz družbe, še bolj družbene zavesti. Kar se tega tiče, obstajajo športna igrišča, gostilne, kavarne, a niti en klub za mlade, če je dandanes komu to sploh še pomemben podatek. V mladih je polno idealov, z ideali pa ne moreš ničesar kupiti, bi rekli. Potrošništvo je mladim posvetilo kotiček, kjer lahko kupijo kopico šund izdelkov, verjamejo v ničkoliko lažnih idolov in tako drvijo naprej po poti, ki nima ne smeri ne pravih korakov. In medtem ko smo včasih govorili o množični kulturi, ji poskušamo danes najti njeno življenjsko obliko in vsebino. Ker ni vsaka komedija božanska, naj ne bo tudi vsaka mladost hrapava. In slepa ulica, v kateri je zasavska mladina, naj bo izjema, saj bodo sicer mlade ločevali po stolih v gostilnah in z njimi "kvarili" mladost edinole v alkoholu. Zasavski roli Tadej, Boštjan, Denis, Matija, Damjan, Goran so srednješolci z vodilom, da živi že danes, da boš lahko tudi jutri. Pravijo jim, da so drugačni, in da so važiči. Dejstvo pa je, da so prijetni, zgovorni, predvsem pa polni humorja. Navidez sicer malce izstopajo z nenavadnim oblačenjem, ki je za zasavske kraje še vedno izjema. A to je posledica njihove izbirčnosti in kritičnosti. Če poslušaš podobno glasbo kot oni, je to razumljivo. Doma imajo preko petsto CD-jev samih dobrih bendov. Da ne boste razumeli napačno: "Glasba je vsekakor močan medij," so povedali, "ampak pri nas, kot da ne zmoremo zares dobrega benda. Poslušamo Orleke, Laibache, Sokole, Miladojko Youneed pa Kreslina. Nismo pa niti flower-power niti house usmerjeni. Vemo, da je znak za mir le znak, ki laže. Lahko si želiš le notranji mir, drugačen je neuresničljiv. Tako kot naš smisel, ki je dobiti službo, dočakati penzion." Trenutno poslušajo seattlovski rock, Gunsi in Poison soout. "V Zasavju," so pripovedovali, "greš lahko v Mesečino, kjer je dobro to, da proti koncu tedna tam vidiš večino Zasavcev, klub pa to ni. Najprej, ker je predrago in še zato, ker le redko slišiš dobro glasbo. Večinoma vrtijo house, pogrešamo klub z različno glasbo. V Ljubljani je tak klub K4, 7I&&C E0 ■Illllllll: želje, potrebe in duh mladih živijo in grejo svojo pot. V Hrastniku največ zahajajo v Čar, v Trbovljah se zbirajo na več krajih (Bambus in Matevž sta najbolj obiskana), v Zagorju sta to Mer-Li in Lipa. Seveda je prosti čas stvar širšega razmišljanja. Vsi si ga želijo. Vendar vsakemu pomeni različno: vsakovrstne hobije, prijazne klepete, zanimiva potovanja, popoldansko delo, uživanje hrane in sto drugih stvari. Spet je ponudba sorazmerno pičla. A Zasavje le ni takšen kanjon, kjer se ne bi moglo nič dogajati. Kot je še nekdo pripomnil, je to stvar odnošajskih in bivanjskih problemov, kdaj tudi ollike. Končno obiski in zanimanje ne pričajo, da bi kulturne stvaritve zaživele, oziroma da bi jih ljudje sprejeli. Petra Radovič ampak tudi tam je bilo že kdaj boljše." Zgodilo seje sicer, daje pri vatnik organiziral Stock time pa U2 - night in to šobili zadetki v polno. Zanimiv je še fenomen naše zabavne glasbe. Slišiš vse od izumetničenega jodlarskega hopsasaja do visokega C na kvazi alpski način. Ni blizu slovenski pesmi, kje šele lepoti slovenske umetnosti. "Tisti, ki jim je všeč komerciala, svoja shajališča večali manj že imajo," so še rekli, "izbire pa ni, ostanejo kafiči in klopce. Na boljšem so seveda tisti, ki imajo doma boljše 'sponzorje'." To-ali-ono Zasavske šole so delovanje mladih izkoristile drugače, poskušajo jih vključiti v različne krožke, čeravno opažajo, da je zanimanje za izvenšolske dejavnosti večje. Na Gimnaziji Trbovlje je aktiven likovni krožek, organizirajo vsakomesečne razstave na šoli, zavzemajo se za foto-krožek. So seveda še druge dejavnosti, kultura je tudi tam, kjer ni fraka ali dekolteja in zabava ni zgolj nadomestek za prazne besede. Ponuja se vključevanje v gledališke, plesne, likovne, športne in druge dejavnosti. Škriplje pa pri ponudbi prireditev. Ob tem sodobni utrip zasavske mladine spet ne more mimo tega, da potrošniška miselnost zahteva pogled v polne denarnice, zato se, v šali rečeno, s potjo okoli sveta in nazaj, nihče ne slepi. Ustvarjalno malodušje je prej pravilo kot izjema, saj vključevanje v razvoj ni povsem zastonj, ostitnejo skrbi za šolanje ali preživetje.Koncerti so redki, ostaneta kino in tu in tam kakšna predstava. Zato je prosti čas zasegel preživljanje v zaključenih krogih, določenih shajališčih, s tem pa Mladi na mrtvi točki "Za domovino, s Titom naprej!" To so bila leta, ko so cicibančki z rumenimi ruticami okrog vratu in s pestjo na čelu vsako jutro pozdravljali učitelja. Moramo priznati, da je bil to eden uspešnih načinov, kako nedolžnemu sedemletniku vcepiti v glavo glavna načela socializma ter bratstva in enotnosti. Glavne ceremonije so se začele s sprejemom v pionirsko zvezo - tako so malčk dobili prvo važnejšo življenjsko funkcijo. Seveda so le-ti potem fanatično pričakovali čas, ko bodo sprejeti v ZSMS in tako postali mladinci. V tem času so bili pionirčki ponosni na SFRJ, njeno ureditev, njeno vodstvo ter tako popolno delovanje. 25. maja je bila vsako leto znova sprejeta generacija več v ZSMS Na ta dan so se lepo oblekli in z vsem srcem pona vljali zaobljubo. Vsak mladinec naj bi bil human, prijazen, dober učenec. Bile so stvari kot mladinska brigada, ki je mlade združevala in jih vezala. Bili so mladinski klubi, kjer so pripra vljali razne prireditve, plese in mladi so bili ponosni nanjo. Vsako leto je po Jugoslaviji potovala štafeta mladosti, tudi skozi Zasavje in v ta namen smo pripravljali kulturne programe. 25. maja je bil najbolj občudujoč dogodek leta - zvečer smo se zbrali pred televizijo in spremljali dogajanje na beograjskem stadionu. Zavidali smo tistim, ki so imeli to čast, da so bili tam. Živeli smo v tem, napolnjeni z nekimi ideali, v katere smo dejansko verjeli. V desetih letih pa je t/sa ta socialistična ideologija izginila. Resda smo kot država postali samostojni in je to korak bližje k Evropi Kaj pa mi? Nekateri imajo določene ambicije, velika večina pa nima nobenega upanja v lepšo prihodnost. Šolski sistem eksperimentira na posameznih generacijah in jim tako spreminja učne programe. Dijaki smo zmedeni. Preživeli smo komaj osemnajst let, od tega zadnja tri leta v popolnem nasprotju s prejšnjimi leti s socialističnim poudarkom. Po dokončani fakulteti večini ostane le diploma v roki, zaposlitev pa je še daleč. Kaj torej mladi imamo? Verjeli smo v prijateljstvo, enakopravnost in lepo prihodnost. Možgane so nam sprali z ideologijo izpred desetih let. Danes nimamo nič - zato pa se pojavlja vse več kriminala, mamil in depresivnih stanj med mladimi (tudi samomori). Vse se zdi brez smisla. Perspektiva - je ni. Ne vidimo lepše prihodnosti in nihče nas ni pripravljen poslušati. Pričakujejo pa, da bomo popravili vse napake starejših in svet postavili na noge. Svet se ne zmeni in se vrti naprej. Barbara Kužnik Okusi so različni. Kar je nekomu lepo, je drugemu grdo, kar je nekomu uporabno, je drugemu neuporabno. Kako torej zadovoljiti vse okuse in potrebe? Arhitektura žestoletja niha med umetnostjo in uporabnostjo. Starogrški filozof Platon je menil, da je arhitektura težnja po absolutni lepoti. Danes pravimo, da je umetnostna stroka, ki s stavbnimi prvinami in njihovo skladnostjo ustvarja arhitekturna telesa ter oblikuje njihove zunanje in notranje prostore v celovito umetniško delo. Tudi za Igorja Ajtiča, enega vodilnih zasavskih arhitektov, je arhitektura umetnost. Ajtiča mnogi poznajo le po njegovih delih: "zgrešeni" zagorski Živi ali ličnih Medijskih Toplicah. Na kratko bi za njegovo ustvarjanje vendarle lahko dejali: "Končno nekaj drugačnega." Zaposleni ste v Razvojnem inženiringu, kaj ta sedaj dela? Naš največji projekt so sedaj Medijske Toplice, ki so žc naš drugi veliki projekt. Prvega smo zaključili in ga konec lanskega leta tudi odprli v Impolci. Gradili smo tri leta v treh fazah. Res še v času, ko smo s finančnega stlišča zadeve veliko lažje realizirali. Danes sc dela vse na osnovi marketinga in trga. Tudi Medijske Toplice so projekt, ki se realizira na osnovi marketinških raziskav in ostalih dejavnikov, ki vplivajo na izgradnjo takšnegakom-plcksa. Ta projekt pa ni od včeraj, saj se navezuje na že obstoječe objekte, ki so dotrajani in ne ustrezajo več našim standardom. Vsekakor pa ne programu, ki ga nameravamo razvijati v tem kompleksu -managerskemu turizmu s ponudbo vseh atraktivnih elementov. Dve leti smo načrtovali, projekt dograjevali, spreminjali in izpopolnjevali. Danes namreč vse delamo le na osnovi vračila vloženega kapitala. Investicij v nekdanjem pomenu pa ni več. Med samo fazo projektiranja je zato prišlo do mnogih sprememb. Na srečo smo v našem podjetju dobro računalniško opremljeni in smo lahko načrt hitro spreminjali in prilagajali. Celoten projekt Medijske Toplice je vreden28milijonov DEM, prva faza, ki jo sedaj gradimo in je le delček celote, pa je vrednotena na 5,5 milijona DEM. Žal z gradnjo že malo zamujamo, a ne po naši krivdi, določeni faktorji so bili negativno razpoloženi do projekta. Kljub dvomesečni kasnitvi upamo, da bomo sezono še ujeli in zato gradimo intenzivno. Celoten zunanji kopališki sistem bo nov. Med obstoječim olimpijskim bazenom in cesto bomo postavili tribunski objekt, ki bo dajal značaj mestne ulice, ker bo tu 11 lokalov. Hkrati bo to tudi zvočna in vizuelna pregrada proti notranjemu delu bazena. Ko bo zunanje kopališče končano, bo to verjetno najboljše kopališče v Sloveniji. Kaj pa Čateške Toplice in Terme Zreče? Hodili smo po svetu in veliko videli, tudi pri nas smo si veliko ogledali. Scvcdaje ta lokacija specifična in na tako majhnem prostoru ni mogoče izvesti tako bogat in obsežen program, kot je v Catcških Toplicah. Zato smo k gradnji pristopili veliko bolj senzibilno in zadevo načrtovali z občutkom. Menim, da so glede na prostor te arhitektonske rešitve optimalne. Trudili smo sc, da smo čimmanj posegli v prostor in čimveč dobili iz njega, saj se bodo vodne površine povečale kar za 500 kvadratnih metrov. .le 1. julij kot dan otvoritve kopalne sezone realen? Menim, da je, kljub težavam z roki. Veliko težav smo imeli zaradi osnovnih pripomb s strani krajanov. Pogoj je bil, da se zgradi čistilna naprava za celotno naselje, kar je nemogoče izvesti v tako kratkem času. Tako smo vnesli klavzulo, da generalne čistilne naprave za celotno naselje še ne bo, smo pa dolžni zgraditi svojo. Zaradi tega smo mesec dni zamujali z zazidalnim načrtom. Mislim, da nam bo uspelo dela končati pravočasno, saj imamo enkratnega izvajalca, kije k delu pristopil strokovno in resno. Sam imam nekaj izkušenj, saj sem prej delal v lokalnem gradbenem podjetju in sedaj lahko vidim očitno razliko med pravim gradbenim podjetjem in tistim prejšnjim. Seveda pa moramo izvajalcu stalno pomagati in sem skoraj vsak dan prisoten na gradbišču, da dela potekajo nemoteno. Arhitektura temelji na treh komponentah: funkciji, konstrukciji in umetnosti. Ali dajete kateri prednost? Nobeni ne bi dal prednosti, saj so vse močno medsebojno povezane in kot je rekel Paladi je hiša kvalitetna, ko je funkcionalno dobra, ko je ustrezno izvedena in proporcionalno usklajena, je trajna, kar predvsem pomeni, da so materiali trajni. To paje bilo pred desetimi, petnajstimi leti precej težko, ker smo običajno začeli delati brez denarja in smo zato vgrajevali najslabše materiale in izbirali najslabše izvajalce. Denarja za kaj boljšega pač ni bilo. Zaradi tega imam tudi sam nekaj grenkih izkušenj, nekaj grehov iz preteklosti. Takšen, znan primer (greh) je trgovina Živa v Zagorju. Se mi je kar zdelo. Takšne stvari se vedno, kot bumerang, vračajo. Seveda, jaz sem tu doma. Včasih so prišli projektanti iz Ljubljane in so zadevo naredili in odšli. Tu paje drugače. Ne bi se hotel izmikati odgovornosti, toda dejstvo je, da sem bil projektant v podjetju, ki je bilo istočasno tudi izvajalec. To je eno, drugo je pa tudi to, da sem bil še relativno zelen in vpet v notranje relacije. Zadevo sem si lahko m Igor Ajtič v kisovški Pepiti, ki jo je notranje opremil. foto: Tomo Brezovari zamislil in jo tudi sprojektiral, toda ko sem prišel na gradbišče, sem videl, da se ne dela primerno, da se dela z "levimi", drugorazrednimi materiali in izvajalci. Ko smo delali prvo fazo Medijskih Toplic so morali vsakič, ko sem prišel na gradbišče, stvari podirati, ker nekateri niso znali brati niti projektov. Toda, ko sem običajno povzdignil glas in hotel povedati, da se ne dela dobro, so mi dejali, da sem v tem podjetju zaposlen, zato naj bom raje tiho. Danes je drugače, ker sem v drugačnem odnosu med izvedbo in nadzorom projekta. Ali vam je pri ustvarjanju najpomembnejši človek? Vsekakor, človek je osnova. Projektiramo od človeka v prostor in potem iz notranjega interiera ven. Vse je povezano in nikakor ne moreš risati tloris in pri tem pozabiti na fasado ali obratno. Sedaj ko smo dobro računalniško podprti in delamo na tridimenzionalnih sistemih, lahko vidimo, kako bo objekt izgledal. S tem pa se lažje prilagajamo človeškim meram in funkciji. Pa vendarle mnogi menijo, da vaše značilne linije (razdeljeni okenčki, obline) za gospodinjo niso ravno praktične. Če gledamo arhitekturo na splošno, je to neke vrste moda. Priznam, da me včasih malce zanese in konico preveč potegnem ali pa morda tudi oblino. Toda ustvarjanje je čustvenega značaja in je odvisno od trenutnega razpoloženja in od tega, kaj v določenem trenutku vidim. Vsake oči im- ajo svojega "malarja". Toda menim, da nikjer ne pretiravam v takšni meri, da bi bilo moteče. Če hočeš biti vedno "in", se moraš prilagajati času. Osno va paje vedno funkcija. Morda je z okenčki res več dela, toda mnogi drugi projekti so celo tako zastavljeni, da se niti vrata ne dajo prav odpreti. Če paje okenček drugače zastavljen, je to bolj zaradi umetniškega efekta. Kaj pa naravni, človeku prijazni materiali? Človeku prijazen material je lahko v prvi vrsti les, ki je za arhitekta najprimernejši in hkrati najbolj izzivalen material. To sem predvidel tudi v Medijskih Toplicah in pri obbazenskem objektu dal poudarek lesu in svetlim barvam, ki so prijetnejše. Pazim, da so materiali, kijih uporabljam, nenevarni, azbestnih snovi ne uporabljam več. Bistvenega pomena so predvsem premazi, saj je človek v neposrednem stiku z njimi, zato priporočam barve na osnovi vodnih topil, ki so že dovolj kvalitene. V sa pozornost je posvečena temu, das so primerni materiali uporabljeni na ustreznem mestu in da ljudi ne zastrupljamo. Toda ti materiali so dražji, nahajamo pa se v splošni družbeni krizi. Ali imajo prihodnost? Mislim, da o tem ni dileme. Seveda imajo prihodnost. Ljudje, ki gradijo hiše zase, imajo zelo previden odnos do uporabe materialov. Kakšna je urbanistična politika v Zasavju? Na žalost so doslej to politiko krojili ljubljanski urbanisti. V Hrastniku je center posrečeno rešen, saj sta kolega Maurovič in Stošicki še pravočasno dobila projektiranje v svoje roke. V Zagorju promet ni bil nikoli rešen, celoten urbanizem pa se v mestih navezuje na komunikacije, ki so za ozke doline izrednega pomena. V Zagorju dodatne težave povzroča še železnica. V Trbovljah je stanje podobno. Tu so zgradili obvoznico, toda tržnica ob tej cesti je zgrešena, saj je tako Trbovlje dobilo še eno nakupovalno ulico. Vendar je vse zelo zamujeno in verjetno ni več moč najti prave rešitve. Graditev cerkve v centru Trbovelj dviguje veliko prahu. Razvojni inženiring je menda ponudil svoje storitve... Jaz sem bil edini od naše firme, ki sem bil pri tem udeležen, ker so me povabili kot nevtralnega svetovalca. Zal nisem projektiral še nobene cerkve, sem pa že naredil nekaj idejnih osnutkov, ki niso bili realizirani. Naredili smo načrt in bili tudi izbrani za gradnjo katoliške cerkve v Banja Luki, vendar zaradi vojne dela nismo uresničili. Zato so me tudi v Trbovljah povabili k sodelovanju. Vendar se pri temu projektu nismo želeli preveč angažirati, saj so drugi veliko bolj primerni. Veliko sporov je povzročila lokacija nove cerkve - nasproti muzejarevolucije. Trendi sakralnih objektov se spreminjajo in danes so mnoge cerkve v središču mest in ne veš, da je to cerkev, dokler ne stopiš vanjo. Nekaj pa je bilo tudi lokalne užaljenosti, ker niso bili povabljeni zraven. Sanje vsakega arhitekta je projektiranje cerkve, ker tu lahko da domišljiji prosto pot. Vendarobjekti niso vaša edina dejavnost. Kaj pa notranja oprema in celostne podobe? Z notranjo opremo se ukvarjam bolj za sprostitev, s celostnimi podobami pa bolj malo, ker je to že področje grafike. Tudi časa za vse te dejavnosti primanjkuje. Stremim pa, da objekte postavim kot arhitekturo, rad jih potem tudi sam opremim, da obstaja povezava med zunanjostjo in notranjim izgledom. Predno objekt zastavim, si moram tudi opremo nekje zamisliti, pa čeprav le načrtno in funkcionalno. Zato je potem že vseeno, če dodam še detajle in izberem materiale. Objekt paje zato v harmoniji. Suzana Sivka KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pos/ova/n/ca Af£ZJ£A V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske (ženski salonerji že od 2.345 SIT dalje) in otroške obutve. V MESECU MAJU VAM NUDIMO MOŽNOST PLA&JLA NA ČEKE: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 i VABLJENI! >RN 1.2 (60KS) 5 VRAT maloprodajna cena 1.192.200,00 >RT 1.4 (80KS) 5 VRAT malopf odajna cena 1.454.524,00 VABIMO VAS na ogled in preizkusno vožnjo. Dobava TAKOJ, količina omejena! Ne zamudite UGODNE PROMOCIJSKE CENE. UGODNI KREDITI Takojšna dobava za vozila RENAULT 5 Campus Prodaja: 0601/24-031, servis: 0601/21-525 mladinska knjiga TTTffiFITTIZm I j u b I j a n a, titova 3 knjigarna in papirnica 6MW zagon* ob savi casta jr »at» 27 tal. 0601/61 061. 