NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 23. MARCA 1973
Št. 5
Občina Hirska Bistrica:
-	ODLOK o stopnji prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1973
-	ODLOK o komunalnih taksah v občini Ilirska Bistrica
VSEBINA :
-	ODLOK o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj
-	ODLOK o spremembah odloka o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini
0Bč!NA tURSKA B!STR)CA
Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 15. marca 1973 sprejela
ODLOK
O	STOPNJI PRISPEVKA ZA DNEVNO VARSTVO OTROK V
LETU 1973
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
Št.: 010-5/73-71
Hirska Bistrica, 15. marca 1973	Predsednik:
JOŽE GRILJ, L r.
TAKSNA TARIFA ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
Prispevek za dnevno varstvo otrok za potrebe temeljne skupnosti otroškega varstva iz 4. in 6. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji se v letu 1973 plačuje:
-	od sredstev, namenjenih za osebne dohodke, po stopnji 0,45 %,
-	od čistega mesečnega zneska pokojnin, po stopnji 0,40 %. Obveznost plačevanja prispevka po prejšnjem odstavku velja od 1.
januarja 1973.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 010-3/73-3/3
Ilirska Bistrica, 15. marca 1973	Predsednik:
JOŽE GRILJ, L r.
Na podlagi 1. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) ter 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 15. marca 1973 sprejela
ODLOK
O	KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
Tarifna številka 1
Turisti in potniki, ki začasno prebivajo na območju občine Ilirska Bistrica, plačajo takso od ene nočitve (turistična taksa) v višini 3. dinarjev.
Opombe:
1.	Za začasno prebivanje na območju občine Hirska Bistrica je mišljeno prebivanje do 30 dni,
2.	Turistične takse ne plačajo:
-	otroci do dopolnjenega 7. leta starosti;
-	vojaki in gojenci vojaških šol;
-	odlikovanci z redom narodnega heroja, imetniki Partizanskega spominskega znaka 1941 in odlikovanci s Karadjordjevo zvezdo ter člani njihovih družin;
-	člani zveze slepih Jugoslavije in zveze gluhih Jugoslavije;
-	mladina, ki v skupinah prebiva v organiziranih počitniških kolonijah in domovih;
-	udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole;
-	osebe na letnem dopustu pri svojcih;
-	tuji državljani, ki so po pravilih mednarodnega prava oproščeni davka in drugih taks, ali če je v mednarodnem sporazumu določeno, da so oproščeni te takse;
-	člani počitniške zveze, člani izvidniških organizacij, zveze za telesno vzgojo in planinske zveze Jugoslavije, če prebivajo v lastnih počitniških domovih ali kolonijah, ki jih organizirajo njihove zveze;
-	vojaški vojni invalidi in delovni invalidi.
1. člen
Na območju občine Ilirska Bistrica se uvedejo komunalne takse.
'	2. člen
Komunalne takse se plačujejo za uporabo predmetov in storitev, določenih v taksni tarifi, kije sestavni del tega odloka.
3.	člen
Glede plačevanja, oprostitve, zastaranja, povračila, izteijatve in pravilnih sredstev, ki se nanašajo na plačilo komunalnih taks, se smiselne uporabljajo določbe zakona o kpmunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65).
4.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih taksah v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 3/68 in 6/68).
Na podlagi 1. in 5. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 15. marca 1973 sprejela
ODLOK
O UGOTOVITVI VREDNOSTI STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ
*	1. člen
Na območju občine se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem po merilih in postopku, kijih določa ta odlok.
2. člen
Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi po stanju na dan 31. decembra 1972.
38
-URADNE OBJAVE*
St. 5 — 23. marca 1973
3.	člen
Kot merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se določajo:
-	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe,
-	funkcionalnost stanovanj,
-	opremljenost stanovanja,
-	položaj stanovanja v zgradbi,
-	starost in obrabljenost zgradbe,
-	druge elemente, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja.
4.	člen
Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. Člena odloka.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del tega odloka.
Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov.
5.	člen
Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke. Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja.
6.	člen
Vrednost ene točke znaša za celotno območje 24 dinaijev glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabhe tlorisne stanovanjske površine, ki seje oblikovala decembra 1972.
Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
7.	člen
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti stanovanj, ki se nahajajo v zgradbi.
