Ciril Pirc
Sprehodi pod nebesnim obokom
Četrti sprehod                             (Konec)
»Orion je bil drzen lovec; njegova junaštva in pustolovsčine so ga privedle do napuha. Bahal se je, da lahko uniči vse pošasti sveta,« je pripovedoval očka svoji mali spremljevalki, ko sta prinodnjo soboto zopet korakala proti gradu, da se seznanita z najlepšim ozvezdjem, kar jih premore nebesni obok, z Orionom.
»Glej ga, hčerka, tu na jugu, kako lep je. Koliko svetlih zvezdic ga sestavlja. Najlaže ga bos spo-znala po treh srednjih zvezdicah, ki leie v nekoliko poševni črti druga poleg druge. Te predstavljajo Ori-onov pas. Nekateri jim pravijo tudi Jakobova palčicaT drtigi Trife modri  in Kosci.
Nad temi tremi zvezdicami se bleščita dve svetli zvezdi, ki pred-siavljata lovčevi rameni. Sveilejša od obeh, ki je rdečkaste barve, je Beteigeuze, zvezda prve veli-kosti. rod pasom vidiš zopet dve sveili zvezdi, od teh je b.elkasti R i g e 1 tudi zvezda prve velikosti. leva noga lovca.«
»Vidim ea, vidim.« vzklikne Ksenija, sin dobro se spomnim, ko-likokrat sva ga občudovali z ma-mico, če sva se pozimi že v mraku vračali domov. Ni lepšega ozvezdja kot je Orion in rada ti verjamem, da je on tvoje najljubše ozvezdje!«
>Nebeški lovec naraa bo sedajle pomagal. da najdeva še nekatere bisere zimskega neba. Vsak pravi lovec mora imeti tudi psičke. In Or'on ima svoje zvcsie spremljevalce. Podaljšaj iri zvezdice Oriono-vega pasu navzdol. Zadela boš ravno na S i r i j a, najsvetlejšo zvezdo na vsem nebu. Sirij je vodilna zvezda v ozvezdju Velikega psa, zato mu pravijo ponekod tudi pasja zvezda. Svow ime je dobil Sirij najbrž po egipčanski reki Nil, kateri so rekli Lgipčani tudi Siris. Nekako sredi meseca julija je v starem Egiptu Sirij izginil z no^nega neba, to se pravi, da so ga videli samo kratko pred sončnim zatonom.
181
Tiste dbai pa se je tudi začelo težko pričakovano in od bogov izprošeno naraščanje Nila, kar je bilo predpogojdobre letine v tgiptu. Mesec kasneje vzhaja Sirij obenem s Sonccm. Ti dnevi, ko vzhaja Sirij skoraj istočasno s Soncem, to so dnevi od 25. julija do 5. septembra, se ime-uujejo zato hidi pasii dnevi. Ker so to najbolj vroči dnevi leta, so Jakrat tudi glavne šoiske počitnice. Stari Egipčani so vezali s Sirijera pričetek svojega leta, ti pa vežeš nanj pričetek novega šolskega leta.« »Gotovo je na nebu tudi M a 1 i p e s, ee se imenuje ozvezdje, h kateremu spada blesteči Sirij, Veliki pes?« pripomni Ksenija.
»Seveda je, to je drugi zvesti spremlievelec O r i o n a. Midva ga pa za eokrat Jie bova poiskala. Rajši se bova obmila ua drugo stran
Oriona.
Prej si podaljšala črtico skozi zvezdice pasa na spodnjo stran. zdaj pa io podaljšaj v nasprotni smeri. Zadcla boš na lopo rdečka-sto zvezdo prve velikosti, ki ji je ime Aldebaran, glavna zvezda v ozvezdju B i k a.
Ozvezdje B i k a je posebno za-nimivo, ker sta v njem dve zvezdni kopici. Eni pravimo H y a d e.
Imajo obliko tiskanega V, Al-debaran je na vrhu enega obeh krakov.«
»Sem jih že dobila. In glej, očka, tam malo naprej proti za-hodu koliko zvezdic je na kupu. To je gotovo druga kopica zvezd, o kateri si mi hotel povedati.«
»Res je, otrok. To so P1 e j a -de (Gostosevci), najlepša zvezdna kopica na nebu. Že najstarejšim narodom so bile znane, častili so jih, gradili jim templje in koledarji so se ravnali po njih. Flejade so omenjene že v Svetem pismu. Do 16 zvezd so videli s prostim očesom .večina ljudi pa vidi lc 6 do 7 zvezd, zato jim nekaleri pravijo tudi »sedem sester«.