62316 fax 0601AH NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ... Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV! Najprej vas obveščamo, da v trboveljskem Delavskem domu štiri dni ni filmskih predstav zaradi Zasavčevega sejma. V Zagorju pa si lahko ogledate V postelji s sovražnikom z Julijo Roberts v glavni vlogi. Ta teden si lahko v Trbovljah ogledate dve razstavi, v Zagorju pa eno. V Šmartnem lahko obiščete koncert pianistke Veronike Hauptman, dijakinje 4. letnika SGŠ v Ljubljani. V Litiji pa bo pogovor s pisateljem Cirilom Ribičičem, avtorjem knjige Imel sem jih rad. V Šmartnem se bodo srečali pevci mladinskih zborov občine Litije. Pred 40. leti so zagorski rudarji prvič v Sloveniji darovali kri. Rdeči križ Zagorje bo ob tej priložnosti pripravil proslavo. V Ljubljani pa se bodo srečali slovenski upokojenci. Prijeten teden vam želimo! Redakcija SOBOTA SLOVENIJA 1 9.00 RADOVEDNI TAČEK: Glava 9.10 OSCAR JUNIOR 9.20 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja za otroke 10.55 PET PRIJATELJEV, llf!!! ponovitev angleške l!!! nanizanke (8/13) 11.20 TOK TOK, kontaktna .! oddaja za mladostnike 12.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK 13.45 MOŠKI ŽENSKE 15.05 VERNIKI, ponovitev !;!!! ameriškega filma 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 SVET ODKRITIJ, ameriška poljudnoznanstvena serija, 8/11 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 KRIŽKRAŽ 2135 POGLEJ IN ZADENI 22.35 TV DNEVNIK 3, VREME 22.59 ŠPORT 23.15 SOVA WHAT EVER HAPPEND TO BABY JANE, ameriški film SLOVENIJA 2 12.55 ČLOVEK IN GLASBA: LISZT V WEIMARJU, 4. oddaja 13.45 SOVA, ponovitev LJUBEZEN DA. LJUBEZEN NE, 2. epizoda ameriške nanizanke 14 10 VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka, 5/13 15.00 ŠPORTNA SOBOTA 15.00 GOETEBORG: SP V NAMIZNEM TENISU 16.30 NBA KOŠARKA 16.55 KV ZA EP V ODBOJKI (Ž)-SLO:HRVAŠKA, !!!! posnetek iz Maribora 18.45 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznanstvena serija (5/25) 19.30 TV DNEVNIK 2, •1v.4w.vXv.1. VREME 19 56 ŠPORT 20.10 STUDIO CITY 21.10 J.Vautrin-D.Franck: BERLINSKA GOSPA, !!!!!!! koprodukcijska nadaljevanka (2/4) 22.00 SOBOTNA NOČ ALPSKI VEČER, 2. 8.00 8 10 8.15 9.00 10.30 11-30 12.00 12.05 12.35 13.05 13.05 14.20 14.25 14.30 15.15 16,10 16.15 16.45 18,00 18,05 18.20 del mm TV KOLEDAR POROČILA S SLIKO NA SLIKO, ponovitev DOBRO JUTRO, HRVAŠKA "EDUKON", šolski kontaktni program BOY FROM ANDROMEDA, 3/6 POROČILA LIFE SENSE, 4/6 DRUŽINA ADDAMS, 9/16 ALI MEJE KDO ISKAL? POZDRAVI IZ DOMOVINE GLASBA POROČILA PRIZMA, multinacionalni magazin IZ STARE SKRINJE, zabavno-glasbena oddaja RISANKA TELEVIZIJA O TELEVIZIJI TURBO LIMACH SHOW POROČILA TV RAZSTAVA SANTA BARBARA, 409 V ZAČETKU JE BILA BESEDA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.00 TV TEDNIK 20.30 FALLINO IN LOVE !!!!! AGAIN, ameriški film 22.10 LEPA NAŠA 22.40 TV DNEVNIK 2 23.05 S SLIKO NA SLIKO 23 50 POROČILA V V.V.WW.V.V. _ v ANGLEŠČINI 23.55 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 13.30 KORISTNE INFORMACIJE 14.00 OTROŠKI PROGRAM 16 00 100 NA URO, mladinski program 17.00 SATELITSKI PRO- GRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 14 45 15,00 16 00 16.45 17.00 18.00 19,00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE OBVESTILA IN EPP GLASBENI COCTAIL SOBOTNO POPOLDNE OBVESTILA IN EPP SOBOTNO POPOLDNE ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV SLOVO NEDELJA, SLOVENIJA 1 9.45 OTROŠKI PROGRAM 9.45 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.30 ČAROBNA PIŠČAL, tuja glasbena oddaja, 3/ 3 11.05 HUCKELBERY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 11/26 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 SLOVENSKI LJUDSKI GODCI IN GLASBILA: Razvoj citer 12.35 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 SNEŽNA VILA JUKI, : japonski tilm 16.05 OGNJENO DREVJE THIKE, angleška ' nadaljevanka, 4/7 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 HE’S NOT YOUR SUN, ameriški film 19.05 RISANKA 19.15 SLOVENSKI LOTO 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, nemška dokumentarna serija, 5/ lili! 12 22.05 TV DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA HAL ROACH PREDSTAVLJA, ameriška nanizanka, 11/ 29 (čb) VRTINEC, južnoafriška §!!!!:: nadaljevanka, 6/13 SLOVENIJA 2 11.10 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angleška nadaljevanka, 7/10 12.00 KRIŽKRAŽ 13.00 POGLEJ IN ZADENI 15.20 ŠPORTNA NEDELJA 15.20 M.CARLO:F-1 17.00 NBA KOŠARKA 17.55 LJ:RALLY SATURNUS, reportaža in prenos 18.40 GOETEBORG: SP V NAM. TENISU, posn. F 11111 (M) 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 ALPE-DONAVA-JADRAN 20.30 THE BATTLE OFTHE BULGE, ameriški film 23.15 ŠPORTNI PREGLED 0.00 KOLESARSKA DIRKA GIRO D’ITALIA HTV 1 8,30 POROČILA 8.35 8.45 9.30 9.55 10.00 10.05 10.30 12.05 13.00 13.30 TV KOLEDAR S SLIKO NA SLIKO, ponovitev PRITLIKAVCI, 7/12 RISANKA POROČILA HIŠNI LJUBLJENCI MALI JUKE BOX -KUTINA, oddaja za otroke (Sezamova ulica) POREŠKEGA FESTIVALA, oddaja narodne glasbe in običajev POROČILA PLODOVI ZEMLJE MIR IN BLAGINJA PUSTOLOVŠČINE GOZDNE DRUŠČINE, risana serija, 5/13 BABICA, oddaja za otroke, 2/4 14.40 RISANKA 15.00 OPERA BOX 15.30 POROČILA 15.35 DRUŽINSKI ZABAVNIK 17.15 Filmi Buda Spencerja: BLACK AND WHITE 18.45 ZAJČJE ZGODBE, 12 19.10 GLASBENA ŠTEVILKA 19.15 TV FORTUNA 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.50 VREMENSKA NAPOVED 20.05 PARNELL, serijski film, 23.5. 1993 iit!!! 4/4 21.00 SEDMA NOČ 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 S SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠČINI 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE Prosti dan TV SIGNAL LITIJA 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA (ATV SIGNAL) 18.00 STO NA URO (KANAL 1°) 19.00 NINJATURTLES (risani film) RADIO TRBOVLJE 8.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 8.45 IZBOR POPEVKE TEDNA 9.30 EPP 10.00 GOST TEDNA 10.45 OBVESTILA IN EPP 1Ì.00 NEDELJSKI ...... INFORMATIVNI PROGRAM 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA 12.30 EPP 12.45 OBVESTILA 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE 18.00 SLOVO PONEDELJEK, 10.50 BATMAN, 13. epizoda ameriške nanizanke 16.25 11.15 DIVJI SVET ŽIVALI, 17.00 angleška 17.10 poljudnoznanstvena serija, 5/25 17.25 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI 18.00 12.10 SVET ODKRITIJ, 18.50 ameriška 19.10 poljudnoznanstvena 19.30 serija, 8/11 13.00 POROČILA 19.56 * r\ 13.05 ALPE-DONAVA- 20.10 JADRAN 20.55 13.35 ŠPORTNI PREGLED 22.15 15.55 HOMO TURISTICUS, 22.39 ponovitev DOBER DAN, KOROŠKA TV DNEVNIK 1 RADOVEDNI TAČEK: Smeti REGIONALNI STUDIO MARIBOR PARI, TV igrica RISANKA TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT DOSJE OMIZJE TV DNEVNIK 3, VREME ŠPORT 24.5 1993 22 45 SAMCI IN SAMKE, angleška nanizanka, 6/7 VRTINEC, južnoafriška ' / nadaljevanka, 7/13 SLOVENIJA 2 15.05 FORUM 15.20 TV MERNIK 15.35 UTRIP 15.50 ZRCALO TEDNA 16.05 NEDELJSKIH 60 17.05 OBZORJA DUHA 17.35 SOVA, ponovitev HAL ROACH PREDSTAVLJA, ameriška nanizanka, 11/ " nadaljevanka, 6/13 18.45 TV AVTOMAGAZIN 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.30 MLADEN MITROVIČ-MIROSLAV MANDIČ: VEŽNA VRATA, drama v! ; BiH 21.45 ZELENA URA 22.15 VIDEOŠPON 22.55 3/4 URE 23.25 KONCERT BIG BANDA RTV S PETROM HERBOLZHEIMERJEM, 2. del !i : 29 (Cb) 17.55 VRTINEC, južnoafriška 0.25 KOLESARSKA DIRKA GIRO D’ITALIA HTV 1 7.50 TV KOLEDAR 3.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 9.35 ZGODBE IZ l-illl MONTICELLA. 133 10 00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 ALI STE VEDLI?, 14 1145 MALA KINOTEKA 12.00 TOČNO OPOLDNE 13 30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 S SLIKO NA SLIKO, ponovitev 14 50 DARLING BUDS OF MAY. 3/6 15.45 AFTERNOON REPORT 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN NJENI Illii LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 BESEDE. BESEDE. BESEDE 13.35 SANTABARBARA, 410 1910 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19 55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 HRVAŠKA IN SVET 20.55 THINGSTO COME. ameriški film 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 S SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠČINI 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE WS. INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 100 NA URO. ponovitev 21.20 VIDEO GROM, oddaja lil!!! Kanala A 22.50 SATELITSKI PROGRAM ________________ RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK. SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14 45 OBVESTILA IN EPP 15.00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI 16.00 SNOOPY 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 ODDAJA O KULTURI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO TOREK, 25-5 SLOVENIJA 1 10.05 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 10.10 K.ČAPEK: POŠTARSKA PRAVLJICA 10.45 TV AVTOMAGAZ1N 11.15 ZELENA URA 11.45 MLADEN MITROVIČ-MIROSLAV MANDIČ: VEŽNA VRATA, drama BIH 13.00 POROČILA 13.50 SOBOTNA NOČ ALPSKI VEČER, 2. del 15.00 ... 16.25 MOSTOVI 17. TV DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 17.10 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, III koprodukcijska nadaljevanka, 12/26 17.35 OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ARIŠČE 20.40 BOBENČEK 21.45 KRONIKA, kanadska lllli dokumentarna serija, 6/ 12 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 Š PORT 22.45 SOVA I H ALO. ALO!, angleška nanizanka, 12/18 VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka, 8/13 SLOVENIJA 2 16.20 DOSJE 17.00 SOVA, ponovitev SAMCI IN SAMKE, angleška nanizanka, 6/ 7 17.25 VRTINEC, južnoafriška l!l|||| nadaljevanka, 7/13 18.45 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, PRISLUHNIMO TIŠINI 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19,56 ŠPORT 20.00 POSLOVNA BORZA 20.10 TRIJE SEMESTRI, švedska nadaljevanka, 1/4 21.00 NOVOSTI ZALOŽB 21.10 OSMI DAN 22.05 SVET POROČA 22.40 PRO & CONTRA ... KOLESARSKA DIRKA GIRO D’ITALIA HTV 1 7.50 TV KOLEDAR 8.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 9.35 ZGODBE IZ MONTICELLA, 134 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11 30 PELJITE STARŠE V MUZEJ. 2 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 S SLIKO NA SLIKO, ponovitev 14.50 STRANCE INTER-LUDE, 1/4 15.40 AFTERNOON REPORT 16.00 POROČILA 16 05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 HRVAŠKA KULTURNA DEDIŠČINA 18.35 SANTABARBARA, 411 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIKI 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 PORTRETI SODOBNIKOV: EKOLOGIJA V DIREKTORSKI SOBI, ■ švicarski dokumentarni film 21.00 V VELIKEM PLANU, . . kontaktna oddaja 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 S SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠČINI ;X;X; TV SIGNAL LITIJA 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO-■ GRAM 20.15 KONTAKTNA ODDAJA 21.15 SATELITSKI PROGRAM 20.00 NINJATURTLES (risani film) 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA, ponovitev lllli AT V SIGNAL 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LESTVICA SLOVENCA 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO JPm, m P 7 SREDA ;X;X> SLOVENIJA 1 22.55 SOVA 10.30 BATMAN, 14. epizoda : V ŠPORTNEM DUHU, ameriške nanizanke ijisgaig; amer'Ska nanizanka, 8/ 10.55 VIDEOŠPON 15 11.35 IZ ŽIVLJENJA ZA VRTINEC, južnoafriška ŽIVLJENJE nadaljevanka, 9/13 - ' PRISLUHNIMO TIŠINI 12.05 KRONIKA, kanadska dokumentarna serija, 6/ lili! 12 12.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, ponovitev nemške dokumentarne serije, 5/12 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev kontaktna oddaja za s otroke 15.30 TEDENSKI IZBOR 15.30 TRIJE SEMESTRI, švedska nadaljevanka, lil!!! im 16.20 SVET POROČA 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK, 18.45 PARI, TV igrica 19 10 RISANKA 19.56 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA: VSE NAJBOLJŠE ZA ROJSTNI DAN, TUREK, /'lili nemški film 22,25 TV DNEVNIK 3, VREME 22,49 ŠPORT SLOVENIJA 2 13.55 KVALIFIKACIJE ZA EP V ROKOMETU (Ž), SLO:UKRAJINA 14.25 BOBENČEK 15.25 OMIZJE 16.40 BEVERLY HILLS, 90210, ameriška nanizanka, 21/22 17 25 SOVA, ponovitev ALO, ALO, angleška nanizanka, 12/18 17.55 VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka, 8/13 18.45 ANALITIČNA MEHANIKA, ameriška izobraževalna serija, 16/ 52 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 1956 ŠPORT 20.10 ŠPORTNA SREDA 22.30 OČI KRITIKE HTV 1 7.50 TV KOLEDAR 8.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 9.35 ZGODBE IZ MONTICELLA, 135 10.00 POROČILA 16.00 16 05 16.35 17.30 10.05 TV ŠOLA 11.30 TOM IN JERRY KOT lili OTROCI. 9 12.00 TOČNO OPOLDNE 13 30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 S SLIKO NA SLIKO, l!!!| ponovitev 14.50 STRANCE INTER-, LUDE, 2/4 15.40 AFTERNOON REPORT POROČILA UČIMO SE O HRVAŠKI MALAVIZIJA HRVAŠKA IN NJENI LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 W.Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, 19/27 18,25 RISANKA LOTO 7/39 (1. žrebanje) SANTA BARBARA, 412 FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19 55 ŠPORT VREMENSKA NAPOVED 20.00 LOTO 7/39 (2. žrebanje) EVROPA JE PLESALA VALČEK, češki film 21.45 ZNANSTVENO ZBOROVANJE: !!!!!! Antropologija 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 S SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V 'fisi: fiiii: sii/HI : fVtfVO' 26.5. 1993 18.30 18.35 19.18 19.58 20.05 ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRGRAM 20.15 REZERVIRAN ČAS 21 45 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA LOKALNIH TV POSTAJ SLOVENIJE RADIO TRBOVLJE NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 KONTAKTNA ODDAJA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO ČETRTEK, SLOVENIJA 1 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.25 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Razvoj citer 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, ameriška , izobraževalna serija. 16/52 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 14.55 TEDENSKI IZBOR 14.55 PRO & CONTRA 15.55 OČI KRITIKE 17.00 TV DNEVNIK 1 17,10 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 GLASBA, SHOW IN CIRKUS 21.35 TEDNIK 22.20 TV DNEVNIK 3, VREME 22.44 ŠPORT 22.50 SOVA ON IN ONA, ameriška nanizanka, 11/13 ji , južnoafriška nadaljevanka, 10/13 SLOVENIJA 2 15.45 FILM TEDNA VSE NAJBOLJŠE ZA ROJSTNI DAN, TUREK, nemški film 17.30 SOVA, ponovitev V ŠPORTNEM DUHU, 8. epizoda ameriške ; nanizanke 18.00 VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka, 9/13 18.45 ŽE VESTE 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 POSLOVNA BORZA 20.10 POSLOVNA ODDAJA 20.45 POVEČAVA ... KOLESARSKA DIRKA GIRO D’ITALIA HTV 1 7.50 TV KOLEDAR 8.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 9.35 ZGODBE IZ MONTICELLA, 136 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 NAJ BO IGRA, 4 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 S SLIKO NA SLIKO, itlil!; ponovitev 14.50 INTERLUDE, 3/4 15,40 AFTERNOON RE- m n WMšši M PORI 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN NJENI LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 ZNANSTVENO OZRAČJE 18.35 BARBARA, 413 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 SPEKTER 20.50 ZABAVNA ODDAJA 21.35 EKRAN BREZ OKVIRJA 22.35 DNEVNIK 2 23.00 S SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠČINI 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, Rokomet. Avtotimes - oddaja v Kanala A) cca 22.00 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 18.00 VIDEOSTRANI, prenos radijske oddaje Litijsko lllll? okence (Radio Trbovlje) RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE illgf INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 RADIO NA OBISKU 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LITIJSKO OKENCE 19.00 SLOVO PETEK SLOVENIJA 1 8.45 BATMAN, 15. epizoda : : j ameriške nanizanke 9.15 THE BATTLEOFTHE BULGE, ameriški film 12.00 ŽE VESTE 12Ž30 ZNANSTVENA ODDAJA 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 POVEČAVA 16.05 OSMI DAN, ponovitev 17.00 TV DNEVNIK 1, 17.10 TOK TOK, kontaktna . oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 HAUSE CALLS, ameriški film 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 3. epizoda ameriške j nanizanke VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka, 11/13 NOTRANJI GLASOVI, ameriška nadaljevanka, 1/4 SLOVENIJA 2 16.30 GLASBA, SHOW IN CIRKUS 17.30 SOVA, ponovitev ON IN ONA, 11. epizoda ameriške nanizanke 17.55 VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka, 10/13 18.45 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, prenos 22.00 VEČERNI GOST HTV 1 7.50 TV KOLEDAR 8.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 9.35 ZGODBE IZ MONTICELLA, 137 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 BAJKE: ALADIN IN 40 HAJDUKOV 12.00 ČNO OPOLDNE 13.30 MIKSER M 14.00 POROČILA 14.05 S SLIKO NA SLIKO, ponovitev 14.50 STRANCE INTER-LUDE, 4/4 15.40 AFTERNOON RE-PORT 1600 POROČILA 16.05 ŠOLSKI PROGRAM 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN NJENI lili LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 DUHOVNI KLIC 18.10 TURIZEM A LA CARTE 18.40 SANTA BARBARA, lllll 414 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 FILM-VIDEO-FILM 20.45 TEXAVILLE, ameriški film 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 S SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE 28.5. 