Če so v isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in na isti način, kakor je določen za najemna stanovanja.
Vrednost ene točke poslovnega prostora je enaka vrednosti ene točke za stanovanje, povečane za 45 %.
8.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji organizira in izvaja postopek ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Stroške za opravljeno delo krije iz sredstev sklada stanovanjskih hiš in stanovanj.
9.	člen
Vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotavljajo na naslednji način:
1.	upošteva sc izvršeno točkovanje stanovanj s stanjem 1. avgusta 1965 in izvedejo popravki v skladu z določili iz 4. člena odloka,
2.	upoštevajo se vse spremembe, ki so natstale po izvršenem točkovanju na dan 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, sprememba namembnosti prostorov, izvršena modernizacija in revitalizacija) ne glede na to, na čigave stroške so bile izvršene.
10.	člen
Vrednost stanovanj v etažni lastnini občanov, ki sc nahajajo v družbenih stanovanjskih hišah, ravno tako ugotavlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji.
Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, ugotavlja v skladu z določbami prejšnjega odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974.
11.	člen
Nosilec stanovanjske pravice, etažni lastnik in najemnik poslovnega prostora morajo omogočiti osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanj in poslovnih prostorov vstop v stanovanje ali poslovni prostor.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-11/73-4/1
Ilirska Bistrica, 15. marca 1973	Predsednik
.	JOŽE GRILJ, l.r.
TABELE
ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJ
A) TABELA ELEMENTOV STANOVANJA, ZA KATERE SE UGOTAVLJAJO POZITIVNE TOČKE
Število točk
1	- Gradivo in konstrukcija
a)	kolibe	20
b)	stavbe iz slabega gradiva	25
c)	stavbe iz mešanega gradiva (slabo in trdo gradivo)	35
č)	stavbe iz trdega gradiva	42
d)	kvalitetne stavbe	46
e)	izredno kvalitetne stavbe '	50
i)	potresno varno zgrajene stavbe	55
2	- Klet ali drvarnica
a)	ni kleti, ne drvarnice	0
b)	drvarnica na dvorišču (slabša)	l
c)	klet ali drvarnica v stavbi, velikost do 5 m2	2
č)	klet ali drvarnica v stavbi, velikost nad	5 do	10	m2	4
d)	klet ali drvarnica v stavbi, velikost nad	10 -	20	m2	5
e)	solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti v stavbi z odbitkom ene točke
3	- Pralnica
a)	ni pralnice ^	o
b)	pralnica zunaj stavbe	1
c)	pralnica v stavbi	2
č)	mehanizirana pralnica v	stavbi ali	zunaj	stavbe	3
4	- Sušilnica
a)	ni sušilnice	0
b)	sušilnica v stavbi	1
c)	mehanizirana sušilnica v	stavbi	ali	zunaj	stavbe	2
5	- Skupni prostor v kleti ali na dvorišču
a)	ni skupnih prostorov v kleti	ali	na	dvorišču	0
b)	so skupni prostori v kleti	ali	na dvorišču	1
6	- Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih
a)	skupni	prostori	v	pritličju ali	v nadstropjih	do	10	m2	0
b)	skupni	prostori	v	pritličju ali	v nadstropjih	od	10	- 30	m2	1
c)	skupni	prostori	v	pritličju ali	v nadstropjih	od	30	- 50	m2	2
č)	skupni	prostori	v	pritličju ali	v nadstropjih	nad 50 m2	3
7	- Balkoni, terase, lože
a)	balkon do 5 m2	2
b)	balkon nad 5 m2	3
c)	terasi do 5 m2	4
č)	terasa nad 5 m2	6
d)	loža do 5 m2	6
c)	loža nad 5 m2	g
8	— Višina sobe
a)	do 2.20 m	o
b)	nad 2.20 do 2.40 m	1
c)	nad 2.40 do 3.20 m	2
č)	nad 3.20 m	1
gt. 5 — 23. marca 1973
URADNE OBJAVE
39