Jn sedaj, drago dete, hočeva zaključiti najine sprehode pod ne-besnim obokom. Spoznala si glavna iu najlepša ozvezdja na našera nebu. Od zvezd prve velikosti si jih spoznala devet.*
>Da, samo danes si mi pokazal štiri: Sirija, Beteigeuze, Rigla iii Aldebaraua.«
»lako je, in le poglej, če zopet raalo riseva po nebu. napraviš lahko veliki N, če zvežeš te štiri zvezde z ravnimi črtami po vtsti, kakor si jih naštela. Ko boš večja, pa boš s pomočjo mojili zvezdnih kart našla tudi še druge zvezde in ozvezdja, ki te bodo zanimala. Tudi li bo šlo sedaj že »risanje« po nebu. Kajne?
Sčasoma si b«š napravila o znanih ozvezdjih tudi slike, ki si jih nekaj narisala že v Bohinju. Lahko tudi take, da jih boš od zadaj raz-svetiila iii boš videla lepo bliskajoče se zvezdice, kakor so zvečer na nebu. Za to si sedaj še premajhna.«
»Oh očka, prosim, prosim. povej kako. Prosila bom jutri, da pride Jožko in mi pomaga.*
182
»JJobro, le povabi ga. Bomo skupno napravili za vzorec vsaj eno ozvezdje. Sedaj pa hitro pot pod noge iu domov k mamici.«
Čez nekaj časa je Ksenija še pripomnila:
»Sirij mora biti kaj blizu, da je tako svetel!«
»Ni tako, srček.« ji odvrne očka: >Sirij bi bil lahko malo Sonce. pa zelo blizu, bil bi na lahko tudi zelo, zelo veliko Sonce in zelo daleč: v obeh primerih bi bil zelo svetel.«
»&ako daleč pa je prav za prav do zvezd?«   vpraša  Ksenjja.
»Na to vprasanje ni mogoče takoj odgovoriti, kcr ne vcra, katero zvezdo si mislila? Razdalje do posameznih zvezd so kaj ra/.liene. Vse so pa tako daleč, da z nasimi merami: metri, kiloraetri n.e sliajamo več, Prišli bi do takih števil, da si jih niti predstavljati ne moremo. Zato so zvezdoslovci iznašli drugo mero, ki so ji rekii >svetlobno leto«.
^vettobni žarek se razširja z ueznansko brzino 300.000 km v oni sekundi. To je pot, katero bi prevozila s hitrim avtomobilom, s katerim bi se peljala z brzino 100 km na uro v 3000 urah ali 125 dneh ali v 4 mesecih. In glej. to dolgo pot, za katero bi pofrebovala v hitreni avtomobilu Štiri raesece, preteče svetloba v eni sekundi.
In misli si, da brzi svetlobni žarek s to neizmerno brzino naprej. naprej ne eno sekundo, eno minuto in Še naprej dncvc in dneve, tedne* mesece, eno celo leto.«
»l'o bo gromozansko stevilo kiloraetrov,« pripomni Ksenija, ko ie verno poslušala oČkova izvajanja.
>Ootovo jih bo veliko. saj ima leto več kot 30 milijonov sekund in v vsaki sekundi preteče svetlobni žarek 300,000 km. Lahko t\ tudi
Eovem, kako bi rekli temu velikcmu številu: OVa bilijonov kilometrov. ar bi pisala 95 in ie enajst ničel zadaj. In to dolgo pot, ki jo, pre-potuje svetlobni žarek v enem letu, imenujemo »svetlobno leto^.
In glej, dušica, nobene zvezde ni, razen našeca Sonca. ki bi bila tako blizu. Nam najbližja zvezda je Še vedno oddaljena od nas -l1^ svetlobnega leta. To je svetla zvezda prve velikosti, ki pa v naših krajih ai nikdar vidna.
S i r i j, s katerim sva se danes zabavala, je od nas oddaljen skoraj 9 sveflobniJb let, Atair 15 svetlobnih let, krasna Wega, ki si ]o občudovala poleti, celo 25 svetlobnih let, Capella 49, Arktur 36, Aldebaran 54, Beteieeuze 237, Rigel 514 in Deneb celili 616 svetlobnib let. Ali veš, kaj fo pomeni?