1993 INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20 16 INFORMATIVNI PROGRAM (Novice iz lili! občine), oddaje Kanaia Jljllli A (moda kulinarika, lilij Ples) 21.30 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 16.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA TUJE SATELITSKE PROGRAME RADIO TRBOVLJE 14.00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENE NOVOSTI 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 MLADINSKI VAL 19.00 SLOVO HERA d,o,o, 2000 TRBOVLJE . 01 ŽELITE REKLAMIRATI TV SL, KANAL A, RADIO SL, KANAL 10, pomote 81 307 gv0J0 NA. LOKALNI RADIO, V ČASOPISIH preženimo i ‘ ČAv KINO PROGRAM T Trbovlje - Delavski dom 20.-24.5.: Ni filmskih predstav zaradi sejemske prireditve v avli Delavskega doma 24.-26.5.: Lovčeva poteza (am.thriller), pon. iu sre. ob20.00. tor. ob 18.00 in 20.00 Zagorje ■ Dela vski dom 21. -25.5.: V postelji s sovražnikom (ant. thriller), pet., pon. in tor. ob 19.00. sob. in ned. ob 20.00 22. -23.5.: Puščavski vihar (ant. akcijski), sob. in ned. ob 18.00 26.-27.5.: Živa bomba (ant. akcijski), sre. in čet. ob 19.00 Hrastnik - Delavski dom 20.5. : Osmi potnik 3 (am. /f avanturistični) oh 10.00 22.-24.5.: Spomini nevidnega človeka (am. komedija), soh. in ned. oh 17.00 in 19.00. pon. oh 19.00 26.-27.5.: Uuhicn gre na jug (slovenska komedi ja), sre. ob 17.00 in 19.00. čet. oh 19.00 Kino Dol pri Hrastnika j 22.5. : Osmi potnik 3 (am. /f avanturistični) ob 18.00 [^Izlake - Kinodvorana 23.5. : Puščavski vihar (am. akcijski) ob 20.15 ...RAZSTAVE.!'!] Trbovlje: V prostorih Revirskega muzeja si lahko ogledale razstavo Plačilna sredstva na slovenskem nekoč in danes. Odprta ho do 24. maja. vsak dan od 8. do 18. ure. oh sobotah in nedel jah od 9. do 12. ure. Oh predhodni najavi imate možnost stiokovnega vodstva. Trbovlje: Razstava Ivanke Uršič v prostorih Doma upokojencev in oskrbovancev Fianca Salamona na Tereziji je odprta do 31.5. Zagorje: V avli Delavskega doma je na ogled samostojna slikarska razstava akademskega slikarja Jureta Zadnikarja iz Ljubljane. Razstava ho odprta do 4. juni ja v času kinopredstav in dnigih prireditev, za skupine tudi dopoldne. KONCERT Šmartno pri Litiji: 21.5. bo v kulturnem domu klavirski koncert Veronike I lauptman. dijakinje 4. letnika SGŠ pri prof. Alenki Dekleva v Ljubljani. GLEDALIŠČE Trbovlje: 20.5. ob 19.00 ho v Domu svobode II mladinsko gledališče doma Svobode II uprizorilo produkcijo gledališke vzgoje, komentar, predstavitev gledališke vzgoje, izobrazbo in talent, pripravo na delo itd. Prikazali bodo vso dejavnost, kije povezana s pripravo in izvedbo gledališke predstave. Zagorje: 20.5. ob 19.30 gostuje v gledališki dvorani Delavskega doma gledališka skupina Prosvetnega dušiva iz Izlak z igro Gambe rška kronika, ki jo je režiral Tone Rozina. PREDSTAVITEV KNJIGE Lilija: 21.5. ob 19.00 hodov sejni sobi občine Litija predstavili knjigo Citila Ribičiča Imel sem jih rad. Sledil bo pogovor s pisateljem. Šmartno: 27.5. ob 17.00 bo v kulturnem domu srečanje mladih pevcev - mladinskih zborov osnovnih Šol iz litijske občine. PROSLAVA Zagorje: Rdeči križ Zagorje vabi vse občane in krvodajalce 28.5. ob 19.30 na proslavo ob 40. letnici krvodajalske akcije na slovenskem v zagorski delvaki dom. Nastopil bo Pihalni orkester Svea Zagorje. X-;*X-XvX'X'.-bX*.*.*b.*.*XvčM,X*l'-*l X*.*X*X*X*XvXv. )vX-.*Xv.;.v.*.v. IZLET __ 'Trbovlje: 22.5. Planinsko dništvo Trbovl je organizira izictnaStol. Pri jave sprejamajov društveni pisarni na Ulici L junija 10. Zagorje: 29.5. Planinsko društvo Zagorje organizira tradicionalni pohod na Stol . Odhod bo ob 5. uri. Prijave spre jemajo vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure v društveni pisarni na Cesti zmage 14. Obvestilo zagorskim upokojencem V hali Tivoli v Ljubljani bo 3.6. slavnostni zbor vseh upokojencev Slovenije. Odhod iz Zagorja bo ob 7.30 z avtobusne postaje Zagorje. Prevoz bo brezplačen. Prijave spre jema jo v pisarni upokojencev med uradnimi urami. Slavnostni govornik bo predsednik Milan Kučan. ŠPORT Športno Zasavje 93 l/.liikc: 22. maja od 10. ure dalje: tenis [uril ir dvojic najboljših slovenskih skakalcev, vodstva in znanih Slovencev. Trbovlje: 22. maja ob 18. uri na stadionu Rudarja - tekma med smučarsko A skakalno reprezentanco (Petek, Gostiša, župan, Urban, komovec, Fras. Kladnik. Januš. Pudgai. Norčič) in Kokutil ekipo (Primož Ulaga, Miran Tepeš. Vili Resnik. Tomaž Čižman, Tomaž Cerkovnik. Bogdan Hribar, Janez Slapar) Nogomet Trbovlje: 23.5. ob 16.30 - stadion Rudatja (2. liga) Oria Rudar: Ilirija Romico Kresuiec: sobota. 22.5. ob 17.00 Apnar : Vir. Trim igre Hrastnik: odbojka: 24.5. ob 17.00 (telovadnica na Logu) Hrastnik: streljanje, pikado: 25.5. ob 17.00 (Strelišče Steklar) Hrastnik: keglanje: 26.5. ob 16.00 (kegljišče Log) Hrastnik: tnali nogomet: 28.5. ob 17.00 Litija: 22.5. od 8.00 naprej občinska liga v tenisu. Mali nogomet________________ Mlinšc: $D Mlinše organizira tradicionalni turnir v malem nogometu, riunir bo potekal 21. in 22. maja na igrišču na Mlinšah. Prijavnina znaša 2.000SIT. Prijave sprejemajo do 17.5.. ko bo v športnem domu žrebanje. Prijave sprejemata Bojan Dolinšek (tel. : 61-059) in Jani Kralj (tel.:75-136). DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel. : 41 -006). Trbovlje (tel. : 21-222). Zagorje (tel. 61-644) in Litija (tel.: 881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure. v Liliji od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. do 13. ure. v Litiji od 7. do 19. ure. Informacije na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarna: 24urje dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110). Veterinarska služba: Zagorje. Trbovlje, Hrastnik - 20.5. je dežurni veterinar Matjaž Pokom, dr. vet. med. Od 21 .-26.5.je dežurni veterinar Liza Pokorn, dr.vet.med. Dodatne informacije na številki 985. KNJIŽNICE Litija Novosti - poučne knjige: 1. Stele. F.: Alpske prisoje: 2. Slovenija in konvencija o človekovih pravicah; 3. Zemlja 1993:4. Deutchperfekt 2. del: 5. Saleci. R.:Zakaj ubogamo oblast: 6. 1 )enac. O: Ko pojem, plešem: 7. Taylor. D.: Vaš pes; 8. Zabel. L: Lise na steni: 9. Gibson. M.: Vrtnice: 10. Rutten. Saris M. : Porajajoči se jezik telesa; 11. Dete se nam je rodilo; 12. Ribičič, C: Rad sem jih imel. Hrastnik J Novosl /a mlade: L Stezice do znanosti: 2. Naše telo: 3. Biba leze. hiba... drugič: 4. Moedemdoifer. V.: Kako se dan lepo začne: 5. S lampe-Žmavc, B.: Kam je izginil sneg: 6. Makarovič. S.: Zajčkovo leto: 7.Coetzee, J.M.: Sovražnik: 8. Poniž. D.: Zgodbe za eno stran: 9. Novak. M. : Mama gre trikrat okrog sveta: 10. Kam v srednjo šolo? Zagorje______ Novosti: L Kočar, T.: Zmaji so: 2. Kobal, E.: Kemijske informacije za srednješolce: 3. Toplak, L.: Civilno pravo: 4. Kostnapfel, A.: Transport v induisti! ji: 5. Tetičkovič. E.: Obvarujmo se možganske kapi: 6 Greene, R.: Nov način komunikacije: 7. Šumič-Riha, J.: Pravo in razsodna moč: 8. Muster-Čenčur, A.M.: Govorimo nemško: 9. Jurič. E.: 1001 šala za mlade od 7 do 77 let: 10. La Piante. L.: Mafijske vdove. Zeliščar svetuje Če radi nabirate zelišča, se te dni lahko odpravite po glog in belo koprivo. Glog imenujemo tudi srčna rastlina, grm pa raste ob robu gozdov. Nabiramo liste in cvetove. Cvet je bel, rastlino pa boste bolje spoznali po tem, da ima vonj po gnilih jajcih. Uporabljamo lahko sveže ali posušeno zelišče, priporočljivo pa je za srčno mišico. Za skodelico čaja zadostuje ščepec gloga. Vodo zavremo in od stavimo, dodamo glog, posoda naj bo pokrita pet minut. Na dan lahko spijemo 2 do 3 skodelice. Dnevno količino lahko pripravimo naenkrat. Bela kopriva raste povsod, Ima pa rumen cvet, listi te koprive niso pekoči. Uporabljamo liste In cvetove, sveže ali posušene. Priprava je enaka kot pri glogu. Čaj zeliščarji priporočajo ženskam ob menstrualnih težavah. Drago Zavrašek N EkPAJ - doHes NEKDAJ: Uči sc, da ti ne bo treba vse življenje trdo delati! Danes: Prišel je do diplome. Ni mu treba delati, ker ne dobi dela, NEKDAJ: Bodi pošten, to je največja vrlina! Danes: Preveč pošten je bil, zato nič nima! NEKDAJ: človek je največja vrednota. Danes: Naša država ne more biti socialna ustanova. NEKDAJ: S polno kuverto ponižuješ sebe in tistega, ki mu jo ponujaš. Danes: Brez ''pozornosti” ne boš nikamor prišel. NEKDAJ: Ljubezen je pomembnejša od denarja. Danes: Za denar dobiš vse. NEKDAJ: Samo častni ljudje so vredni spoštovanja. Danes: Ljudi brez denarja nihče ne spoštuje. NEKDAJ: Izogibaj se ljudi, ki se obračajo po vetru! Danes:Treba je slediti tokovom časa! Manja Goleč Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 7. maja dalje: 7. maja: Mirjam Leskovšek, sin Urban (Trbovlje); 8. maja: Andreja Grobljar,sin Urh (Zagorje): Marija Mirt, sin Uroš (Sevnica); Snežana Vujasin, hči Kristina (Ljubljana); Majda Klanšek, hči Ani (Trbovlje); 9. maja: Marija Turščak, hči Anita (Zagorje); Terezija Perc, hči Klara (Sevnica); 10. maja: Liljana Lezič, hči Marija Laura (Zagorje); 11. maja: Marija Drnovšek, hči Helena (Zagorje); Jasmina Ravkič, hči (Trbovlje); 12. maja: Tatjana Kolman,sin Gaber (Sevnica); Jana Plantan, hči Maja (Zagorje); Danica Cilenšek, hči Tamara (Zagorje); Marjana Zajc, sin Martin (Velenje); Enisa Marjanovič, sin Marko (Radeče): Marija Podpečan, sin Aleš (Rimske Toplice): Amalija Petek, sin Marko (Trbovlje); 13. maja: Marija Hribovšek, hči Katarina (Trbovlje). Iskreno čestitamo! Kdo praznuje? Maj 20. Bernardin (Beno, Benko, Berni, Dinko), it. Bernardino; Kok (Rok, Rokec, Rokica), lat. Rochus - hrokr - visok človek; 21. Valens; Lenko (Lenkan, Lenkec) iz koren Len-in; 22. Renata (Rcnatica, Nata, Rena, Renka), lat. Renata - lista, ki je ponovno rojena, prerojena iz renascor - ponovno se rodili; Julija (glej 16. februar); 23. Željko (Željkan, Želo, Žel jo) iz sam. želja; Zina izp. iz Zinija (Zinka, Zini) lat. zinnia - kralji, rastlina: poimenovana po botaniku J.G. Zinn-u, nem. Zinn - kositer, cink; 24. Marija pomočnica (glej 1. januar); Mara (glej 21. februar) 25. Breda (Brcdica) slovensko Breda, iz nem. Frieda, Fricderika; Urban (Urbanko, Urko; Urbo), lat. mestni, uglajen; 26. Filip Neri (Filipac, Filipec, Fico, Fili, Filko, Pipe), grš. Phi lippos - tisti, ki je konjev prijatelj, iz philos - prijatelj in hippos - konj; Zdenko (Zdene, Zdeno) iz zden - zdeti se. HOROSKOP OVEN Po priložnostih, ki ste jih namenoma izpustili, si lahko privoščite tudi kakšen poskus, pa čeprav se bo ponesrečil. Ne pozabite, da se tudi na napakah učimo. Številka: 12. BIK Ne obračajte se v trikotniku, ker vam to ni podobno. Iz situacije v kateri ste se znašli se lahko brez večjih težav izvlečete. Potrebujete le malce več poguma. Številka: 21. DVOJČKA Morda poskušate zadnje čase malo preveč ziitreti in popravljati svojo dvojno naravo. Poskušajte jo sprejeti in tudi svoje slabše lastnosti obrniti sebi v prid. Številka: 9. RAK Stai- pregovor pravi, daje po toči prepozno zvonili. Drugič bolje razmislile, preden se boste spet zapletli z ljudmi, ki vam nočejo nič dobrega. Številka: 17. LEV Tudi v kritični situaciji vas smisel za humor ne zapusti. To ste dobro dokazali v sredi prejšnjega tedna. Prehitro se bo scena ponovila, zato ohranite mirno kri. Številka: 24. DEVICA Zdravje vas zapušča, vi pa kar stojite križem rok. Marsikdaj se je potrebno za lastno dobro počutje potruditi. Številka: 13. TEHTNICA Družabni dogodek konec ledna si boste dobro zapomnili, prav tako osebo, ki se vam bo nehote "prilepila" v srce. Jemljite življenje iz svetlejše strani. Številka: 19. ŠKORPION Žalostni boste zaradi odtujenosti, ki je nastala med vami in osebo, za katero sle mislili, da vam bo vse življenje stala blizu. Znajti se boste morali sami. Številka: 23. STRELEC Zanimiv dogodek, kateremu na začetku ne boste pripisovali večjega pomena, se bo večkrat ponovil. Če želite, lahko pomembno vplivate na razvoj dogodkov. Številka: 30. KOZOROG Selitev, katere ste se precej veselili, vas pričenja skrbeti. Ljudje v okolici novega doma so vam vse prej kot simpatični. Poskusite se vsaj malo prilagoditi. Številka: 33. VODNAR Koliko smeha in veselja bo ta teden v in okoli vas. Izkoristite vse priložnosti in se veselite čim dlje. saj je mesec maj kol ustvarjen za vas. Številka: 33. RIBI Sodelavci vam pripravljajo neprijelno presenečenje. Krivi pa ste sami, saj s svoj im odnosom ne pripomorete ravno k prijetnemu vzdušju. Ne bodite preveč presenečni. Številka: 29. Saška I Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le 1 priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, | Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male ■ oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. 1 Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne I skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, GRADBENE PARCELE PRODAM starejšo hišo v Hrastniku pri Riklovemu mostu. Tei.: 42-373 ali 62-082 (zvečer). UGODNO prodam Lado 1600 dobro ohranjeno in redno servisirano, registrirano do 28.2.1994. Tel.: 61-158. PRODAM moped ATX zelo ohranjen. Tel.: 71-522. PRODAM karamboliran Prinz NSU 1000. motor nepoškodovan. Tel.: 61-724. KUPIM Kiper do 3 tone. kason min 3.20 m do 5.000 DEM. Izklopi za zemeljske inštalacije Štrajhar. Tel.: 23-824. PRODAM R.4TL letnik 1979. Cena po dogovoru. Ivi Rozman, Kolovrat 25. Izlake. PRODAM osebni avto LADA. letnik 76. registriran do9/93. Cena 600 DEM. Tel.: 75-116 (po 14. uri). RAČUNALNIKI PRODAM računalnik C-64. tri igralne palice, dodatno opremo. 70 igrami in literaturo. Tel.: 61-613. PRODAM tiskalnik Epson LQ-100 (24 igl.) v garanciji! Tel.: 62-573. PRODAM video igre TV -game spetimi kasetami. Cena 200 DEM. Tel.: 64-898.___________ GLASBILA 1 KLAVIATURO prof. DX 21 Yamaha. 5 oktav split-inidi-in-out-tru prodam. Tel.: 63-207. ŽIVALI | PRODAMO čistokrvne perzijske mucke brez rodovnika. Tel.: 22-841. 24-616. UGODNO prodam mlade prašičke za nadaljno reio. Tel.: 81-809. ZAPOSLITEV ~j K SODELOVANJU vabimo mizarje, vešče stavbnih in pohištvenih izdelkov. Tel.: 62-058 (dopoldne) in 73-613 (popoldne). LEKTORIRAM, računalniško urejam diplomske naloge in druga besedila. Tel.: 61-928.____ STORITVE IZKOPE za vtxlovod. električne in telefonske kable izvedem z verižnimi kopači ali pajkom na vseh strminah. Tel.: 23-824 od 20. do 21. ure. RAZNO ~1 PRODAM balkonska vrata z dvojno zasteklitvijo dimenzije 230 X 80 cm po ugodni ceni. Tel.: 62-547. PRODAM gorsko kolo z 18 prestavami. Tel.: 23-507. PRODAM karto za premog za 400 DEM. Tel.: 62-089. APARAT Lady Brawn za odstranjevanje dlak prodam. Cena 110 DEM/SIT. Tel.: 61-158. PRODAJAMO aparate za biserne kopeli v vaši banji. Samo 820 DEM. prospekti. Tel.: 061-651-275. PRODAM nove smuči instereo radiokasetofon zavtoreverse. Tel.: 24-882. z« brezplačni meli oglar g Tekst:............... O ac Moj naslov: Pisma bralcev ZaMVC bralcev o' piceni ne obje omejena na P«" odmeve na prispevke %janju v 2 ali pa objav lurNepodpisanlh zaradi prostora Uredništvo sl I s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo Še o igri Oglašam se zaradi pripomb, ki jih je imel gospod Marjan Bokal v Zasavcu 29.4.1993 na moj članek. Vsaka kritika je dobrodošla, če je seveda opravičena. Po mojem ta ni bila. Najprej glede naslova. Čeprav je naslov članka Igra z manjkajočim igralcem, je vsak. ki je sestavek prebral, razumel, zakaj tak naslov. Ni moja krivda, če sem pač pograbila priložnost, ki so mi jo dali sami igralci (nisem jaz kriva, daje imel igralec tako zamudo, čeprav tega sploh ne obsojam, ampak razumem). To sem napisala preprosto zato. ker se je preprosto zgodilo. Vsekakor pa nisem imela namena nikogar prizadeti in zato oprostite, če se je zgodilo prav to. Sedaj pa še glede igre. Sama sem si jo ogledala celo dvakrat in zato gospod Bokal povsem neopravičeno trdi. da je sploh nisem videla. Razumela sem tudi njen pomen in ker nisem gledališka kritičarka, igre nisem ocenjevala, ampak le povedala mnenje, ki sem ga o igri po koncu zasledila med gledalci. Gospod Bokal je trdil, da je bila pred enajstimi leti (in ne pred dvanajstimi, kot sem zapisala jaz) uprizorjena zadnja igra. Glede tega se ne morem strinjati z njim. saj je imela do pred nekaj leti te prostore v najemu vojska in jih tako Prosvetno društvo Partizanski vrh sploh ni uporabljalo, vsekakor pa ne pred enajstimi leti. Sama se sicer tega ne spominjam, vendar sem se pozanimala in več starejših ljudi mi je tako zatrdilo. Upam, da bo gospod Bokal moje pisanje prebral, saj je namenjen tako njemu, kot tudi vsem drugim, ki so dobili napačno predstavo o mojem članku. Urška Izlakar, Partizanski vrh AMON POHIŠTVA JiCUDSCo) Obrezlja 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631 IŠČEMO PRIPRAVNIKA ZA DELO V TRGOVINI S POHIŠTVOM. MOŽNOST ZAPOSUTVE ZA NEDOLOČEN ČAS. POGOJI: SREDNJE ŠOLSKA IZOBRAZBA TEHNIČNE SMERI. SAMO PISNE PONUDBE SPREJEMAMO NA NASLOV EUROPRIMA ------- OBREZUA19, 61411 IZLAKE, DO 30.05.1993! mm* in Wituimnì sprejemamo vsak dan od 10. do IS.ure na telefon: amrno im m aaswQT m HAKOÒUm ZASAVCA IMAJO toomemmmmm 7/EAYC KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica s kmetijsko mehanizacijo, gradbenim materiaom, tehnično robo, ... vam ponuja plačilo na čeke: nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na tri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke brez obresti!! ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km). Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik Cesta 3.julija 7 OBVEŠČA vse občane Hrastnika, da bo v petek, 28.5. in soboto, 29.5. potekala PETA organizirana akcija zbiranja POSEBNIH ODPADKOV po gospodinjstvih. POSEBNI ODPADKI so tisti odpadki, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih totej ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi oz. gospodinjskimi odpadki. Naš PREMIČNI ZBIRALNIK bo v teh dneh lociran na 20 odjemnih mestih v občini Hrastnik. ZBIRAMO: - neuporabno kozmetiko - ostanke barv in lakov - pesticide - akumulatorje, baterije - neuporabna zdravila - odpadne kemikalije iz gospodinjstev Hrastničani, prišel je čas, da vsakdo izmed nas stori konkreten korak k ohranjanju našega okolja, zdravja in kar je najpomembnejše: ČISTEJŠEMU IN LEPŠEMU ŽIVLJENJU NAŠIH POTOMCEV. (SALON POHIŠTVA BOJCrzCS' (»rima Obrezlja 19,61411 Izlake tel.: 0601/73 631 il! - KUHINJE - DNEVNE SOBE - MLADINSKE SOBE - PREDSOBE - SEDEŽNE GARNITURE -JEDILNICE - SPALNICE - PISARNIŠKO POHIŠTVO UGODNOSTI - GOTOVINSKI POPUSTI OD 10% DO 30% - MOŽNOST KREDITA 3, 6 ALI 12 OBROKOV POSEBNA PONUDBA - IZDELKI IZ MEDENINE - PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA delovni čas: 9.00 -12.00,14.00 -19.00; sobota: 9.00 12.00 TRGOVINA: UGODNE CENE. PRUAZNO OSEBJE, KAKOVOSTNA PONUDBA: * delikatesnega blaga * brezalkoholnih pijač UGODNO * lasersko brušeni noži UGODNO * potovalni likalniki UGODNO * meiano blago PRODAJA NA OBROKE, vnočljlvt boni od AGROHIT-a Podjetje za stanovanjsko, gostinsko dejavnost in trgovino HRASTNIK, Pot Vidka Pavliča 6; Tel.: 0601/41 704 int. 430; Telefax: 0601/41 041 PRODflJfl PREMOGA: UGODNE CENE: mo * premog v vrečah po 30kg PLAČILO NA OBROKE PIVNICA: VSAK TRETJI VIKEND POSEBNA PONUDBA IN NEDELJSKA KOSILA * pizze vseh vrst * dopoldanski hladni in topli prigrizki * jedi po naročilu * slavnostna kosila * točeno svetlo In temno laško pivo SOLIDNA POSTREŽBA % odprto od 7-12 in 14-17 ure; odprto od ponedeljka do sobote 7-22; odprto od 6-14 ure; tel : 0601/41 704 int. 3 tel: 0601/41 704 Int. 411 tel.: 0601/41 704 int. 322 IL soRnec, korenjak EaiPČAu-SKl SONČNI BOG GLAVNO MESTO TURKME- NIJE JAPONSKI POLITIK (MASAYOSHI) CIRKU- LACIJA. KROTENJE FILMSKI IGRALEC MOSER ZNAMtNI TA HOMERJEVA PESNITEV TERMIN FINSKI PISATELJ. (JUHANI) FR. POLITIK (VINCENT) PETER USTINOV nCerke ZEVSA IN TEMIDE, BOGINJE LETNIH SOV ŠVICARSKI ZIMSKO ŠPORTNI CENTER RITA PAVONE IZIDOR REJC OBLJUBA INDIJSKI POLITIK (NARASHIMA) SLOVENSKI PESNIK ( IVAN) PLEMENSKO GOVEDO DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU ZRELOSTNA SKUŠNJA KRAJ OB DRAVI PRI MARIBORU SPREMLJEYA OGNJA MESTO V SRBIJI KOLESAR PAPEŽ TV NAPOVEDOVALKA KOROŠEC KAVČA SLOVENSKI ARHITEKT (SAŠA) SLAVKO OSTERC ŠVEDSKI DRŽAVNIK (OSCAR) TEMELJ. OSNOVA Cedo OBLAK 'svetišče, AN DREJ KURENT OZEK KONEC POLOTOKA POMOÌNI DUHOVNIK AM. FILMSKA IGRALKA (DOROTHV) 1 PROSTOR, POVRŠINA PONIKALNICA V LIKI LELV i ESHKOL PRIPRAVA ZA MERJENJE KOTOV ZLATO AKADEMSKI NASLOV LEKARNARJA NIKOLA TESLA STARO- GRŠKI POTUJOČI PEVEC OLIVER TWIST STRUPEN PAJEK M ITO TREFALT AKVARIJSKA RASTLINA KLIC. POZIV LILIJA NASLOV verskega VODITELJA V IRANU OCHAB EDWARD ERVIN OGNER OSNOVNA MERA LOVEC NA RAKE BARVA IGRALNIM KART GNETLJIV MASTI PODOBEN IZLOČEK ČEBEL HALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO) INDUSTRIJSKA RASTLINA KDOR DELA NA AKORD GORSKI GREBEN V NEMČIJI PRI BRAUN-SCHWEIGU VULKAN NA HAVAJIH NIN V RIMSKIH ČASIH ZMRZNJENA VODA DAVID NIVEN MESTECE V SREMU LILI NOV V NADAU. GESLA “1 RIMSKA PETSTO SLIKARKA POTOKAR JANEZ ERŽEN KDOR IMA ALI DOBI POOBLASTILO NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 26.5.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Družinska kino vstopnica (4 osebe) od 22. do 24. junija za film Vonj po ženski (am. uspešnica). Delavski dom Trbovlje 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan 3. nagrada: Enomesečna naročnina 4. nagrada: T shirt majica 5. nagrada: Stojalo za videokasete Izžrebanci nauradne križanke 14/93 1. nagrada: Kompletna trajna, Frizerski salon Hermina, Ana C rosei j, Ulica talcev 40, Zagorje; 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan, Majda Parkelj, Leninov trg 7, Trbovlje; 3. nagrada: Enomesečna naročnina časopisa Zasavc, Damijan Šuligoj, Grad (tikova IS, Kanal; 4. nagrada: T shirt majica, Fani Seničar, Podkraj 75, Hrastnik; 5. nagrada: Stojalo za videokasete, Aleksandra Murko, Novo dom 46, Trbovlje. Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 27.5.1993. Češe po nagrado n e morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu, da vam homo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne kri/.anke 15/93 OMNIKOMRUDART, RIGA. M A R O D E R , ROKOMETNI KLUB, ŽORGA. ENO, EL, AKT. NARIV. M V. KABRIOLET. OL, MARS. ANDRE, LINJ, ATBARA, PORAZ, E, JN, ED, ABE, SNOP, MAJ. DVOSED, TLAK, OŽAR, OKTROA, IASI, Ž. KOCKA. LOK, IR, NA, AVANTURIN. OJE. AMULET. IRIDA. ROT. RINDT. PRAČAN. KNA. 7pm: (drugi del) V prejšnji številki smo predstavili pretepe v starih časih in starih gostilnah. Objavili smo fotografijo Dimnikove gostilne vTrbovljah, kjer so se s pijanimi gosti še sporazumeli, z nemško govorečimi pa nikakor ne. Stare kronike so polne cvetk. Za pretepe smo lahko prepričani, da jih je povzročilo vino. Pri vlomih je to bolj zamotano, na vsak način pa so se dogajali. Naslednji se celo odlikuje s posebno vztrajnostjo vlomilcev: "Prošlo noč je skušalo 4 oziroma 5 lopovov vlomiti v trgovino Josipa Vovka in so bili trikrat pregnani." Na ta članek se zgovorno navezuje vest iz Jutra, tudi leta 1925: "Deputacija trboveljskih gostilničarjev seje pretekle dni zglasila pri županu, pri katerem je intervenirala, da bi bili gostilniški lokali odprti tudi ob plačilnih dneh. Okrajno glavarstvo v Laškem je namreč pred daljšim časom odredilo, zaradi raznih ekscesov ob plačilnih dneh, da se morajo gostilne ob teh dneh zapreti. Za konec pa še opis povsem običajnega in Gostilna Senica v Hrastniku v starih časih. ”V noči od 29. na 30. oktober je nekdo med hudo nevihto vlomil v trgovino Alojzija Bauerheim. v kateri je z dletom izdolbel v zid luknjo. Vzel je eca. 40 Fl. denarja in nekaj blaga. Sumijo že večkrat kaznovanega Šticha. ki ima leseno nogo." "V noči od 3. na 4. maja je nek lat vlomil v klet našega zdravnika, gospoda Florjana Pausehhausera. od koder je odnesel okrog 20 butelj. Čudno, da je tat pustil še nekaj steklenic vina. mogoče zato. ker je naslednjega praznoval gospodar svoj god in mu tat ni hotel skaliti veselja.” Kriminalna dejavnost tudi v Trbovljah ni prav nič zaostajala za sosednjimi. Na primer: Leta 1922 sta ravnatelja Bauer v Trbovljah in Drolc v Hrastniku prejela po pošli peklenski stroj. Prejemnika sla bila obvarovana pred nesrečo s skrajno previdnim ravnanjem s sumljivo pošiljko. Leta 1923 so rudniškima ravnateljema v Trbovljah in Hrastniku spet podtaknili peklenske stroje - uspeh je izostal. Atentat na elektrarno ob Savi pa je napravil veliko škodo. Ko je že kriminalna obrt tako napredovala, da so začeli uporabljati peklenske stroje.je bilo treba posodobiti tudi policijo. Leta 1924 so policijo opremili zgumijevkami (pendreki). Prav groznega strahu pa ti pendreki menda niso vzbujali. Leta 1935 je bilo vlomljeno v poštni urad Trbovlje II. Plena je bilo 6000 din. Istega leta so v Prapretnem na robu neke nji ve izkopali človeško lobanjo. Leto 1939 pa se začne z opazko, daje že v začetku leta presenetljivo mnogo vlomov in tatvin. Kot že rečeno, seje rokovnjaška slava Zasavja širila tudi preko občinskih meja. Slovenec avgusta 1925 poroča, da seje z revolverjem pridno streljalo okoli polnoči v Počivavškovi koloniji. Vpitje kakor tudi preklinjanje seje pa že tako razpaslo, da se bližamo času pred 30 leti. Jutro, istega leta: "Koso šli iz šihta iz Lakonce proti Dobrni, seje spopadlo več delavcev med seboj. Posebno sla si skočila v lase Avgust Kovačič iz Lok in Alojz Novak iz Dobrne, to pa zaradi nekega dekleta. Kovačič je med ruvanjem potegnil nož in ga zasadil Novaku v hrbet. K sreči je rana le lahke narave in ne bo komplikacij. In spet Slovenec, leta 1926: "Pretekla nedelja je bila zopet prav nemirna. Klalo se je z nožem in mesarilo kakor v klavnici. Pravo mesarsko klanje je bilo pa na postaji pri restavraciji, kakor tudi na Vodi. kjer so dobili železničar Repov/ Ivan večjo rano v meso v nadlaktu in podlaktu, rudar Koširiz vzhodnega okrožja vbod z nožem v hrbtno stran pljuč, nadalje Obrad Viktor, rudar iz vzhodnega okrožja težko rano v prša in trebuh. Tudi v neki gostilni so neki nepridipravi klicali v boj na Orle. ko so pa zagledali stražarja, jim je korajža minila in so lepo utihnili. Sploh so postale vse nedelje tu nemirne in ker je bilo nekaj nedelj do sedaj mirnih, smo radovedni, kje tiči vzrok." Kriminalna statistika za mesec avgust pa je naslednja: vsega skupaj osem zločinov, od teh 3 težke telesne poškodbe, 4 tatvine in ena goljufija ter 36 raznih prestopkov - sodnijskih in policijskih. Pri tem je bilo 7 ljudi aretiranih, 44 pa naznanjenih. Prizadetih je bilo 6 žensk in 45 moških. Velika poraba alkohola in iz njega izhajajoči pretepi so postali že kar resen problem. Nekaj je bilo treba ukreniti. In tudi so. Po besedah Slovenca leta 1925: "Ttboveljska družba je nastavila plačilo rudarjem na 1. in 15. v vsakem mesecu, namesto vsake druge sobote. Delavstvoje proti temu odloku sklicalo enkrat celo protestni shod v socialistični delavski dom. Daje pa družba to dobro naredila, se pokaže ob plačilnih dneh. Poprej je delavstvo po vsakem izplačilu skoro ves denar znosijo v gostilne, sedaj pa misli tudi na druge, koristnejše stvari, kot so obleka, obutev itd. Revolucija pa je med gostilničarji, ki zelo tožijo, trgovci pa si manejo roke. tipičnega incidenta, ki mu je že Jutrov novinar dal naslov: Vsakdanja štorija v zvezi z alkohom V Trbovljah je prišlo v navado, da ne sme biti nobenega plačilnega dne brez običajnega pretepa, združenega večinoma s prelivanjem krvi. Tako so se spoprijeli te dni na Tereziji in je bil zaključek ta, da je dobil Martin Potisek, rudar v vzhodnem okrožju, veliko rano z nožem čez ves hrbet. Imel je precejšnjo srečo, daje bil dobro oblečen, sicer bi šel nož do pljuč in bi bil na mestu mrtev. Poleg njega je dobil večjo rano še Ferdo Rezar, isto rudar, več krepkih udarcev pa je dobil še Ivan Jevnikar. tako, da se je moral zateči v bolnišnico. Najbolj zanimivo pa je. da se sedaj nobeden ne spominja, kako je prišlo pravzaprav do pretepa. Seveda danes nimamo nobene moralne pravice, da bi takšne dogodke v preteklosti kritizirali. Delo je bilo nekoč mnogo težje, kol je danes, plače pa mnogo manjše. V brezizhodnem in neperspektivnem položaju delavca so bile le občasne sprostitve malo bolj burne in odmevajoče. Pa še nekaj je v rudarski mentaliteti, kar je lepo povedal Vinko Trinkaus v Veliki stavki: "Če bi zaradi revščine nehal hoditi v gostilno, živel pa v knapovski koloniji, bi to pomenilo, da jepravzaprav izločen. Delal bi sicer še v jami, pri knapih. pravi knap pa ne bi bil več. Tako je staro knapovsko pravilo." Jana Mlakar Adamič Foto: arhiv Revirski muzej Trbovlje Na tržišču v Beogradu ni ostalo nič od dominacije proizvodov slovenske industrije. Slovenski proizvodi, vsaj večina, so hill včasih res brez konkurence. Čeprav dražji,sosezarodiii|>lcdain kvalitete stalno in varno prodajali. Umaknitev proizvodov kot so: bela tehnika, pohištvo, zdravila, kozmetika, športna oprema, sanitarije, hrana, pijača, sokovi, grad beni, vodovodni in elektro materiali, konfekcija in trikotaža (In še bi lahko naštevali) so povzročili veliko motnjo in praznino na tržišču. Nekateri so kljub temu ostali na tržišču, druge so zamenjali z domačim manj kvalitetnim blagom ali z uvozom Iz zahoda. Tako je do uvedbe sankcij zahodna trgovina lepo cvetela in veliko zaslužila na račun jugoslovanske nacionalne in ideologozirane trgovine. Če ne bi bilo Beograjčank, na beograjskem tržišču sploh ne bi bilo slovenskih proizvodov. Njihovo povpraševanje po slovenski kozmetiki je zlomilo vse prepreke, meje. politično obstrukcijo in sankcije. Nekaj družbenih firm (Gorica. Jasmin. Blagovnice Beograd) in veliko privatnih trgovin preko zasebnih posrednikov nabavljajo kozmetiko Krke, Leka in Ilirije Vcdrog. Precej zasebnih parfumerij skoraj izključno prodaja slovensko robo. Lastnica parfumerije Vin Irena Jeremič je povedala, da je zanjo veliko povpraševanje. Ženske uporabljajo to kozmetiko že preko 20 let in težko se od ločajoza spremembo. Kvalitetaje zadovoljiva in stanovitna, pa tudi cenejša od zahodne. Prodajalka v parfumeriji City Sanja Letič trdi. da se slovenska kozmetika dobro prodaja in je beograjsko tržišče idealno zanjo. Dodala je še. da se lastnik trgovine boji vpliva sankcij, vendar je izrazila vero v slovensko poslovnost. Do posrednikov, ki oskrbujejo Beograd, je zelo težko priti. Kadar že stopimo v stik z njimi, niso pripravljeni na pogovor. Tudi za prodajo proizvodov Lisce v nekaterih privatnih trgovinah so zaslužne ženske. V prodajalni Perla namje prodajalka Anela zaupala, da imajo z Liscinimi proizvodi dober promet. Razen kozmetike pa je veliko tudi slovenskih zdravil. Lekove in Krkine proizvode imajo tako družbene kot privatne lekarne. Gorenje je do aprila 1992 svoj servis v Beogradu oskrbovalo z rezervnimi deli. Od tedaj servis in številne privatne trgovinice na razne načine nabavljajo dele za servisiranje proizvodov Gorenja. Prodajalne Peka je prevzela Obutev. Planika pa je postala Beoplanika. V njej smo našli celo nekaj starih Planikinih proizvodov serije Adidas. V blagovnicah Beograd je bilo opaziti okrog novega leta (verjetno kompenzacije) kontingent proizvodov z blagovno znamko Rašica. Mura in Labod sta se pojavljala v nekaj pri varnih butikih vse dokler niso postali proizvodi predragi z uvedbo srbskih davkov za tuje blago novembra 1992. Hotel Metropol je vse do vojne, kot nam je povedal natakar, nudil samo Laško pivo. Le nekaj obrtnikom uspeva nabavljati Armalove mešalne baterije. Namesto Palominega toaletnega papirja sedaj uvažajo toaletni papir iz Italije. Nemčije. Češke, Poljske... Ker mnogi uporabljajo Elradove antene, jih lahko kupijo ali popravijo pri privatnikih. Povpraševanje po slovenskih proizvodih je živo. Njihova kvaliteta in ugled nista pozabljena in verjamemo, da se je treba pripraviti na čas po sankcijah. S to logiko deluje tudi družbena firma iz Beograda, ki ima napis Kopitarna Sevnica in reklamo "Imamo vse vrste cokel Kopitarne". Na vprašanje, zakaj imajo firmo in reklamo, če prodajajo cokle po originalnih kalupih Zenita iz Vršca. namje prodajalka dejala: "Nikoli se ne ve. Oni so naši ustanovitelji in prvi bomo, ko se bo premaknilo..." Vlado Babič Springfield - mesto, ki ga je ljubil Lincoln Enolična vožnja po avtocesti, ki je vodila vednosamo naravnost, meje končno pripeljala v mesto, ki niti malo ni podobno ostalim ameriškim mestom . To mesto je Springfield -glavno mesto države Illinois in mesto, ki gaje ljubil Abraham Lincoln. Ker so ostala ameriška velika mesta večinoma moderna, z ogromnimi nebotičniki, me je Springfield bolj spominjal na stara evropska mesta. Old State Capito! oz. stara glavna državna zgradba še vedno živi v duhu preteklosti in obuja spomine na državljansko vojno med severom in jugom, v njej pa je v letih med 1837-58 opravljal svoje delo Lincoln. Razrešil je okrog 200 primerov v vrhovnem sodišču, ki je še vedno takšno, kot je bilo. Človek ima občutek, da so ljudje prostor ravno zapustili, če... Če ne bi starinska oprema opozarjala na starost zgradbe, katero je zamenjal New State Capito!, nova glavna državna zgradba. Razvoj države je zahteval večje prostore za arhive in pisarne, kot ga je imela stara državna zgradba. Prvo zakonodajno zasedanje v novi zgradbi je potekalo leta 1977. Danes je nova zgradba center državne vlade in je odprta tudi za obiskovalce. Ker je obiskovalcem dovoljeno iz. balkona opazovati politike države Illionis na njihovem zasedanju, sem pokukala v notranjost dvorane... Ko sem zgradbo z. mešanimi občutki zapustila, me je presenetila množica mladih ljudi, ki je zborovala pred njo. Hočemo legalizacijao marihuane, so me v oči zbodli napisi na letakih. Še en problem več, ki bo prav gotovo našel svoj prostor v veliki dvorani. V Springfieldu stoji tudi edina hiša. ki je kdajkoli bila v lasti Abrahama Lincolna. V njej je s svojo družino živel 17 let. Hiša je nacionalni zaklad in mesto je nanjo zelo ponosno. V njej stoji še vse tako kot nekdaj in človek z bujno domišljijo si prav lahko predstavlja v njej nekdanji utrip življenja. Za konec mojega popotovanja sem si ogledala še vasico, skrito v tihem zavetju gozda - New Salem. Lesene koče, stare več kot 170 let, pravzaprav spominjajo na pravljično mesto "Sneguljčice in sedem palčkov" ali pa "Smrkcev", kajti ob vsej današnji arhitekturi se lesene kočice zdije kot miniature. V tej vasicije Lincoln živel šest let (1831-1837) in odraste! v "moža ambicij in usode". Prodajal je v trgovini (katera še vedno stoji), se ukvarjal z lesarstvom, študiral pravo in v tem. času je bil tudi izvoljen za člana zakonodajnega zbora. Lesene hišice, prodajalne, celo mlin in primitivna zdravniška ordinacija, sedaj predstavljajo obnovljeno zgodovinsko vas, ki tako kot tudi mesto Springfield, še vedno živi v duhu preteklih dni. Katja Božič ..... —' lyor Jerman in Gregor Gore sta najuspešnejša slovenska motociklista na cestno hitrostnih dirkah v Sloveniji v razredu 125 ccm, Štern nosi naše ime v 2.5 litrskem razredu, Mihič v razredu 600 ccm, Rihar, Remše, liunderla in Camlek pa so naši najboljši "prikoličarji". Še hi lahko naštevali imena, a kljub dokazovanju kvalitete tudi v evropskem prostoru, Slovenija nima niti enega dirkališča, kjer hi uspešni športniki lahko dokazovali in utrjevali svoje znanje in uspehe. Pcler Verbič, nekdaj znano in uspešno ime v slovenskem motociklizmu in AMD Domžale sta po letu 1973 spet pokazala voljo in pripravljenost za organizacijo dirk. Z veliko truda in dela so portoroško letališče enkrat ali dvakrat letno spremenili v dirkališče za en dan. Vse to zateva dva dni popolnega angažiranja 150 članske ekipe in ogromno organizacijskih priprav. Tudi letos je bilo tako. 9. maja. v nedeljo, je bila dirka za državno prvenstvo v cestnohitrostnem motociklizmu z mednarodno udeležbo. Že četrtič zapored. Organizacija dirkališča je stekla. Z izkušenostjo, voljo in ljubeznijo do tega športa. Na takšnih tekmovanjih se ne pokaže le blišč - tudi beda je zadaj. Letos seje beda pokazala pri mnogih objestnežih in nasilnežih, ki jim je Portorož v noči iz sobote na nedeljo predstavljal kulise za snemanje kakšnega akcijskega ameriškega filma nasilja, tolp in mafije. Beda je. da morajo vozniki - tekmovalci skoraj vse svoje premoženje dati zato. da s svojimi uspehi ponašajo Slovenijo na evropskih tekmovanjih. Dolga leta delajo in vsak tolar vlagajo v svoj motor, šport in uspehe, od katerih nimajo nič - le šotor, pod katerim v dežju, vetru in soncu spijo zraven hangarjev na letališču, pod katerim razstavljajo, sestavljajo in urejajo svoje motorje, čakajo na nedeljsko jutro, da bodo nastopili v športu, za katerega živijo. In pri tem jim nihče na pomaga kaj prida. Beda so vsi tisti, ki pod pretvezo moškega športa, vonja po bencinu, gumah in lepih ženskah pridejo s svojim obnašanjem postavljat dvome o tem. ali bo v Portorožu prihodnje leto še lahko dirka ali ne? Vse. kar je v njih športnega, je nasilje, preklinjanje, in tekmovanje v opijanjanju. In beda je bil letos tudi Portorož - lepo slovensko primorsko letovišče, ki v maju živi. kot da za turizem in njegov razvoj v življenju še ne bi nikdar slišal. Bedno pa je bilo tudi število avtomobilov s tujo registracijo. ki naj bi počitnikovali pri nas in nam s svojim denarjem pomagali pri razvoju naše Slovenije. Blišč pa ostaja v lepoticah in lovorjevih vencih okoli ramen športnikov, entuziastov, ljudi, ki ohranjajo vsaj delček tudi slovenske identitete. Takšna je slika prvega državnega motociklističnega hitrostnega prvenstva Slovenije v Portorožu. Tekst in foto: Bogdan Barovič Malo po šesti uri zjutraj - priprave na uradni trening. Na progi. Nepogrešljivi obiskovalci. ; ČEBELICA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 61431 DOL PRI HRASTNIKU Planinska cesta 7 tel./fax. 0601/43 144 TUNA V KONZERVI 185fl - 119.90 PRALNI PRAŠEK ARIEL 3/1 - 1090,00 PIVO LAŠKO ZABOJ - 1.240,00 CET 4/1 - 389,00 WC PAPIR ROLE 10/1 • 179,00 ČOKOLADA MILKA 300g LEiMK • 279,00 ROZINE 500g - 130,00 LIKERJI DANA, KIWI, SCOCTH ... 