9	- Vrata glede na izvedbo kril
a)	vrata slabe izvedbe	2
b)	vrata z gladkimi krili
-	iz mehkega lesa	4
-	furnirana ali obložena s plastiko	5
-	iz trdega lesa	6
c)	vrata s polnili
-	iz mehkega lesa	5
-	furnirana ali obložena s plastiko	6
-	iz trdega lesa	7
10	- Okna glede na izvedbo
a)	okna slabe izvedbe	2
b)	enojna okna
-	lesne izvedbe	4
-	kovinske izvedbe	6
c)	vezana okna
-	lesne izvedbe	6
-	kovinske izvedbe	'	3
č) dvojna okna
-	lesne izvedbe	7
-	izvedba v kombinaciji s kovino	9
d)	uporaba posebnih zaščitnih stekel
(termopan, barvna stekla)	2
e)	zasenčitev
-	platnene zavese ali drvonitke	2
-	plastične ali lesene rolete ter vetrnice	4
-	luxaflex rolete	5
11	- Obdelava sten v sobah
a)	neometane stene	0
b)	slabo ometane stene	1
c)	dobro ometane stene	2
č) stene fino zglajene ali obdelane
z dodatnimi oblogami
(mavčne plošče)	3
d)	stene gladko obdelane ali obložene s tapetami	5
12 - Obdelava sten v kuhinji in kopalnici a) oljna barva ali emajliran lesonit v kuhinji
ali kopalnici do 20 m2	1
b)	oljna barva ali emajliran lesonit v kuhinji
ali kopalnici nad 20 m2	2
c)	brez oljnega opleska ali emajliranega	lesonita	0
13	- Tla v sobah
a)	zemlja	0
b)	opeka ali beton	1
c)	navadna (lesena)	2
č) boljša lesena (ladijski pod)	3
d)	ksilolit ali plastične mase (juta, Ale, vinaz, podolit ipd.)	4
e)	parket (bukov, hrastov, lamelni)	/	5
0	modemi podi (tapisom ali podobno)	6
14	- Tla v kuhinji in kopalnici
a)	zemlja	*	0
b)	opeka, beton ali navadna tla iz desk	\	I
c)	boljša tla iz desk (ladijski pod) ali teraco	2
č) keramične ploščice, ksilolit ali plastične mase	3
d)	parket, topli pod	4
15	- Plinske napeljave v stanovanju
a)	ni plinskih napeljav	0
b)	so plinske napeljave	2
16	- Tovorno dvigalo in jašek za smeti
a)	ni tovornega dvigala in ne jaška za smeti	0
b)	jašek za smeti	1
c)	tovorno dvigalo	2
17	- Naprave za ogrevanje stanovanja
a)	ni peči in priključkov na dimpike	0
b)	priključek na dimnike	1
c)	zidana ali železna peč	1
č)	lončena peč, plinska, oljna ali žarilna peč	2
d)	etažna kurjava za posamezno stanovanje	15
e)	centralna kuijava	12
f)	vsak nadaljnji element pod c) in č)	1
Opomba: Pod d) in e) se računa grelna telesa in hišna instalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gre vzdrževanje in amortizacija kotlovnic in kotlov v breme cene kurjave
18	- Električne napeljave
a)	ni električnih napeljav	0
b)	napeljava za delno razsvetljavo	2
c)	napeljava za popolno razsvetljavo	4
č) napeljava za popolno razsvetljavo,
termična napeljava in priključki
za gospodinjske stroje	6
d)	če je pri napeljavi pod c) in č) dvotarifni števec	1
19	- Osebno dvigalo
a)	ni osebnega dvigala	0
b)	je osebno dvigalo	6
c)	za stanovanja v kleti in v pritličju sc ne upoštevajo predvidene točke
za osebno dvigalo; če ima stavba skupne prostore (pralnico, sušilnico,
prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim
nadstropjem upoštevamo	2
č) če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo,
za vsako nadaljnje dvigalo	4
20	- Vodovod
a)	ni vodovoda v bližini stavbe	0
b)	vodnjak, kapnica, črpalka ali vodovodna pipa na dvorišču	1
c)	vodovod v stavbi	2
č) vodovod v stanovanju	4
21	- Kanalizacija
a)	ni kanalizacije	0
b)	kanalizacija na dvorišču ali	greznica (zidana straniščna jama) 1
c)	kanalizacija v stavbi	2
č) kanalizacija v stanovanju	3
22	- Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču
