Ivan Matelič:
Hrepenenje.
koisku pod nebi> doigajo xe gore, lesno pod goro neter maje bore.
Coet je prennpolnjen, duh črez rob se razlioa, iz srca bi rada. želju nespohijiou.
Kul rtied bori brexe v daijo bhšČijo, i> »irafcu sveile s/eze i> daljo hrepenijo.