449,00 - VEČJE KOLIČINE DOSTAVIMO NA DOM NAROČILA SPREJEMAMO NA TEL.: 0601/43 144 MOŽNOST NAKUPA NA 2 ČEKA PRI NAKUPU NAD 5.000,00 SIT DELOVNI ČAS: pon. - pet.. 7.00 - 19.00, sobota: 7.00 - 16.00 [j________j 1FI «II* i Nepozabno srečanje v Mariboru Srečanje slovenskih sekcij žena, operi ran ih na dojki, je bilo letos v štajerski metropoli, v Mariboru. Mesto /.bogato zgodovino je lepo sprejelo goste z vseh koncev Slovenije in jim pripravilo zanimiv sprehod skozi njihove znamenitosti. Učenci OŠ Borisa Kidriča so pripravili lep kulturni program, dr. Gamse, dr. Lukas in dr. Vegelj - Pirc pa so v strokovnem delu srečanja natresli vrsto koristnih informacij. Vsakoletno srečanje je postalo tradicionalno in iz Zasavska sekcije (ena najaktivnejših ) se je letos srečanja udeležilo 19 operirank in zdravstveno osebje. Sekcija aktivno dela, pripravlja strokovna srečanja s predavanji, organizira izlete širom Slovenije in skrbi, da bi se bolnice po takšni operaciji čimprej spet vključile v vsakodnevno življenje. Bolnice se zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki so jim doslej pomagali, z željo po še tesnejšem sodelovanju. F.K. 40 let ZPM V Festivalni dvorani v Ljubljani je bila pred tednom skupščina Zveze prijateljev mladine Slovenije. Ime že samo pove, da v svojih vrstah združuje ljudi, ki jim ni vseeno, kaj bo z našimi otroki. V svečanem delu jubilejne skupščine je spregovoril predsednik republike Milan Kučan, po kratkem kulturnem programu pa so zaslužnim članom podelili priznanja. Iz Trbovelj sta posebni priznanji prejeli Mija Filač in Milena Zidar. O njuni predanosti mlademu rodu bi lahko napisali veliko besed, najbolj zgovorno pa vendar pričajo njuna dejanja. Na tem mestu jima lahko iskreno čestitamo in zaželimo, da bi svoje ideje in zglede še dolgo prenašali na mlajše rodove. ZPM Slovenije podeljuje tudi zlati znak in priznanje ZPMS. Na seznamu dobitnikov zlatih znakov je pet Trboveljčanov, ki kljub vedno težjemu položaju vztrajajo pri svojem delu. Ta priznanja bodo podeljena na svečani .seji skupščine ZPM. In zakaj je vredno vztrajati ’Zalo, ker je otrok bitje, ki išče srečo in znanje, nevedoč za prihodnost - še manj za preteklost, je rezultat truda, sposobnosti in pogojev, ki jih ima. Marinka Benetek Planinci na Mrzlici Pred kratkim so se zbrali v planinskem domu na Mrzlici člani vseh odborov PD Trbovlje. To je bilo prvo srečanje vseh odbornikov in članov odborov posameznih odsekov po zadnjem občnem zboru. Na srečanju delovnega značaja so obravnavali finančni načrt, pa tudi program gospodarskih dejavnosti društva v letošnjem letu. Govor pa je bil še o delu vseh društvenih odsekov, o njihovem programu in možnostih izpeljave. Letos nameravajo dokončati že lani začeta delapri obnovi planinskega domain obnoviti Poldetovokočo. Precej pozornosti so namenili izobraževanju mentorjev, vodnikov, markacistov, alpinistov, mladine, gorskih stražarjev in drugih planinskih delavcev. Pravočasno je treba začeti s pripravami na izvedbo raznih prireditev naMrzlici. Obnoviti je treba tesnejše sodelovanje planinske mladine, predvsem v Zasavju in s tem povezanih letnih taborov, tudi ekoloških. Dobršen dela časa so namenili tudi članstvu, pobiranju članarine, izletništvu, propagiranju obiska Mrzlice in drugi aktivnosti društva. T.L. Radeški planinci pregledali delo Na redni letni konferenci radeškega Planinskega društva so minulo planinsko sezono, v kateri so planinci praznovali 40. letnico delovanja, ocenili kot uspešno. Še posebej to velja za Zasavsko planinsko postojanko na Prehodavcih, kjer je po sušnem letu 1991 lanska sezona uspela nad pričakovanji. O tem govori že podatek, da je dolgoletni nosač Alojz Kravanja s svojimi konji pretovoril kar 15.250 kg raznega blaga. Še posebej hudo je bilo s pijačo, saj so obiskovalci dnevno prinešeno tekočino pospravili v nekaj minutah. Situacijo je društvo rešilo z enkratno intervencijo helihopterskega prevoza, da planinci niso trpeli žeje. K sreči ni bilo težav z vodo, ki pa je bila namenjena izključno oskrbi kuhinje. Ker ob vseh varčevanjih z vodo WC porabi največ te, v gorah življenjsko pomembne tekočine, društvo orje ledino pri uvajanju t. i. suhega zunanjega stranišča. Temelje zanj so že postavili, letos pa bodo zgradili še sanitarna prostora in umivalnico. Projekt, ki so ga predstavili tudi upravi Triglavskega narodnega parka, je bil sprejet pozitivno in člani društva upajo, da bo po preizkusu na Zasavski koči našel mesto tudi v visokogorskih postojankah. Poleg koče na Prehodavcih društvo upravlja tudi z Gašperjevo kočo nadzidanim mostom. Po požigu te postojanke in izgradnji nove, društvo že nekaj časa vlaganapore in sredstva v obnovo omenjenega objekta. Omeniti velja izključno prostovoljno delo, žal pa je udarnikov vedno manj. Kočo so odprli 27. aprila, oskrbovana pa bo do koncaseptembra. Ob vseh uspehih in težavah je društvo v OŠ Marjana Nemca v Radečah dobilo nove društvene prostore v velikosti 35 m2, kar bo dejavnost lahko dvignilo še na višji nivo. Problem, ki ga čutijo, je upadanje članstva, trenutno štejejo 350 članov. Društvo v tem času organizira veliko izletov, iščejo pa tudi oskrbnika na Zasavski koči na Prehodavcih. F.K. Izleti Pomladni meseci so še posebno privlačni za izlete. Zato je tudi udeležba na teh zelo zadovoljiva, kar opravičuje prizadevanja organizatorjev, da svojim članom in drugim občanom omogočijo razmeroma dobro in poceni rekreacijo. PD Trbovlje je pred dnevi organiziralo izlet na Vremščico in Slavnik do Ankarana, Društvo upokojencev Trbovlje, Društvo invalidov Trbovlje, hrastniško planinsko društvo, PD Kum in PD Dol izlet na Jesenice in Narcisne poljane pod Golico, Hortikulturno društvo Trbovlje v Goriška Brda. Trboveljski upokojenci pa organizirajo od 22. - 28. maja sedemdnevno letovanje na Rabcu, seveda po predsezonski ceni. T.L Razpis za tabor PD Dol je razpisalo 10. tabor mladih planincev, ki bo od 24. - 31. julija v Kamniški Bistrici. Prijavijo se lahko učenci od 4. - 8. razreda, če so plačali članarino in se aktivno udeležujejo izletov v planine. Osemdnevni tabor stane 6000 SIT in znesek lahko poravnajo v treh obrokih. F.M. ^3 ór1 ai V© Qi ci): I 6 o- /•lotilo Planintko Vi> > v* v* ^ ^ -4 Ate",MctM ri: r 3\ ifl ■ ” ' I fr K^cb. t/i-K os L{■*(>-jj-f'- Pozdrav z Blegoša Skupina planincev nam je poslala prijetne planinske pozdrave z Blegoša. m Mladim Zasavcem Če preberemo pesmico Prijateljice, opazimo, da je šestošolka K. D. šele začela /, rimami. Razočarana pa je bila že večkrat. Za ta leta so prepiri med njenimi prijateljicami pogosti. Zato je najbolje, da si nanje pripravljen. Razočaranje je potem manjše. Pa še to seje dobro vprašati, če je krivica res tako huda, da sc ne bi mogli nanjo požvižgati. Navsezadnje sc nam ni treba sekirati, če te kdo prizadene. Problematičen je on. Ne ve, kaj je to prijateljstvo. Ne ve, da se ni lepo kregati, ne ve, da se mu bo enkrat vrnilo... In če vas še vedno boli, napišite dogodek v dnevnik ali na list, ki ga takoj uničite, če ne marate, da ga kdo bere. Na ta način se razbremeniš za polovico. Poizkusite. Priznajte, da je Anja dobro zadela svoje sošolce pri telovadbi. Samo, da zdaj gotovo niso več v telovadnici. Svoja pljučka si krepijo na svežem zraku. Prijateljice liila sem žalostna, a v meni je gorelo polno upanja, da srečna bi bila. Prijateljice moje izneverile so me, saj vsaka je po svoje pob (ulila in osramotila me. Upanje še vedno gori, čeprav ne znam odpuščati. Nočem se maščevati, enaka njim postati. K.D.,6.r Pogled skozi okno Zjutraj, ko se zbudim, najprej vzdignem roloje na mojem velikem oknu. Zame je to okno kot slika. Kadar se zunaj igrajo moji sosedje, je kot televizija. Spreminja se kol narava, in če je ta vesela, je tudi moj razgled lep. Spomladi se prebuja v mavričnih barvah cvetlic. Poleti ga krasijo rdeči paradižniki, vmes sc bohotijo zlato rumene paprike. Tu in tam se sramežljivo skriva zelen plevel. V jeseni pa so barve lepše, kol bi jih naslikal sam Pi caso. Gozd nad gredico se spreminja iz dneva v dan. Mogočne smreke sc bahajo med hrasti, ki so otožni, ker jim listje rumeni. Pozni jesenski sončni žarki se lesketajo v vejah jelk. Pozimi pa me pogled skozi moje okno spominja in mi da vedeti, da bo kmalu prišla pomlad, ki bo še lepša, kol prejšnja. Razgled skozi moje okno se ne da natančno opisati, ampak ga moraš sam videti, šele potem veš. kako zelo je lep. Joži Groboljšek, 7.b, Izlake Neroda Nekega dne sem se spravila k čiSčenju. Ilolclasem narediti red v moji omari. "Uf. koliko dela!" Pa Se toliko stvari: svinčnikov, zvezkov, knjig.... da o raznih Škatlicah, igricah in sponkah sploh ne govorim. "Ja. kaj pa je to?" Med Saro zagledam figurico iz. kinder jajčka. "No. zdaj se pa odloči, kam jo boš dala", sem si jezno rekla. Rekla sem, dajodam med spominke. Odločila sem se torej, da bom figurico spravila » 6S.1S ~1\ Anja 2.f. kot spominček na mamino darilce. Ob lem, ko sem figurico spravljala na svoje mesto, seje zgodilo... Groza! S komolcem sem vrgla na tla mamin stekleni čeveljček, okrasek, ki ga je imela mami tako zelo rada. "Neroda pa taka. le kaj si storila!" oštevam samo sebe. Na tleh je ležal mamin čeveljček, kije imel zdaj odkrušeno peto, razbito rožico in kar precej odkmšen rob. "Le kaj bo, ko bo to videla mami! Spet bo vik in krik, stokanje, oštevanje in nakladanje. Čisto prav ti je. neroda"! sem navsezadnje txl krito priznala sama sebi. Metoda Lavrač, 5.a Izlake Telesna vzgoja Ko pridemo v telovadnico, se postavimo drug za drugim v vrsto. Potem naš učiteljica postavi v tri kolone. Ena skupina skače čez kozo. druga dela vaje na gredi in tako dalje. Če nam ostane še kaj časa, igramo med dvema ognjema. Anja Gorenc, PE Ivan Cankar Nahod e k Srečala sem majhnega, nagajivega fantka. Zdelo se mi je, da nekaj išče. Vprašala sem ga, če je kaj izgubil. Zaupal mi je, da mu je ime Nahodek. Išče nagajive otroke, ki se nočejo toplo obleči. Skoči jim v nosek in jih žgečka. "Uživam, kojim leče iz noska in se jim solzijo oči. Še bolj pa uživam, kadar kihajo in smrkajo. Jezen pa sem, kadar otroci jedo veliko sadja. Takrat moram na obisk kam drugam." Andreja Uidmar, 2.e PE T. Čeč Pomlad Na sinje nebo je sonce poslala. s prijetno toploto nas vse je obdala. Na travniku cvetlice je posadila, metulje, čebele z medom gostila. Kristina Hacin, 2.a PE T. Čeč Naša šola Naša šola je vesela, ker stoji na hribu in ima lep razgled po Trbovljah. Tudi dolgčas ji ni nikoli, ker je od jutra do večera v njej polno otrok. Kadar smo otroci poredni, je tudi naša šola žalostna. Še najbolj takrat, ko kdo razbije šipo. Helena Groznikar, 2.e PE T. Čeč Na vasi Včasih me moj očka pelje na vas. Tam si ogledujem prijetne majhne hišice. Takšne somi zelo všeč. Posebno všeč so mi cvetlice na njihovih oknih. Največ cvetja je na Sajetovi hiši. Ta hiša mi je tudi najbolj všeč. Ko bom velika, si bom zgradila takšno hišo. Moja hiša bo imela veliko cvetja in zelenja. Anja Kurnik, 2.c PE T. Čeč Če bi bila predsednik sveta... Če bi bila predsednik sveta, bi v Bosni ustavila vojno. Vsem vojakom bi vzela orožje in ga uničila. Ukazala bi jim. da bi morali porušene hiše in tovarne na novo zgradili. V tovarnah bi morali namesto orožja delati igrače. S prihranjenim denaijem bi po celem svetu zgradila otroška igrišča, vrtce, bolnišnice in nove. lepe šole. Kupila bi tudi dovolj hrane, da nikjer več ne bi bilo lakote. Vse krivce za vojno pa bi začarala v klovne, ki bi v cirkusih morali zabavati sirote iz Bosne in dmgih krajev, kjer je bila vojna. Dunja Ravnikar, 2.d PE T. Čeč Če bi bila predsednik sveta, bi končala vojno. Begunci bi se vrnili domov in videli svoje sorodnike. In srečno živeli. Arnela Odobašič, 2.d PE T. Čeč Če bi bil predsednik sveta, bi poskušal zaustavili vojno. Prepovedal bi metati odpadke v reke. Vsem nezaposlenim bi našel delo. Tovarne, ki onesnažujejo zrak. bi dal zapreti. Sašo Kamnikar, 2.d PE T. Čeč Če bi bila predsednik, bi imeli vsi službe. Posadili bi veliko dreves, da bi imeli čisti zrak. Naredili bi tudi bolj varne poti v šolo. Petra, 2.d T. Čeč © Več kot d ve leti od ustanovitve najbolj eksplozivne slovenske skupine so rock-teroristi in metalni fanatiki čakali na tole obvestilo, ki f>a je skozi usta Saše Hribarja izdavil z dolejnskim naglasom naš obrambni mister minister Hžej-Džej (J.J.): "Moramo obvestiti javnost o tem, da so neznanci podtaknili BOMBE v vse trgovine s ploščami..." Bombe so eni od redkih, če že nc edini bend. katerega kaseta se sploh ne vrti na radiu Slovenija. Niti en komad ni izjema pri tem pravilu. Sa5. od prejšnjega četrtka naprej - Sašo M70 ve o njihovi nepriljubljenosti na radiu povedati marsikaj: "Poglej, oni si jemljejo pravico, da v primem predvajanja komadov ocenjujejo tekste vsebinsko, estetsko in (m)oralno. Pesem Vojaški rok, kije dejansko mirovniška, je bila označena za nerazumljivo. Zvočni zid, ki govori pretežno o tem. da se mora mus’ka poslušat naglas, pa je po njihovem prostaška. Nekatere besede, na primer pička. prašiča, fuk in kure se pač ne smejo slišal. Prav. Ponudili smo jim. da vse te sporne besede v studiu prepiskamo. ampak tudi tojim ni bilo všeč." Resnici na ljubo so njihova besedila res groba, neortodoksna in neolepšana. vendar so pri nas 133. člen že pred leti odpravili. Vsaj iz kazenskega zakona. Ali naj Toje bilo to! Poštekali DAVOR witara 1 SAŠO BOIX ATOMSKI- rocka. to pomeni, da je svoboda izražanja zagotovljena, dokler ne uporabimo eno od XY besed na črni listi?!? Nazaj k Bombam. Direktno iz ust Saše lahko slišite najnovejšo varianto o njihovih začetkih: "S pevcem sva se spoznala na Jazz akademiji v Gradcu. Bil sem v dr ugem letniku klasičnega klavirja. Billy pa je pel pri dunajskih dečkih in bilje moj kamerad. Grega je, kot doktor socioligije, velik ljubitelj klasike in me je zaradi izjemnega talenta prišel poslušal na izpitni predstavitvi Stravinskega. Po koncertu mi je čestital in me vprašal, če kaj poslušam Motorheade. Takrat se je zgodilo. Klavirje padel na Billyjevo nogo in on je spustil krik. ki smo ga kasneje uporabili pri Ljubljančankah, smo, daje r’n'r klasika v zgodovini človeške muzike. Iz ljubljanskega simfoničnega orkestra smo potegnili še Davorja, ostale pa iz prehodnega doma v Jaršah." Kaselajetorej zunaj. Teksti so pogruntavščina Grege Tomca (ex Pankrti ! !), glasba pa je delo Saše Boleta (ex Martin Krpan). Njihov stil niha od punka preko heavy metala do rocka, še najbolj pa me asocira na mešanico AC/DC, G'N R in Pankrtov. Nedvomno jo lahko označimo za prelomno: če bodo Bombe eksplodiralo pod pritiski cenzure, bo spet šla v malora cela generacija Tomi Pucelj Veter nas nosi že dobrih 20 let. Tako bi lahko rekli ob novi kaseti, CD-ju ter veliki vseslovenski turneji, ki jo skupina Veter pripravlja za prihodnje leto. I‘et izdanih kaset v 20 letih dela se marsikomu ne ho zdelo veliko. Če pa pomislimo, koliko koncertov, festivalov, nastopanja v tujini, veselic,maturanskih plesov itn. seje nabralo v teh letih, ugotovimo,da ima Veterzasabo ogromno "kilometrov". Seveda se je zasedba v tem času kar nekajkrat spremenila, od prvotnih članov je v skupini samo še Slobodan Filipovič,skaterim smo se pogovarjali. "Ob 20-lctnici pripravljamo pravi boom'', je dejal Slobodan. "šli bomo na veliko slovensko turnejo z večino pevcev, ki so postali popularni tudi po zaslugi Vetra, zdaj pa nadaljujejo s solo karierami. Helena Blagne. Meta Malus. Vanjo Tomc, če naštejem le nekatere. Z Božidarjem Wolfandom pa se še dogovarjamo, kajti trenutno ga ni na slovenski sceni." Nova kaseta bo izšla predvidoma še pred novim letom, verjetno bo takrat na voljo tudi video kaseta, s tem bodo nekako zaokrožili teh uspešnih 20 let. Pa CD? "Odvisno, kako bo z uvrstitvijo na Melodije morja in sonca ter na Veselo jesen. Trenutno smo tako zaposleni s pripravami na festivale, da se pravzaprav še nismo dogovorili, kaj bo na njem. Najboljše pesmi prvih petih kaset, ali pa bomo zraven vključili tudi šesto. Vse je odvisno od našega dogovora". Tudi glasbeno bo kaseta vel iko bolj delo članov skupine, kot je bilo to v preteklosti. Dve tretjini vse glasbe so člani ustvarili sami. Kolje dejal Slobodan, glasbo ter tekste delajo skupaj, posvetujejo se. katera rešitev je najboljša. Poleti jih čaka nastopanje na poreški rivieri, nato pa še v Švici. Načrtov je torej veliko, kakšen Veter pa nam bo pihal v prihodnjih letih, bomo še videli. TOMAŽ A. ŠTOJS Pesem skupine Chateau Lola je prepovedana! Tako kot smo napovedali pred nekaj tedni, je Lola postala pravi slovenski hit. Na žalost se je uresničila tudi naša druga napoved. Pesem so na Radiu Slovenija prepovedali! Poklicali smo Zvoneta Hranjca, kitarista skupine,kinam je povedal, da kljub prošnji, naj mu dajo pisno utemeljitev, zakaj je do tega prišlo, le-te ni dobil. Še en razlog več torej, da poslušate lokalne radijske postaje. Prihodnji teden izide nova kaseta skupine 12. nasprotje. Glasba skupine se ni spremenila, še vedno igrajo komercialni pop. Za vso evforijo okrog skupine je kriv pevec Brane Lindič, ki se jim je pred kratkim pridružil.