a)	stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s teracom:
-	do 15 m2	1
-	nad 15 do 25 m2	2
-	nad 25 m2	3
b)	obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami:
-	do 8 m2	2
-	nad 8 do 15 m2	3
-	nad 15 do 22 m2	4
-	nad 22 m2	5
c)	stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki:
-	do 10 m2	3
-	nad 10 do 20 m2	5
-	nad 20 m2	8
23 - Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah) a) iz mehkega lesa in lesonita:
-	do 8 m2	1
-	nad 8 do 15 m2	2
-	nad 15 do 22 m2	3
-	nad 22 m2	4
b) iz mehkega lesa in vezanih plošč:
-	do 3 m2	1
-	nad 3 do 6 m2	2
-	nad 6 do 9 m2	3
40
URADNE OBJAVE«
Št. 5 — 23. marca 1973
-	nad 9 do 12 m2
-	nad 12 m2
c)	iz mehkega lesa s furniranimi vezanimi ploščicami ali iz trdega lesa:
-	do 2 m2
-	nad 2 do 4 m2
-	nad 4 do 6 m2
-	nad 6 do 8 m2
-	nad 8 m2
24	- Kuhinjska oprema
a)	vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa pleskano:
-	do 3 m2
-	nad 3 do 6 m2
-	nad 6 do 9 m2
-	nad 9 do 12 m2
-	nad 12 m2
b)	vgrajeno pohištvo iz trdega lesa
ali mehkega lesa obloženo z umetnimi masami:
-	do 3 m2
-	nad 3 do 6 m2
-	nad 6 do 9 m2
-	nad 9 do 12 m2
-	nad 12 m2
c)	navadna vodovodna školjka
č) štedilnik zidan ali navaden emajliran
d)	štedilnik električni ali plinski
e)	štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanji
f)	kombiniran električni in plinski štedilnik
g)	pomivalno korito emajlirano
h)	bojler v kuhinji
i)	pomivalno korito iz nerjaveče kovine
j)	pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi
k)	plinski ali električni rešo na dve plošči
l)	nape z odvodom zraka z ventilatorjem ali aero filtrom
m)	dodatna peč za ogrevanje
n)	priključek za pralni stroj v stanovanju
o)	priključek za pomivalni stroj v stanovanju
25	- Ločeno stranišče
a)	ločeno stranišče
b)	ločeno stranišče z umivalnikom
c)	stranišče za dvoje ali več stanovanj skupaj
č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno)
26	- Kopalnica
a)	kopalnica z banjo in pečjo za ogrevanje, vode
b)	kopalnica z banjo in bojlerjem ali priključek na toplovodno omrežje
c)	kopalnica z banjo, pečjo za ogrevanje in bojlerjem č) kopalnica z bojlerjem in prho brez banje
d)	umivalnik v kopalnici
e)	bide
f)	straniščna školjka v kopalnici
g)	kopalnica za dvoje ali več stanovanj skupaj ne glede ' na opremo
h)	sevalna peč
i)	posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za podpozicije a), b), c) in č))
-	banja
-	peč za ogrevanje vode
-	bojler
-	prha
27	- Električni radiatorji
a)	za vsak radiator
28	- Dodatna oprema in instalacije
a)	vgrajen hladilnik do 1001
b)	vgrajen hladilnik nad 100 1
c)	priključek na toplo vodo iz toplarne ali kotlarne
4 č) priključek na telefon (za vsako številko)
3 d) skupinska TV antena ali žični TV prikijuček - za vsak kanal e) domofon in električna vrata:
	— domofon	1
1	- električna vrata	1
2	f) klimatizacija	10
3	g) premične stene v sobah (za vsakih 2 m )	1
5	29 - Ureditev dovoza	
	a) ni urejen	0
	b) urejen z uvaljanim nasipom	1
	c) tlakovan ali asfaltiran	2
1	č) tlakovana ali asfaltirana površina označena za parkiranje vozil 3	
2 3	30 - Ugodnosti zaradi vpliva števila stanovanj	
4	a) v enostanovanjski atrijski ali verižni hiši	10
5	b) v dvostanovanjski hiši ali vrstni hiši	8
	c) v tri do šeststanovanjski hiši	5
	Qpomba: Kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabela A) ne vklju-	
2	čuje, jih je točkovati po sličnih elementih v tej tabeli.	