Če bi Sirij danes ugasnil. bi ti vzlic temu še vedno krasil zimske noči. Obiskovala bi še tretji in četrti razred Ijudske sole in še vedno bi te razveseljeval.  Preselila bi se na gimnazijo. zdelala prvo. drugo,
183
tretjo in četrto, uapravila malo matnro, pa še vedno bi te pozdravljal z nebesnega oboka. Šele nekega dne, ko bi obiskovala 7. gimnazijo, bi naenkrat ugasnil, kajti šele takrat bi prebrzel zadnji žarek — zadnji pozdrav od Sirija na zemljo in prinesel novico, da je pred devetimi leti ugasnila najsvetlejša zvezda našega neba.
Vidiš torej, kakšne so razdalje med zvezdami in jih zvezdoznanci ne morejo meriti s kilometri.
Saj bi bilo tudi nesmiselno, če bi hotela meriti daljino ceste od nas doma pa do tukajle na grad z milimetri.<
>In Sonce, očka.t je vprašala Ksenija, ko sta že stopala po do-mačem dvorišču, »ali je tudi tako grozno daleč, sai je tudi zvezda?«
»Sonee je pa naša zvezda, kateri se imamo zanvaliti za vse živ-Ijenje na zemlji. Zato pa ie oddaljeno od nas tudi samo 8 svetlobnih minut. Da boš pa spoznala, da je Sonce le ena med manjšimi zve-zdami, naj ti povem še tole: Če bi bilo Sonce oddaljeno od nas 33 svetlobnih let, torej nekako tako daleč kot zvezda 1. velikosti Arktur, bi nam svetilo samo v 5. velikosti, torej kot zvezdica, ki jo z dobrim očesom komaj še vidimo.«
Ta čas pa je odprla mamica, ki je čula korake po snegu, hišna vrata in objela svoje sončece, četudi majhno, ki pa ogteva in sije celemu domu.
Konec
V nedeljo dopoldne so sedeli okoli velike mize očka, mamica, Kse-nija in pa Jožko, ki bo kasneje pomagal Kseaiji pri napravi še drugih ozvezdij.
Na mizi ie bila pripravljena lepenka v velikosti 13 cm na 18 cm; prebijači štirin velikosti, ki se rabijo za napravo luknjic v usnje (A, $, -fo in -i^), kladivo, zravnane pasice, ki so bile izrezane iz stare plo-čevinaste posode ter lesena škatla, ki je bila 13 cm visoka, in daljša straniea, 18 cm dolga.
Eno stranico škatle je Jožko odstranil in pritrdil ob kraiib ozke lesene palčice, ki so omogočale vtikati v tako narejena vodila lepenke.
Ko je bilo to pripravljeno, re očka vprašal:
*No, Kseniia, katero ozvezdje nar najprej napravimo?«
»Oriona s Sirijem,« se je takoj odločila mala zvezdoslovka.
Vzeli so očkoTe zvezdne karte in zaznamoTali na lepenki s svinč-nikom točno lego posameznih zvezd z malimi pikami, ki so predstav-ljale posamezne zvezde Oriona in Velikega psa. Pri vsaki piki je Kse-nija pripisala velikost zvezde: pri Siriju, ftiglu, Beteigeuze 1, a pri ostalin 2 in 3, kakor je bilo pač označeno v zvezdnera atlasu.
Ko je bilo to storjeno, so položili lepenko na pločevinasto pasico, Jožko je zavihtel kladivo in utisnil y lepenki luknjice, za zvezde prve velikosti z največjim prebijačem, za zvezde druge velikosti s prinod-njim in tako naprej. Ksenija je zapisala k vsaki zvezdi, za katero je vedela, lastno ime in v desni spodnji vogal ime ozvezdja.
Prva slika je bila gotova.
>Tako,< je pripomnil očka, >sedaj vesta sama, kako naprej. Na-pravita počasi še za ostala ozvezdja, ki si jih spoznala, take slikice. Zvečer pa bomo v škatlo namestili električno žarnico. In ko bomo gle-dali posamezna ozvezdja v topli sobi, bomo obujali lepe spomine na sprehode, ki smo jih napravili pod nebesnim obokom, posejanim z zla-timi zvezdicami, poleti v soseščini gorenjskih velikanov, pozimi pa na okopih tjubljanskega Gradu.«
In tako so se za to leto končali sprehodi.
184