Člani skupine snemajo tudi svoj prvi video-spot. Do manjše zakasnitve pri snemanju novih pesmi je naletela skupina Vikend. Naslednje tri pesmi bi že morale biti posnete, vendar se zaradi zasedenosti studia Napoleon to še ni zgodilo. Fantje predvidevajo, da jih bodo posneli do konca maja. Tudi predviden izid kasete še vedno ostaja isti - pred poletjem. Upajo tudi, da se jim bo uspelo uvrstiti na letošnjo Pop delavnico. Dolenjska skupina Demolition group je pred kratkim posnela svoj novi CD. Nekaj članov skupine poznamo že od prej, saj so včasih nastopali s precej bolj znano skupino, Gastarbajters. Še naslov CD-ja: Bad gag 2. Na turnejo po Švedskem so odšli Big beni. Tam bodo ostali do konca maja, nato pa se bodo za kakšen dan vrnili domov. Takoj zatem se bodo odpravili na turnejo v Kanado ter ZDA, kjer bodo prav tako ostali en mesec. Za jesen so napovedali izid CD plošče, na kateri bodo njihove največje uspešnice. TAŠ Čuki so svojo pesem Biseri sreče posneli v narodno-zabavni preobleki posebej za Videomeh -priljubljeno oddajo narodno zabavne glasbe, ki jo vodi Boris Kopitar. Miladojka Youneed , razvpita ljubljanska skupina, ki je izdala svojo zadnjo ploščo Bloodylon leta I990, napoveduje izid nove velike plošče. 13. junija bodo v Hali Tivoli v Ljubljani nastopili Američani Faith No More, ki žanjejo uspeh s pesmijo Easy. M C Tritai! NAGRADNA IGRA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC Kot kaže, nobeno naše vpraša nje ni pretežko za vas. Tudi na vprašanje 8. kola, ko smo vas spraševali po izvoljencu Brande Walsh, igralke iz serije Beverly Mills 90210, smo dobili same pravilne odgovore. Čeprav bi zadostovalo samo ime lika, ki ga je igralec igral v tej seriji, ste nam skoraj vsi zraven napisali tudi njegovo pravo ime. To je seveda Dylan McKay, njegovo pravo ime pa je Luke Perry. Od današnjega kola so nagrade še bolj bogate, saj smo dobili stalnega donatorja. To je pizzerija Kraner iz Kleka v Trbovljah, v vsakem kolu pa bodo podarili 2 pizzi ter dve pijači. Današnjo nagrado prispeva Videoservis Zalokar, Šuštarjeva 3, Trbovlje (samo v tem servisu vam na vsa popravila zagotovijo 3-mesečno garancijo). Naš nagrajenec bo prejel CD ploščo ter prazno video kaseto. Seveda je vabljen tudi na pizzo. Nagrada pride po pošti (na pizzo bo treba na Klek), največ sreče pri žrebanju je imel Stanislav Hiršel, Frtica 1, Litija. Čestitamo! 10. KOLO Naše današnje vprašanje se glasi; kako dolgo je na glasbeni sceni prisoten Aleksander Jež? (Če ne veste točnega odgovora, pobrskajte po starih številkah Zasavca.) LESTVICA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC Če bi sodili po pošti ter klicih, ki smo jih dobili, gledalci oddaje 100 na uro zelo radi hodijo k zobozdravniku. Tokrat vas je namreč najbolj očaral švedski zobozdravnik Dr. Alban. Zato bomo še enkrat zapeli aleluja skupaj z njim. V soboto na Kanalu 10 (tudi v ponedeljek), v nedeljo in torek pa v Litiji. Zmagovalec je torej znan. poglejte si še predloge za ta teden; 11 u J at H DR. ALB AIM-Si r»q H OUlEErvI - King *** mao'«= >4nI• fva Zaaav««, C. mmimg» BB, Zmgmrjo. Modni svet drugače Bo že držalo, da časi niso boljši od tistih, ko si ljudje niso privoščili čislo vsake modne muhe. Globina žepov je izdneva v dan tanjša, povpraševanje po krojačih pa aktualnejše. In nič kaj spodbudno. V Zasavju bi jih lahko prešteli na prste ene roke. Vincenc Burgar iz Kisovca je tovrstni obrti posvetil svojih štirideset let. Sprva kol modelar-šabloner. kasneje krojač. Videl je mnoge modne piste, krojil različnim ljudem. "Vedno sem se prilagajal modnim tokovom." pravi Burgar. "najrajši sem šival plašče in ženske kostime. V zadnjih letih je konfekcija zasenčila obrt. opažam pa, da ljudje spet kupujejo trajnejše izdelke." Če je kdo predan poklicu, kol je bil Burgar, ni težko vegeti, da sije še pred kratkim ogledal modne sejme v Italiji. "Italijanska moda mijebila vedno všeč." pripoveduje, "tudi nad neo-barokom, ki je trenutno na pohodu, nimam pripomb. Ženske so se vedno rade ovijale v volane, bogato okrašene srajce. Prevladujejo rjavi in zeleni odtenki. V oči bodejo tudi ženski suknjiči, obrobljeni z zlatim trakom ali krznom in moške getsby hlače. Sploh pa je moda različna - znotraj prevladujočega toka je modnih še več stilov." Pri svojem deluje imel rad sitne, stroge stranke. Marsikdaj je bil tudi svetovalec. Prilagodil se je kratkim vratovom in okroglim obrazom z vratnimi izrezi v obliki V in U, bil pozoren na hrbtenico, pas. držo in s kakšno barvno kombinacijo 'popravil' postavo. Za svetlolaske pravi, da jim pašejo vse, sploh odtenki modrih barv. "Če pa bi izbiral po svoje," še dodaja, "bi se odločil za takšen kroj, da se vidi linija." Krojaški poklic je lep, a ni hvaležen. Tudi ni zadosti cenjen, saj pri delu trpijo tako roke kot hrbtenica. Pripomni le, da bi šel zdaj v tovrstni dejavnosti še dlje. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar ZVEŽI ME NEŽNO Kako prepričati žensko, v katero smo zaljubljeni, da bo tudi ona vzljubila nas? Vprašanje, s katerim se ne ukvarja samo naša generacija, pač pa so se (najbrž), s tem ukvarjali tudi naši predniki daleč, daleč nazaj. Na začetku, ko se je človek razvil iz opice, je zadostovalo, da je "lovec" žensko, ki si jo je izbral (tako vsaj pravijo), preprosto lopnil z gotjačo po glavi in jo odvlekel v svojo votlino. Ta primitivna oblika "dvorjenja" se je z leti spremenila. Kar težko si je namreč predstavljati, da bi dandanes dekle šlo po cesti, nenadoma pa bi se pojavil nekdo. Id bi vihtel gorjačo, po opravljenem "težaškem" delu (udarec po glavi), pa bi nič hudega sluteče dekle odvlekel v svoje stanovanje. Si to lahko predstavljate? Ah pa, še huje, da bi punca takšnega fanta celo vzljubila? Kar malo krepka, kajne? V nekaj takega nas v dobrih 90 minutah, kolikor film Atame!. ali Zveži me, po naše, poskuša prepričati kultni španski režiser Pedro Aldomovar. Glavni igralec, ki je. mimogrede, pravkar odpuščen iz umobolnice, je na smrt zaljubljen v bivšo porno zvezdo. Ročno jo ugrabi in poslane njen varuh in zaščitnik (pomislite, celo mamila ji kupuje). Nato cel film ubogo revo privezuje na posteljo, na koncu pa ga ona celo vzljubi. Toomuch! Že tista zmamili (le kdo bi ljubljeni osebi kupoval drogo!?) je, milo rečeno, za lase privlečena. Prej bi ji pomagal, da bi se jih odvadila, ne pa da bi jih kupoval. Da pa nekomu, ki ne kaže nikakršnih sado-mazohističnih znakov, vezanje "zapaše" v tolikšni meri, da se lahko odreče mamilom, ne pa vrvi, ta je pa prehuda. Film je sicer napovedan kot "Klub oboževalcev" na filmskem traku, vendarpaje od knjige pobral bore malo. Priporočamo vam raje ogled katerega izmed ostalih znanih Aldamovatjevih filmov (npr. Ženske na robu živčnega zloma ali Visoke pete), Pedru pa, če bo slučajno prebral tale članek - pamet v roke. Je pač predober režiser, da bi svoj sloves uničeval ob takšnih polomijah, kar film Atame! nedvomno je. TAŠ litijska knjižnica Matična knjižnica dr. Slavko Grum Litija je v vseh letih svojega ra/voja napravila kvaliteten premik tako pri širjenju knjižnega fonda, kot knjižnične vzgoje in izposoje nasploh. Iz male, vsebinsko in organizacijsko šibko povezane povojne knjižnice, ki je nosila ime Ljudska knjižnica OF je postopno prerasla v institucijo, ki tudi v zasavskem merilu nekaj pomeni, l’red 11 leti seje iz majhnih in neuglednih prostorov Farbarjeve-ga gradu preselila v staro občinsko zgradbo. Tistega leta so v Litiji ustanovili Zavod za izobraževanje in kulturo in Matična knjižnica je postala njegova organizacijska enota. Strokovno vodenje od leta 1971 opravlja višja knjižničarka Joža Konjar. Pod njenim vodstvom je knjižnica strokovno in vsebinsko rasla. Na Parmovi, kjer je sprva domovala v štirih sobah, se je postopoma razširila na celotno prvo nadstropje. V primerjavi z nekdanjim stanjem pomeni razširitev knjižnice pomembno pridobitev. Če pogledamo normative, pa je to še vedno občutno premalo,saj ima knjižnica na voljo33 % prostorskih kapacitet. Knjižni fond znaša danes 48.005 knjižnega gradiva in 2162 neknjižnega. Knjižnica je opremljena z računalniki, ima pisano dejavnost, toda temeljni problemi so še vedno prostori in kadri. In morda še kaj. "Izvršni svet SO Litija je sprejel načrt, kako bi rešili naše težave s prostorom. Dogovorili smo se, da bi knjižnica dobila celo zgradbo na Parmovi. Na drugo lokacijo bi se tako morala preseliti socialna služba, ki ima svoje prostore v zgornjem delu stavbe in štab za TO, ki je trenutno v spodnjih prostorih. Knjižnica bi potem v vseh teh prostorih uredila svoje oddelke. V zgornjih prostorih naj bi bil oddelek za odrasle in študijski oddelek ter poučne knjige, v sredini oddelek za otroke z. izposojo, spodaj pa bi bili prostori za bralce in arhiv. Točnega datuma kdaj naj bi se selili, še ne vem, saj se mora najprej seliti davčna uprava, v njene prostore bo prišel sodnik za prekrške, v stari litijski vrtec socialna služba, šele nato se bomo selili knjižničarji. Prostore bomo morali preurediti, morda tudi kaj podreti, dozidati... V proračunu občine so najprej namenili okrog 30 milijonov tolarjev za prenovo knjižničnih prostorov, na koncu je ostalo le še 6 milijonov," je povedala vodja Joža Konjar. Drugi, prav tako pereč problem, so kadri. "Ta problem se vleče izleta v leto. Število strokovnih delavcev je povezano z izposojo. Na enega delavca pride 12.000 izposojenih knjig. Trenutna nas je zaposlenih 6, glede na izposo jo pa od letošnjega maja lahko zaposlimo še dva delavca, bibliotekarja in višjega knjižničarja. Naš končni cilj je 10 strokovnih delavcev," je še povedala Konjarjeva. V zadnjem času dajejo v litijski knjižnici velik poudarek knjižnični informatiki. Dijaki in študentje rabijo vse več informacij za seminarske in diplomske naloge. Radi bi tudi, da bi razne prireditve, ki jih organizira knjižnica, potekale v njenih prostorih, saj bi s tem dobile poseben čar. Knjiga, človekova nepogrešljiva prijateljica, postaja vse bolj draga in tako marsikomu nedostopna. Najprej je pač treba poskrbeti za rešitev osnovnih eksistenčnih vprašanj, potem pride na vrsto tudi tisto, čemur pravimo nadgradnja, duhovna hrana. Morda je prav zaradi tega vrednost knjižnic toliko večja, saj je večina knjig dostopna le s plačano članarino. Tekst in foto: Maja Sevljak Kulturni praznik Ponedeljek, 10. maj, je hil praznični dan učencev in učiteljev PF Ivan Cankar Trbovlje. Učilnice so zamenjali za gledališko dvorano Delavskega doma in pod geslom "Glasba povezuje narode sveta" obeleželi svoj kulturni dan. Učitelji so skozi vse šolsko leto so vzpodbujali čimvečje zanimanje za glasbo in kulturno življenje nasploh. Tekli sta tekmovanji za bralno in glasbeno značko, pridno so zbirali prispevke za šolsko glasilo Izvirček in spoznavali glasbeno izročilo slovenskega naroda in narodov sosednjih držav. V avli šole so pripravili pravo razstavo instrumentov in glasbene literature-od citer zgodovinske vrednosti, do katalogov najmodernejših sintesajzerjev. Vmes so fotografije mladih glasbenikov šole Ivan Cankar in lično izdelani albumi otroških pesmi in glasbenih pravljic. Med avtorji se največkrat pojavlja ime Janeza Bitenca. Prav njega so povabili na ponedeljkovo slovesnost. S svojo izjemno osebnostjo je otrokom pričaral nepozabne trenutke. Skupaj so prepevali in koncertirali, plesali so folkloristi in pravi mali mojstri plesnih čevljev, se pogovarjali in smejali. Janez Bitenc je svečano razglasil rezultate tekmovanja za bralno in glasbeno značko. Poleg znanih imen Neže Maurer, Žarka Petana, Berte Golob in drugih se je vpisal v spominsko knjigo šole z besedami: "Bilo je lepo doživetje. Eno izmed številnih, ki mi jih pripravijo otroci. Z živim sodelovanjem mi vračajo napore, ki jih vlagam za svoje delo. Trboveljskim otrokom, učencem in učenkam sem pripovedoval pravljico o miški Šivankarici, miški Klobučarici in miški Copatarici..." Otroci so se razveselili tudi izida svojega glasila Izvirček. Mladi pesniki, pisatelji in risarji so na 35 listov strnili zanimivo branje - ne le zase, tudi za odrasle. Med vsemi učenci na PE Ivan Cankar (416 jih je) je glasbeno značko osvojilo 256 učencev, bralno pa 376. Mateja Grošelj fr m M ZABEL^mO V četrtek, 13. nuija, so v prostorih OŠ Litija - Enote s prilagojenim programom odprli oddelek za delovno usposabljanje za otroke, ki se sedaj dnevno vozijo na usposabljanje v kraje izven Litije. Geslo prireditve: Da bi sonce sijalo vsem enako. Hrastnik: Plavica, ženska vokalna skupina z. Dola, je v četrtek, 13. maja nastopila v Štorah, kamor so jih povabili Kompolčani, ki so bili pred kratkim njihovi gostje na Dolu. Letni koncert otroškega in mladinskega zbora OŠ Dol so pripravili v torek, 18. maja v kinodvorani na Dolu. Spremljali so jih gojenci Glasbene šole s harmoniko, flavto, klavirjem, kitaro in na Orlova glasbila. Oba zbora vodi Alenka Razpotnik. F.M. Trbovlje Ivanka Uršič je odprla samostojno razstavo v družabnih prostorih Doma upokojencev in oskrbovancev Franca Salamona na Tereziji. Razstavlja 15 del v raznih slikarskih tehnikah, z motivi krajine in tihožitja. Odprta bo do 31. maja. Mešani pevski zbor Slavček iz Trbovelj je 8. maja sodeloval na pevski manifestaciji na Šmarni gori. Razne kulturne in turistične organizacije izpod te gore so slavile 10-letnico planinske pesmi na Šmarni gori. Nastopili so štirje zbori, tercet, oktet, mengeška pihalna godba, citrarji, lutkarji, planinci, taborniki, gasilci in še kdo. Slavček je pod vodstvom zborovodkinje Ide Viri pripravil koncert narodnih in planinskih pesmi, ki je trajal 20 minut, nastopil pa je tudi pri skupnem nastopu vseh pevcev. Revirski muzej je v svojih prostorih odprl razstavo Plačilna sredstva na slovenskem nekoč in danes. Odprta ho do 24. maja, ogled pa je možen vsak dan od 8. do 18. ure in ob sobotah ter nedeljah od 9. do 12. ure. ZKO Trbovlje je 12. maja pripravila četrto (zadnjo) gledališko predstavo v okviru osnovnošolskega abonmaja za nižjo stopnjo v tej sezoni. Gostoval je Loški oder iz Škofje Loke z delom Jane Milčinski Marjetica in /maj. 14. maja se je na odru Doma svobode II predstavila gledališka skupina KPD France Mencinger iz.Javornika- Koroške Bele - Jesenic. Nastopili so z delom Zares čuden par. Organizacijo gostovanja je imelo na skrbi Mladinsko gledališče Svobode II, potekalo pa je v okviru prireditev ob 40 letnici Svobode II. V soboto, 8. ma ja je v dvorani Doma Svobode II gostoval priznani moški komorni pevski zbor Lek iz Ljubljane. Njihovo gostovanje je organiziralo KUD Svoboda II. Pevci so peli pesmi domačih in tuj ih skladateljev pod vodstvom uveljavljenega dirigenta Milivoja Šurbka. Žal dvorana ni bila povsem polna, kar bi tako kakovosten zbor vsekakor zaslužil. T.L. V avli Delavskega doma so 14. maja odprli samostojno razstavo akademskegaslikarjaJureta Zadnikarja iz Ljubljane. Razstavlja 14 velikih slik v akrilu. predvsem tihožitja. Jure Zadnikarje pred kratkim razstavljal na društveni razstavi v Ljubljani, kjer je razstavljalo 80 slikarjev, in dobil priznanje. Svet slikarske koloni je že dobiva odzive za udeležbo na 30. slikarski koloniji. Prejeli so že 12 prijav. Prijavilo seje nekaj stalnih udeležencev kolonije in taki, ki bodo sodelovali prvič. V tisku je že tretja zbirka pesmi Jurija Hudolina. Izšla bo pod naslovom Bestije. Knjiga se tiska v tiskarni Novo mesto. Zbirka bo izšla pri Dolenjski založbi. Zbirko bodo popestrile ilustracije iz monografije Jožeta Tisnikarja. K.G. Litija Pričele so se prireditve ob 300 letnici smrti Janeza Vajkarda Valvasorja. Prva prireditev je bila v organizaciji SAZU v petek, 14. maja ob 18. uri na gradu Bogenšperk. Predstavljena je bila V alvasorjeva znamenita knj iga grbov. S lavnostni govornik je bil predsednik SAZU dr. France Bernik, o knjigi pa je spregovoril dr. Matjaž Kmecl. Kulturni program so pripravili Zasavski rogisti in organistka Marija Gojkar. Pokrovitelj prireditve je bil litijski župan Mirko Kaplja. 7. plesna revija zasavskih glasbenih šol je bila v petek, 14. maja, ob 19. uri v dvorani na Stavbah. Revija je pomenila pregled dosežkov v tekočem šolskem letu. Sodelovale so OŠ iz Trbovelj, Zagorja, Flrastnika, Radeč in Litije. Vse so dobile tudi spominske listine. Oskrbovance v Domu Tišje večkrat obiščejo in razveselijo različne kulturne skupine in društva. V maju so s svojim nastopom popestrili življenje v domu že Dramski krožek Doma upokojencev Izlake, Dramska skupina Šmartno z veseloigro Vdova Rošlinka, mešani pevski zbor Jevnica in plesna skupina Rondo. J.K. Šmartno pri Litiji Folklorna skupina Javorja je priredila v soboto, 15. maja v kulturnem domu Šmartno plesno glasbeni nastop Godci mi godejo. Plesali so prekmurske, štajerske in gorenjske plese, otroci so prikazali otroške igre iz začetka 20. stoletja, peli so stare pripovedne pesmi, tamburaški orkester pa se je predstavil s slovenskimi narodnimi pesmimi. Umetniški vodja folklorne skupine je Ida Baš, otroško skupino, ki se je predstavila prvič, vodi Maruša Kotar, tamburaše pa Mat jan Janežič ml. Na prireditvi so Idi Dolšek podelili Maroltovo zlato značko za dosežke na folklornem področju. J.K. M I »TII€A S>li:«lA Ob vgledit gledališke pn J.-u:>e Klinika tpopularniDuwiz "7op tiste nadrealna "). Tivoli (l.o.o:, \e človek zamisli nad našim Tudi ostali igralci ne zaostajajo, omeniti neprestanim tarnanjem, kako so gledališča pa kaže tudi izredno dobro odigrano vlogo vedno manj obiskana, da ni denarju ini. U Tou e, lastnice bifeja, k, stoji ob kliniki, ■akaj ' Je naša kulture, tes ž.e tako nizko, da Igutjojc Ttbovcljčar.ka Tanja Ribič. Sjene gremo raje na "dva dea"? hi ko komu pevske točke dokazujejo, da je tudi odlična KI 'I ut l v n c 1/C4, 4 44 ['IIOIIIIIS' s-"' .'«'f v»».. .. «... . v ■ -...........,» J takšne in drugačne teorije, raje se posvetimo poznamo (v to sem se prepričal po predstavi. predstavi): simpatična, preprositi, skratka. Vse skupaj traja nekaj več kot d ve uri. In Tanja, ti dve uri mineta kot blisk. Predstava se Med predstavo je nekdo rekel, da je začne z diapozitivi, kjer na kratko zvemo toliko dobrih "š toso v k da bi sijih moral l l ■ I • 1 X...... »..L-. .«.'rt,./.' hA ^ t A •'H Zn /rt vse o glavnih igralcih. Tudi konča se tako - pisali. Moje mnenje pa je drugačno. Za Z diapozitivi tore,. Vmes pa dve uri lenuhe in sovražnike gledališča naj jo dobesedno "umiramo" od smeha, čeprav izdajo, če je le mogoče, na video kaseti, nas poskuša posneti glas na s, «lini igre Čeprav sem prepričan, da užitek ne bo isti. prepričati, da p ra vgapra v gledamo Nekaj drugega je, češe s teboj smeji 400ah naldijo. Tragedija predstave je najbrž v celo več ljudi, at, pa se smeješ sam. Zato mr s„w premajhne. Tivoli d.o.o. blizu vas - pojdue jo gleda,. Glavna magneta predstave sla prav Če boste seveda prišli do kart gotovo Jonas '/., ter Branko Durič Tomaž A. Štojs TBO SVOBOD® lla’® 5g8f^^0l) 21 as8 TEL: SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Trix>vlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, da je oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa Je dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate nai program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo na sporedu vsak dan. razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP tìoritve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45:10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00). sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je aJs 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vašim glasbenim željam, ki jih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056. Glasba za vsako imo in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorje Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se z; radia. valiteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci SUŠIH0 & VSAJ Dušan Koširje star šele 25 let, iz njegove evidence alpinističnih vzponov lahko ugotovimo, da je doslej preplezal nešteto zahtevnih plezalnih smeri. Ker človek že po naravi hoče vedno višje in višje, tudi za ceno najhujših naporov in nevarnosti, se med alpiniste, ki žele osvajati najvišje vrhove na svetu, uvršča tudi Dušan. Skupno s kranjskimi alpinisti namerava v naslednjih tednih doseči vrhove Alpamaya (5947m, na fotografiji) po italijanski smeri in Santa Cruz (6259m) v pogorju Andov. Alpinistična odprava bo štela 5 članov, ki bodo 20. maja s kombijem odpotovali do Benetk, nato pa s čarterskim poletom prek Amsterdama do Lime. Sledilo bo daljše potovanje v Peruju z avtom do izhodiščnih točk v pogorju Kordiljere Blance. Odpravarji se bodo vrnili predvidoma do 3. julija. Vsej odpravi, še posebej pa Dušanu Koširju, želimo, da se srečno vrnejo domov. T.L. Apnar pomladi blesti V polnem teku je tekmovanje v ljubljanski območni nogometni ligi, v kateri v spomladanskem delu uspešno nastopa tudi Apnar iz Kresnic. Po jesenskem delu je bila bilanca kluba le bore tri točke, zadnje mesto in nič kaj lepi obeti za pomlad. Zato je prizadevna uprava zavihala rokavein so lotiladela. Klub ima tri dolgoročneusmeritve: zagotavljanje pogojev za vadbo fantom vseh starosti iz Kresnic in okolice, z lastnim kadrom doseči čim boljše rezultate in nadarjenim igralcem omogočiti igranje v tistih sredinah, kamor po svojih sposobnostih sodijo. Vodstvo kluba je pri iskanju vzrokov za slabe rezultate jeseni ugotovilo, da je eden izmed glavnih razlogov prehitra menjava rodov, saj je po odhodu Staneta Pepelnaka (Olimpija, Ljubljana) in Saše Vehovca v Litijo ostala brez najboljših igralcev. Upravaje zamenjala trenerja, tako da ekipo sedaj vodi dolgoletni igralec Apnarja Aco Vidic. Okrepili so se tudi z novim vratarjem in vezistom in kot kaže, so bile vse poteze zelo dobre. Apnar je spomladi osvojil kar 9 točk od dvanajstih možnih in se po lestvici vzpenja navzgor. Vendar v klubu ne nameravjo odstopiti od osnovnih načel. Dokaz temu je to, da sta najmočnejši okrepitvi P. Vehovec in Indof začela nogometno pot prav v Apnarju, hkrati pa klub ni želel ovirati razvoja nadarjenega mladinca Klemena Vidica, ki so ga posodili ljubljanskemu Slovanu Mavrici. Čeprav volje privržencem kluba ni nikdar manjkalo, je predsednik UO kluba Franc Kos v pogovoru dejal, da bodo skušali v klub pritegniti še nekaj ljudi, ki bi pomagali pri delu. Vzdrževanje objekta in tekmovanje treh ekip terja pač veliko organizacijskega dela. Stane Kokalj V dneh od 7. - 9. maja letos je v Pragi na Češkem potekalo EP v karateju za člane in članice. Za razliko od lanskega leta, ko sem tekmoval, sem se tega prvenstva udeležil kot trener Karate kluba Trbovlje, saj pomeni spremljan je takega tekmovanja zelo dobro izobraževanje. Tokrat se je slovenska ekipa že drugič udeležila EP kot samostojna reprezentanca, kot polnopravna članica Evropske karate unije pa je bila letos potrjena in sprejeta tudi Bosna in He ree gavina. Sedanji Jugoslaviji nastopa niso dovolili pod imenom Jugoslavija, temveč le pod imenom Neodvisna in še to le v posamičnih konkurencah. Prav tako so to ekipo "opustošili" za zastavo pri podelitvi medalj. Na tekmovanju je nastopilo 476 tekmovalcev in tekmovalk iz 33 evropskih držav. Dominirali so reprezentantje Španije, že prvi dan tekmovanja pa je prijetno presenečenje priredila moška ekipa Finske v športnih borbah, saj so med drugim premagali tudi petkratne svetovne prvake Angleže in šelev finalu kloni li proti zares razpoloženim Francozom. Tudi v posamičnih disciplinah se je pokazalo, da je vse več držav, ki imajo odlične tekmovalce, ki so sposobni premagovati in izločati največje favorite že v uvodnih borbah. Krog kandidatov za najvišja mesta se je bistveno razširil. Tu velja omeniti Avstrijce, ki so še pred tremi leti veljali za prave "outsiderje", sedaj pa so pobrali kar nekaj medalj. Slovenija zaenkrat še ne sodi v krog reprezentanc z medaljami, je pa na dobri poti, da bo posegla po odličjih že v bližnji prihodnosti. Na pivenstvu sta deveto mesto osvojila Peter Pejkunovič v srednji kategoriji pri moških in Polona Vilar v lahki kategoriji v borbah pri ženskah. Kljub temu, da so bili slovenski predstavniki večinoma izločeni že v uvodnih borbah, je vzpodbudno dejstvo, da so bile borbe zelo izenačene, razlika v osvojenih točkah ob koncu borb pa zares minimalna. Omeniti velja tudi odlične nastope hrvaškega reprezentanta v težki kategoriji, Enverja Idrizija, ki so ga imeli priložnost videti tudi zasavski ljubitelji karateja na mednarodnem turnirju v Trbovljah lansko leto. V omenjeni kategoriji je Idrizi zasluženo osvojil prvo mesto. Tudi sicer se je nekoliko spremenil sam pristop do športnih borb. Izredno so se zaostrili sodniški kriteriji dosojanja udarcev v telo in glavo. Udarci morajo biti izvedeni brezhibno, zelo močno, v glavo pa s polno mero kontrole. 'To posledično zahteva od tekmovalcev izredno fizično pripravljenost, sam način borbe pa zahteva od tekmovalcev vsestransko atletsko in psihično pripravljenost. Borut Markošek Nogometaši Orie Rudarja so minulo sredo brez težav v pokalni tekmi ugnali elana2. ljubljanske lige Jezero iz Zbilj. Težave so nastale po tekmi. V blagajni namreč ni bilo dovolj denarja za izplačilo sodniških stroškov, zato so si morali denar sposoditi. In potem se sprašujemo, zakaj Trboveljčanom ni uspel povratek v prvo ligo. Delavci trboveljske pošte so se na igriščih teniškega centra Fcnix pomerili na prvem letošnjem turnirju kolektiva. 1. mesto je osvojil Boris Bereš, kije v finalu premagal Matjaža Brundiča. Veliko teniškega znanja je pokazal tudi direktor Pavle 1 lacin. ki seje uvrstil v polfinale. V nedeljo, 9. maja. jc Sebastijan Jančič, član AO PD Trbovlje, skupno z Matjažem Čukom iz Kranja in Bojanom Turšičem iz Ljubljane v Robičju preplezal Meniskusov žleb. 300 metrov, z oceno III. V ponedeljek pa jc sam preplezal v Grebencu Butinarjevo grapo, sestopil pa po Pripravniški grapi. Za starejšimi so se na drugem turnirju na igrišču OŠ ua Dolu pri Hrastniku pomerili še mlajši pionirji. Za najboljšega igralca turnirja so trenerji izbrali Roka Pelančiča (Lucija Sevnica), najboljši vratar je bil njegov soigralec Igor Jurman, najučinkovilejši strelec pa Matjaž Pepelnjak (Dol TKI Hrastnik). Tekme so stxlili Brane in Blaž Pepelnjak ter Dušan Rižncr. V soboto bo v Liliji tretji turnir za starejše pionirje, mlajši pa se bodo na tretjem turnirju zbrali 29. t. m. v Sevnici. Obveščamo vas, da bo letošnji Majski pohod od Litije do Geometričnega središča Slovenije (Geoss) v soboto. 22. maja 1993. Start pohoda bo izpred upravne zgradbe Predilnice Litija med 7.00 in 9.30 uro. Cilj pohoda je Geoss - Spodnja Slivna (644m). Čas hoje je okrog 4 ure. Pot bo označena. Na cilju v središču Slovenije bo poskrbljeno za ples. hrano in pijačo. Avtobusni prevoz za vrnitev v Lilijo bo zagotovljen od 13.00 ure dalje, avtobusne karte pa boste lahko kupili na startu. Pohod je tradicionalen in bo ob vsakem vremenu. Na Dolu imajo nekaj mladih, obetavnih strelcev. Med njimi je tudi Boštjan Žlak. ki je na državnem prvenstvu v streljanju z. zračno puško v svoji kategoriji dosegel odlično 2. mesto. Na tem tekmovanju bi morala nastopiti tudi dolska ekipa, ki je zmagala na regijskem tekmovanju v Trbovljah. Vendar kljub moledovanju in prošnjam ni mogla nastopiti, ker iz Trbovelj niso poslali rezultatov tekmovanja. Ravnateljica dolske OŠ je uspela le s prošnjo za nastop Zlaka. Še sreča. In hkrati groza, kakoskrbijo nekateri za mlade športnike. Pa ne le v streljanju. Podobno se dogaja tudi v nekaterih drugih športih. Športno Zasavje 93 Dobili smo popolnejše podatke o lem. kaj se bo dogajalo 22. maja na Izlakah, kobodan športnega Zasavja 93. Na teniških igriščih na Dlakah se bo ob 10. tiri začel turnir teniških dvojic, na katerem se bodo predstavili najboljši slovenski skakalci in njihovo vodstvo. Tako bomo lahko preverili teniško znanje direktorje nordijske reprezentance Lojzeta Gorjanca, prvega trenerja Jelka Grosa, selektorja Danila Pudgarja, trenerjev Luka Koprivška in Kogdnun Norčiča tet igralcev Francija Pelka. Sama Gostiše, Matjaža /lipana, F'ranca Urbana,.Saša Koniovea, Damjana F'rasa, Matjaža Kladnika,Tomaža K na lija in Gorana .Intrusa. Poleg njih bogo gostje še Ciril Kihičič, Jane/. Kocjančič, general Janez Slapar, Itošljan (laser, Primož Ulaga, Slavko Kasherger, Starte Goste itt Zdenko F ritz. VTtbovljah bo istega dne ob 18. tiri na stadionu Rndatjaeksibicijska tekma vmalem nogometu med ekipama skakalne reprezentance in ekipo Koktajl v kateri bodo sama znana imena: Primož. Ulaga, Miran Tepež, Vili Resnik, Tomaža Čiž.ntan in Cerkovnik, Hogdatt Hribar, Janez Slapar in organizator srečanja Guntcr Kržišnik. Mogoče pa se jiinbopridni/il še Avstrijec Andreas Goldherger. Prireditev so delno podprli: ETI EE, LB d.d. Trbovlje. Gral'ex. Zasavc. Oria. Gostišče Trojane, trgovina AS Zagorje. Oberč Val bitrga - Zagorje. Avtomehanika Hribar let Razpotnik iz Zagorja. Avlo Dnino Dol. RTV Škraber Kisovec. Eitroprima. Cafe Remi Litija. Mini market Dornik. Diskoteka Slovenija. Klub Mesečina. Ecidi Zagorje. Medijske Toplice in Avtoklepat sivo Guntcr Kržišnik. POROČILA Nogomet Poraz doma ETI EE-Potrošnik 0:2 (0:0) Zagorje, igrišče Proletarca, gledalcev 800, sodnik Kranjc (Gornji Grad). Strelca: 0:1 Šarkezi, 0:2 Škaper. KTI: Hace. Šink, Hadžič. Borštnar. Žibrct (Kern). Buovski. Razboršck, Rcpovž. Brečko, Pelrušič. Grčar. Potrošnik: Stankovič. Tratnjek. Contala. Godina. Jančič. Gaševič. Džafič. Baranja. Prekazi (Črnko). Šarkezi (Hartman), Skapcr. Potrošnik seje oddolžil Zagorjanom za jesenska poraza v prvenstvenem in pokalnem tekmovanju. Gostje so že v začetku tekme napovedali odprto igro. Kljub temu. da se krčevito borijo za obstanek, so od vseh ekip. ki so letos gostovale v Zagorju, prikazali najboljšo igro. Bel linčani so povedli v začetku drugega polčasa, ko je po predložku Prekazija žogo z glavo v gol usmeril Šarkezi. Po prejetem zadetku so Zagorjani vse sile usmerili v napad, si uslavrili veli ko priložnosti in/astreljali celo najstrožjo kazen (Kern). Piko na i k pomembni zmagi Potrošnika je v zaključku tekme postavil Škaper. ki je v samostojnem prodoru preigral celo domačo obrambo in dosegel šc dnigi gol za Prekmurce. Zagorski prvoligaš je ostal na 12. mestu lestvice, a jc s 26 točkami sedaj v negotovem položaju. "Igralci so tekmo vzeli preveč z lahkoto. Takšen odnos in vrsta zamujenih priložnosti pač ne moreta prinesti ugodnejšega izida. Spomladi smo odigrali Že 12 tekem, napadalci pa še vedno niso dosegli gola, “ je po tekmi razočarano ugotavljal trener Alojz Škrinjar. S.F. Sramota Korotan - Oria Rudar 6:0 (2:0) Prevalje, igrišče Korotana, gledalcev 1000, sodnik Kerčmar (MS). Strelci: 1:0 Plimen, 2:0 Smajili, 3:0 Vrabič, 4:0 Smajili, 5:0 Plesec, 6:0 Hrglez. Korotan: Kos, Čapelnik. Plimen (Brglez). Janci. Ribaš. Skerbinek. Plesec. Ivartnik. Vrabič. Dobre va. Smajili. Oria: Razinger. Florjane, Haralovič. Barič Štok. Zaimovič. Sotcnšek. Rižncr (Guna), /'.lak (Brdik). Holcšck. Jesih. Zaporedni visoki prvenstveni zmagi s Triglavom in Dravograda ter zmaga s 7:0 med tednom v pokalni tekmi z Jezerom so znova v misli igralcev in pristašev kluba prinesle upanje na prvo ligo. Gostovanje v Prevaljah pa jc prineslo enega najtežjih porazov trboveljskega nogometa v zgodovini. Brez dvoma pa je to najbolj sramoten poraz. Šest golov trboveljskim nogometašem ne sme nasuti niti slovenska reprezentanca, kaj Šele povprečni drugoligaš Korotan, ki je jeseni v Trbovljah izgubil kar s 7:0. Ugled in dolgoletna tradicija nogometa v Trbovljah kopnita kot spomladanski sneg. Za neuspehe pa niso krivi samo igralci in trenerji. S.F. Knock out sodniku Litija - Adria 2 : 0 (prekinjeno v 39. minuti) Igrišče Litije, gledalcev 100. sodnik Raslovac (Ankaran). Litija: Pograjc. Golnar. Prašnikar K.. Ocepek. Rozina, Props. Gnjatič. Mele. Poglajen. Prašnikar M. Adria: Velišček. Ferfolja. Jare. Cotič. Merkljak. Černe. Silič. Micič. Malič. Bric. Boškin. Tekma med domačo Lilijo in Adrio je bila prekinjena v 39. minuti zaradi napada gostujočih igralcev naglavnega sodnika Rastovea. V tej minuti so domači dosegli svoj drugi zadetek. Ocepek je pobegnil s sredine igrišča, gostje so hoteli nastaviti offsaid zanko, venda rje Ocepek sam prišel do žoge in premagal gostujočega vratarja. Mejni sodnik je sicer dvignil zastavico za pasivni offsaid enega izmed domačih igralcev, ki pa ni vplival na potek igre. Gostje se s tem niso strinjali in so sodnika najprej podrli, nato pa gaje pri rezervnih klopeh podrl še vratar gostov spravim boksarskim udarcem, nakar je bila tekma prekinjena. Do prekinitve smo gledali nezanimiv nogomet brez. pravih priložnosti, domači pa so povedli v 12. minuli, ko je Golnar pobegnil po desnem krilu, podal v sredino, kjer je gostujoči obrambni igralec za malo spremenil smer žogi. ki je obsedela v mreži. S.K. Remi papimičarjev Papirničar: Rogaševci 1: I (0:1) Kadeče, stadion Papirničarja, gledalcev 200, sodnik Šari (Kavne). Strelca: Šalamon, Kirbiš Kljub dobri in požrtvovalni igri domačinom ni uspelo premagati borbenih gostov. Gostje so povedli že v 16. minuti iz sumljivo dosojene enajstmetrovke. Domačine toni zmedlo in so z vso močjo napadali. težko igrišče in poškodba enega boljših igralcev D. Gučka sta vplivala, daje rezultat ostal nespremenjen. Dnigi polčas so domači igrali na en gol in iznajdli vermi Kirbišu je uspelo v 73. minuti izenačiti. Sodnik Šari je sodil / napakami. V.Ž. T F * liS £3 w/# Zmaga Svobode Jadran - Svoboda 1:4 (0:1) Nogometaši Svobode so gostovali v Kozini pri Jadranu ter zabeležili visoko zmago. Že v prvem polčasu so vodili 1:0. V drugem delu igre so zaigrali Se bolj napadalno, a so po veliki napaki njihovega vratarja Kureža prejeli izenačujoči gol. To je dalo krila domačim igralcem, ki pa so povsem pozabili na obrambo in v hitrem protinapadu je Svoboda spet povedla. V nadaljevanju pa so igralci Tabor Jadrana povsem popustili in prejeli se dva zadetka. J.M. Rokomet Najbrž premalo Omnikom Rudar - Nova Oprema 26:26 (13:13) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 700, sodnika Jovanovič in Čeak (oba U). Omnikom: Lipovšek. Medved 5. Rizmal. PrivSek 3. Vrbnjak 6. Kosec 2. Raušl. Senčar, Masič 1. Stojakovič 9. Voglar. Senica. Nova Oprema: Zorman. Soršak. Leve 4. Pori I. Bari. Strigi. Mave 2. Laskovsek 3.1. Dorbersek 9. B .Dober še k 4. Kleč 3. Mavrič. Na prvi tekmi za osvojitev tretjega mesta v prvenstvu Slovenije v rokometu so si Trboveljčani slej ko prej že zapravili priložnost, da osvojijo kaj več kot četrto mesto. Najšibkejši del igre Trboveljčanovje bila gotovo obramba, ki ni niti od daleč spominjala na "zid", ki smo ga pri Omni komovcih letos že lahko videli. Bila je podobna švicarskemu sini. Trener Ivo.lekošje v prvem polčasu poskušal z obrambo 3-2-1 .ki je bila prav tako neuspešna kot v drugem polčasu 4-2. V obrambo sodijo tudi vratarji, ki so bili tako pri gostih kot pri domačih neuspešni, o čemergovori tudi precej visok rezultat. Slovenjgradčani so štiri minute pred koncem že vodili s tremi goli. a seje Trboveljčanom le uspelo zbrali in zaključiti srečanje z vsaj neodločenim izidom. Zmaga v soboto bo težko dosegljiva, saj so slovenjgraški orli že v Trbovljah preglasili Torcido in v dvorani ustvarili peklensko vzdušje. Kol vse kaže. si Omnikomovci še niso opomogli od poraza proti Andoiju. Kljub temu pa je po mnenju večine še četrto mesto preveč za rokomet, ki so ga Trboveljčani prikazali skozi sezono. B.K. Zaščita Zagorje: TKI Hrastnik 32:24 (14:11) Zagorje, igrišče Partizana, gledalcev 50, sodnika Vovk in Okanovic (Trbovije). Zaščita Zagorje: Šuštar. Ribarič, R. Ule 9, Žibrct 10. A. Ule 2. Lipovšek 2. Fabjan 5. Kirn 4, Drobnič, Šikovec, Marinčič TKI Hrastnik: Premec. Bckavac5. Kranjc 2, Dečman S. Šutar 6, Žagar 2. Moljk 1. Škalički. Na koncu sezone sta se ob odhodu igralca Zagoija Aljoše Žibreta v TO v prijateljski tekmi pomerila oba zasavska rokometna dnigoligaša. Tokrat so bili uspešnejši Zagorjani, ki so se v deževnem vremenu bolje znašli od gostov, ki so nastopili brez Vidmaija, Šeška in Oblaka. Tekma je bila revijalnega značaja, zato kljub spolzki žogi lepih potez z obeh strani ni manjkalo. S.F. Znova poraz Sava Kranj - Tapi 18:13 (9:6) Stražišče pri Kranju, gledalcev 15, sodnika Odlazek in Mesarič (oba Ce). Sava: Golz. Rajgel. Fireder. Kert 1. Jereb. Bertoncelj 3. Pišjar 2. Janša 7. Mrak 5, Gros. Hafner. Tapi: Žcrko. Sedej 1. Klopčič 1. Čibej 1. Zupančič, Smole 2. Poglajen 6. Kralj 2. Remic. Ahlin. Tckmoso morali organizatoeji zaradi močnega dežja prekiniti že v tretji minuti. Po petnajstih minutah sc je tekma nadaljevala a je dež še vztrajno padal. Zagojanke so si edino vodstvo priborile pri rezultatu 1:0. potem pa Kranjčanke niso izpustile vajeti več iz rok. Zagorjanke so zastreljale štiri sedemmetrovke od šestih in to je pomenilo zanesljiv poraz. B.D. Košarka Pionirska liga Pričelo se je tekmovanje pionirjev za letnike 1979 in mlajše v slovenski košarkaški ligi. Tekmovanje v I.SKL -vzhod sta začeli ekipi OŠ Trbovlje in OŠ Lilija. Trboveljčani so v prvem kolu prepričljivo pnuagali ljubljansko Ilirijo s 50: 35. Trbovlje: Tomše 8. Grošelj 3. Ajkunič. Umek 9. Vidergar 4, Brečko. Grgič. Oberčkal 6. Stradar 8, Avsec, Vukovič 2 in Škobnerne 10. Lilijani so gostili A ekipo Slovana in izgubili s 44:51. Domači so vodili do zadnjih minut, ko so zaradi nekaj zaporednih napak gostom prepustili zmago. Litija: Japič25. Pušič6. Vidic 9. Bregar 2. Hauptman 2. Hribar, Pantar. Handanagič. Ptičar, Hartman, Mandelj. Vidmar. V naslednjem kolu se bosta pomerili ekipi Trbovelj in Litije f23. maja ob 10.30 v OŠ Gradec ). A.P. NOGOMET 4.SNL: Cclulozar Krško -Hrastnik Center Jošt 4:0 (0:0). MNLL.h Kamnik Apnar (Kresnice) 0:1 (strelec Grmovšek) 2. kob» SNL- veterani: Lilija -Primorje Ajdovščina 3:1 (2:1). Strelca za Litijo Južnik 2 in I lejedly. KOŠARKA 1’rij. Ivknia ml. pionirji: Zagorje • Trhovljc 65:56. Zagorje: Javoršek 6. Lcbcničnik. Marolt. Zaplotnik II. Zupan 15. Jere. Gričar 14. Sedej 8. Koren 5. Vidic 2. Kovač 2. Beganovič. Trbovlje: Volaj. Kovačič 6. Medved 4, Pinosa. Stošicki 4, Grilc 8. .‘s ri bar 12. PiSek 7. Potrpin 10. ROKOMET Dol-tumirml. pimi.: Omnikom I - Lucija Sevnica 2:12 (1:8), Omnikom II - Dol TKI 5:8 (2:4). Loka - Lucija 8:10(5:5). Omnikom 1 - Dol TKI 6:1 I (3:6). Omnikom II -Loka 5:6 (2:4). Dol TKI - Lucija 6:6 (4:2). Omnikom 1 • Loka 12:10 (5:3). TENIS Zasavska liga: Medijske Toplice * As Lilija 3:2. Hrastnik - Rudar Trbovlje I! 3:2. Rudaril - MT2:3. As - Hrastnik 1:4. Hrastnik - MT 2:3, As - Rudar II 3:2. Vrstni red: I. Medijske Toplice l/lake 6.1 Irastnik 4, As Litija 2. Rudar Trbovlje II 0. Ttintir-krajevni praznik KS Izlake - polfinale: J.Lebar - B.GoStc 6:1. 7:5. J.Kovačič - G.Kralj 7:5. 6:4; - finale: Lebar - Kovačič 6:3. 6:4. Lilija - liga (. I. OL). A. Vrhovec -Jančar9:4. T. Vrhovee - Kralj 8:9. Požck - Novak 4:9. Novak - Bizjak 4:9. T. Vrhovec - Kepa 9:6. Boltin - Kepa 9:1. Bizjak - Jančar 9:4. 3.01.: l ame - Južnik 7:9. Strmce -Penčur9:0. Kozlevčar - Pirc9:1. Rozina -Sotcnšek9:2, Ulčar - Dobravce9:7.T. Habič - Bric 9:6. U. Habič - JuriScvič 9:7. Kamotar - Jarin 7:9. Krambcrgar - Habič4:9. Smeje - Gorikck 9:5. Kaplja - Strmec 1:9. MALI NOGOMET TRIM liga Hrastnik,6.kolo: Liljani - Steklarski frisi 5:1. PP Hrastnik -Mesarstvo Koprivnik 3:8. TKI - Čeče 0:8. Čvck-Gamsi 11:2, Gostilna Texas - Juventus 2:3 (prekinjeno). Trenutni vrstni red: Gostilna Texas in Čvck 10. Mesarstvo Koprivnik in Liljani 8. Čeče 7. Juventus 5. Steklarski frisi in Steklarna 3. Gamsi in PP Hrastnik 2 ter TKI -1 točko. Trim liga Zagorje: I. Liga: Merli -Klub Mesečina 3:0 b.b.. L'Muhy -Trgovina Repovž. 3:4. Malo po Malo -Inženiring Šarbek 1:2. Bistro Cerar -ŠD Čolnišče 1.4. Paradox - ŠD Mlinše I 7:2. Izlake - Mladi orli 3:0 b.b. Vrstni red: I. Inženiring Šarbek. 2. Malo po Malo. 3. Paradox. 4. ŠD Mlinše I. 5. Trgovina Repovž. 6. Bistro Cerar itd. II. Liga: Trgovina Čop - Vcsn 4:0. Udarnik MBP - Zlatorogi Ultra 0:0. TEVE Varnost - ŠD Mlinše II 2:3. Antimon Bistro91 -KotredežT/Č 1:2. ŠD Praprcče - Topličani 2:0. Vrstni red: I. Antimon Bistro 91. 2. Šcntlambert. 3. Trgovina Čop. 4. Topličani Veterani, 5. Kotredež T/Č. itd. III. Liga: Pitoni - Siporcx 5:1. NLP Eurolrade - Hors 1:1, Dream team -Jastrebi 2:4. Buldožer - Tapi 1:0. Elektroelement - Šparovček 4:1. l ima - Gostišče Maček 0:0. Trenutni vrstni red: L Jastrebi. 2. 'Papi. 3. Buldožer. 4. Hors. 5. Pitoni itd. Malonogometna liga LNZ. 5. kolo: KMN Inženiring Šarbek -KM N Krenos Bar 4 : 0. Strelca sta bila Andrej Vrhovec in Alojz Indof. vsak po 2 gola. Inženiring Šarbek: Zakrajšek. Felc, Vrhovec A., Indof. Kos. Simič. Jurjevec. Zasavsko šahovsko prvenstvo, 7. kolo: Bajda - Zalokar 0,5:0.5. Kotnik - Krajnc st. 1:0. Juvan-Skobe 03:0.5. Kuzmič - Novak 0.5:0.5. Tomažič - Jurič 1 :(). Bajraktarevič -Pavlin 1:0. Koščič - Borčilo 1:0. Dušak- Krajnc0:1. Vidmar - Benko 1:0. Velika nagrada Optimizma, Ptuj: I.Zupančič (Lj). 7.Jazbec. 24.Zalokar. 28.Kotnik. 37.Kuzmič. 43.Bajda (vsi Trbovlje). Sodelovalo je 54 šahislov. Slovensko ekipno sindikalno šahovsko prvenstvo, Maribor: I. Rudniki lignita Velenje. 4. Termoelektrarna Trbovlje. 16.Strojegradnja Trbovlje. Sodelovalo je 37 ekip. Promet 10. maja ob 8.30 uri se je v Colnišah prevrnil v obcestni jarek tovornjak, ki ga je upravljal K.I. Vzrok je bila okvara motorja, škode pa je za 100 tisoč tolarjev. 10.majaob18.50urijc voznika A.P. zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati v Spančevem ovinku v Trbovljah. V tem času pa je po pločniku hodila A. A. in voznik zastave 128jojezbil.Pešakinja je dobila nekaj telesnih poškodb, odpeljali so jo v bolnico Trbovlje. 12. maja ob 7.05 uri je na Vodcnski cesti v Trbovljah voznik E.O. vozil po levi strani vozišča in čelno trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je upravljal N.U. N.U. je potem odbilo še v avto, ki ga je vozila I.D. Škoda znaša 400 tisoč tolarjev. 13. maja ob21.10 urije M.R. zaradi vožnje pod vplivom alkohola po ulici Sallaumines s kolesom z motorjem zadel v robnik pločnika in padel. Policisti so ga peljali k zdravniku in ker ni dobil hujših poškodb, so ga odpeljali domov. Po nekaj minutah pa je M .R. začel doma razgrajati in policisti so ga zadržali do istreznitve. 14. majaob14.05 urije na cesti Pod gozdom v Trbovljah B.K. vozil kolo z motorjem po sredini vozišča in se čelno zaletel v osebni avto, ki gaje nasproti pripeljal J.V. B.K. je dobil lahke telesne poškodbe. 15. maja ob 15.00 uri je M.F. vozila po sredi vozišča na Neži v Trbovljah v trenutku, koje nasproti pripeljal K.M. in vozili sta čelno trčili. Škoda je ocenjena na 30 tisočakov. 17. maja ob 17.00 urije K.A. iz Podkraja vozil osebni avto opel kadet s priklopljeno tovorno prikolico po lokalni cesti od savskega mosta proti Podkraju. Med prehitevanjem kolesarja C.M. je s prikolico zadel v krmilo kolesa in ga zrinil s ceste. Kolesarje dobil lahke telesne poškodbe. Voznik K.A. na kraju nezgode ni ustavil. Policisti so ga še istega dne izsledili. G.N. Vasji dnevi Tako bi lahko rekli zapretekli teden saj so na policijsko postajo kar deževale pritožbe o pasjih ugrizih, zastrupitvah in podobno. 11.maja okoli 14.urejeM.B. prijavila na policijsko postajo Trbovlje, da se po Gimnazijski cesti potika popadljiv pes in da Prometne pasti Most čez Medijo pri TIOVK Varnost Kar nekaj časa je že minilo, odkar je bila pri prometni nesreči poškodovana ograja na mostu čez Medijo pri tovarni TEVE Varnost v Zagorju. Od takrat je voznike varovala le vrvica z zastavicami in lastna previdnost. Ker slednje na tem delu ceste dostikrat odpove, Cestno podjetje Ljubljana > izpostava Zagorje očitno čaka prav na to. Da bo naslednji nesrečnik končal v potoku, tako dokončno odlomil del ograje in jim s tem prihranil malo dela. Po I. maju so ograjo sicer zakrivili nazaj v prvotno lego. Vendar je takšna ograja lepša le na pogled, glede varnosti pa je morda še bolj nevarna. J.R.jr je celo že nekoga ugriznil. Policisti so ob prihodu ugotovili lastnika, pes bo odslej privezan, lastnik pa se bo srečal s sodnikom za prekrške. 14. maja je G.F. prijavila na policijo Trbovlje, da jo je prejšnji večer napadel pes, last A.F., ki bo za to dejanje svojega ljubljenca odgovarjal sodniku za prekrške. Človeška zlobnost na pozna meja. Tako je neznanec 13. maja zastrupil psa, rodovniškega nemškega ovčarja, last Z.Č. iz Trbovelj. Kaj je pes tako hudega storil nasramnemu neznancu, za katerim policija še poizveduje, ni znano. G.N. Kradejo kot srake Na policijsko postajo Trbovlje je ogorčena A.V. prijavila, daji je nekdo ukradel iz hleva tri tedne starega kozlička. Čez nekaj dni so kozlička našli. Najverjetneje seje izgubil. Neznanec pa je 12. maja iz balkona na Trgu svobode v Trbovljah odnesel moške kavbojke, tuniko in body, ter oškodoval V.P. za 15 tisočakov. Tudi mrtvim ne prizanesejo. Tako je neznanec iz pokopališča v Trbovljah odnesel leseno vazo iz tisovega lesa z marmornim podstavkom in oškodoval D.K. za 50 tisoč tolarjev. Delavcem cestnega podjetja je iz gradbišča med Zagorjem in Kisovcem neznanec ukradel samokolnico in lopato. V Hrastniku se je skupina mladoletnikov odločila za taborjenje, vendar za to niso imeli potrebnih stvari. Zato so se od loči 1 i, da si potrebne st vari priskrbijo na malce nenavaden način, s krajo namreč. Tako so M.M., B.J., T.P., vsi iz Hrastnika, vlomili v vikend M.S. v naselju Aleša kaplje ter v vikcndM.D. Vslednjemniso našli potrebnih stvari, iz vikenda M.S. pa so ukradli nekaj hrane, pijače in drugih stvari. Aufbiks jT Pasji dnevi se počasi bližajo. Nervoza je vse večja, ^ žeja pa tudi. JT Težave so imeli v bistroju Janez v Hrastniku. Policisti ® so 13. maja našli na tem mestu več pijano delujočih občanov, ki so sc vedli precej nedostojno. Na postajo so pripeljali na ohladitevTrboveljčanaŽ. A. in Š.B. Nastanitvene storitve sta koristila do trenutka, ko so maligani zapustili njuno izmučeno telo. J} Malo po polnoči 14. maja so se pred Mesečino ™ pripeljali mladci in navili glasbo prek vseh meja. Varuhi so bili pravočasno obveščeni, potipali mladince in našli v zadahu R.Z. precej kritičnih točk - 1,4 promile so namerili. JT Živa meja na vzporedni cesti pri Trgu svobode v ® Trbovljah 12. maja ni ovirala F.L. V času vzhičenosti sc je podal čez mejo in našli so ga v vodoravnem stanju. JT V naših dosjejih je še nekaj zanimivosti. Vendar so ® preveč krvave (gre za soudeležbo sekir, pesti, elektrike itn.), da bi bile primerne za milozvočno branje naše rubrike. Hodile v cvetju - zdaj je čas za to. RAČUNALNIŠKI TEČAJI 11/93 Izvajamo osnovne in nadaljevalne računalniške tečaje za usposabljanje v skupinah z največ sedmimi udeleženci. Vsak tečajnik dela na svojem računalniku, za lažje spremljanje tečaja in kasnejšo pomoč pri delu pa prejme tudi priročnik v slovenskem jeziku. Ob zaključku tečaja vsak tečajnik opravlja preizkus znanja ter prejme potrdilo o uspešno opravljenem tečaju. Tečaji se izvajajo v naši učilnici v Zagorju. Polje 4. OSNOVE + DOS V tečaju vas najprej seznanimo z osnovami račualništva. potem pa vas naučimo delati v operacijskem sistemu osebnega račenalnika. Trajanje: 16ur Cena: 12.400,00 SIT WORDSTAR - OSNOVNI TEČAJ V osnovnem tečaju se naučite vse, kar potrebujete pri pisarniškem poslovanju -pisanju pisem, dopisov, vabil, računov in drugo. Trajanje: 16ur Cena: 13.400,00 SIT WORDSTAR - NADALJEVALNI! TEČAJ Razširitev osnovnega znanja. Pošiljanje enakega pisma na več naslovov, posebni izpisi, ... Trajanje: 12ur Cena: 10.100,00 SIT QUATTRO PRO Tečaj vsebuje osnove dela v preglednici, spoznavanje opcij menija, uporabo vgrajenih funkcij, tiskanje preglednic in osnove izdelave grafov. Trajanje: 16ur Cena: 14.200,00 SIT DBASE Program za delo z bazami podatkov. Trajanje: 16ur Cena: 14.200,00 SIT WINDOWS Je program grafičnega okolja z okni - prednosti, opis glavnih modulov in njihova uporaba. Trajanje: 12ur Cena: 10.200,00 SIT TERMINI RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV: JUNIJ JULIJ OSNOVE + DOS 08.-11 A 06.-09. A 15.-18. B 13.-16. B WS OSNOVNI 08.-11. B 06.-09. B 15.-18. A 13.-16. A WS NADALJEVALNI 28.-30. A 27.-29. A QUATTRO PRO 21.-24. A 20.-23. A DBASE 21.-24. B 20.-23. B WINDOWS 28.-30. B 27.-29. B Legenda: A- od 11. do 15. ure B- od 16. do 20. ure Če je vsaj 5 interesentov, izvedemo tečaj tudi izven rednih terminov. Informacije: ORIA COMPUTERS Zagorje ob Savi, tel. (0601)64 477, vsak delavnik med 8. in 15. uro. Prijave: s priloženo prijavnico, dopisom ali po telefaksu na štev. (0601)64 060. Pred prijavo prosimo preverite, če je mesto v terminu še prosto. Poleg teh izvajamo še naslednje tečaje, ki se organizirajo v terminih po dogovoru: Plačilo: do pričetka tečaja na žiro račun št. 52720-601-14445 z oznako "tečaji". Kopijo virmana oddati ob prihodu na tečaj. CLIPPER, 16ur SUPER PROJECT, 16ur DESIGN CAD. 16ur LOKALNE RAČUNALNIŠKE MREŽE, 12ur VENTURA PUBUSHER, 16ur Popusti: 2 do 3 osebe na prijavnici za isti tečaj: 10% 4 in več oseb: 20% Nudimo vam tudi računalnike tipa WEARNES vseh konfiguracij, postavitve lokalnih računalniških mrež in druge HW/SW usluge. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: fax.:71 827 Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke, montaža itisonov, toplih podov in DOSTAVA do 25 km BREZPLAČNA. - ITISONI širine 2 in 4m - TOPU PODI širine 2,3 in 4m - BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino - pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga - prodaja zaves proizvajalca VELANA - karnise - OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov. VABI VAS trgovina Kisovec. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 Telefon: 0601/71 827 VW - AUDI TRBOVLJE doo Wà fei (§> GB Veliko je kopij, ORIGINAL JE LE EDEN - VOLKSWAGEN GOLF- V MAJU 2000 DEM CENEJE. f I | NE ZAMUDITE NAJUGODNEJŠE PONUDBE. UGODNI KREDITI IN LEASING. Prodaja: 0601/26-525, servis: 0601/21-525 /O ljubljanska Celje - skladišče D-Per 6/1993 Banka Zasavje d.d., Trbovl5000006276■16 e Ijubijaiisku ..c {iubUctttka COBISS o - c jJubtasUs tesMtteB Ljubljansko banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje r , v , Je za lastnike tekočih in žiro računov. . . r 'jubltunskii ^ (priprauiIa nouost « tote C c ijabliaubku bcnUi- c jjubljansku bo fISMO U PIACILO POLOM jubllomko baniUi Pismo pomeni enostaven in hiter način plačevanja Večjega števila položnic. Položnice vložite V pismo, podphìiè nalog za obremenitev računa, ki je priložen pismu in ga oddate na najbližnjem okencu. ' BJhftd b'o 'položnice obdelata, potrdila o Vplačilu pa Vam bo izročita ot naslednjem obisku V banki. tlubliyiisku banka , , l/aša obveznost pa je, da podpišete nalog m zagotovite potrebna sredstva , C IjubljBiste tote l»***i* informacije i/ Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d, Trbovlje - banka ki dela z ljudmi ■ za ljudi. UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagode ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek............................... mesto........................ poštna št........... ulica........................ telefon............. datum........................ lastnoročni podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) Nudimo vam tri oblike plačevanja: vsak mesec sproti tekočih cenah, tiimesečno zajamčeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zajamčeni ceni v začetku polletja.