3 4	B) TABELA ZA POPRAVEK SEŠTEVKA TOČK, DOBLJENIH PO	
5	TABELI A)	
0 1	Velikost	70,5	80,5	90,5	100,5 nad
4	stanovanja	do 70 do 80 do 90	do 100 do 110 110
5	do 30 m2	-	+4	+6	+8 +10 +12
7	nad 30-45 m2	-	+3	+3	i + +
8	nad 45-60 m2	—	+1	+1	+ K) + K) +
2	nad 60-75 m2	—	-1	-1	-2	- 2	- 3
3	nad 75-100 m2 -	-3	-3	-4	- 4	- 3
4 3	nad 100 m2	—	-4	-6	-8 -10 -12
1 2	C) TABELA ELEMENTOV STANOVANJA, KI SE ZANJE	
Z 1	UGOTAVLJAJO NEGATIVNE TOČKE	
1		Število točk
	1 - Obrabljeno stanovanje	
	a) kolibe	
3	- stare do 5 let	0
4	- nad 5 do 10 let	2
1	- nad 10 do 15 let	4
2	- nad 15 let	6
	b) hiše iz slabega gradiva	
5	- stare do 8 let	0
	- nad 8 do 16 let	4
6	- nad 16 do 24 let	6
7	- nad 24 let	8
4	c) hiše iz mešanega gradiva	*
1	- stare do 14 let	0
2	- nad 14 do 28 let	8
1	- nad 28 do 42 let	10
	- nad 42 let	12
1 1	č) stavbe iz trdega gradiva	
i	- stare do 25 let	0
	- nad 25 do 40 let	10
o	- nad 40 do 60 let	13
2	- nad 60 let	20
3	d) kvalitetne stavbe	
1	- stare do 25 let	0
	- nad 25 do 40 let	11
	- nad 40 do 60 let	17
2	- nad 60 let	22
	e) izredno kvalitetne stavbe	
	- stare do 25 let	0
8	- nad 25 do 40 let	12
12	- nad 40 do 60 let	18
4	- nad 60 let	24
št. 5 — 23. marca 1973
-URADNE OBJAVE«
41
2	- Vlažnost stanovanja
a)	popolna
koliba	$
hiša iz slabega gradiva	g
hiša iz mešanega gradiva	j 1
hiša iz trdega gradiva	17
kvalitetna stavba	22
b)	delna
koliba	2
hiša iz slabega gradiva	4
hiša iz mešanega gradiva	6
hiša iz trdega gradiva	g
kvalitetna stavba	tO
3	- Lega stanovanja v stavbi
a)	kletno stanovanje	12
b)	stanovanje v podpritličju	6
c)	stanovanje na podstrešju	4
č) stanovanje v nizkem pritličju
in v !V. ali višjem nadstropju v stavbi brez dvigala	2
d)	stanovanje v IL in III. nadstropju
v stavbi brez dvigala	1
4	- Toplotna izolacija stanovanja
a)	slaba toplotna izolacija	2
5	- Sončnost stanovanja
a)	slaba sončnost stanovanja	2
6	- Onesnaženje zraka
a)	zrak je v večji meri onesnažen	2
7	- Ropot
a)	močan ropot - trušč	2
b)	izreden ropot	3
*
8	- Praktičnost stanovanja
a)	stanovanje je nepraktično
koliba	0
hiša iz slabega gradiva	1
hiša iz mešanega gradiva	2
hiša iz trdega gradiva	3
kvalitetna stavba	4
Č) TABELA ZA POPRAVEK STANOVANJSKE POVRŠINE
Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki presega za 20 % ali več normalno tlorisno uporabno površino za določeno vrsto stanovanj, se ne upošteva pri določanju vrednosti stanovanja. Popravek površine se
izvrši po naslednji tabeli:	Normal.	Normativ
	uporabne	maksimalne
	stanovanjske	povečane površine
Velikost stanovanja	površine m2	+ 20%
garsonjera	-	-
enosobno stanovanje	33	39
enoinpolsobno stanovanje	42	50
dvosobno stanovanje	55	66
dvoinpolsobno stanovanje	62	74,5
trisobno stanovanje	68	82
triinpolsobno stanovanje	75	90
štirisobno stanovanje	80	96
štiriinpolsobno stanovanje	110	132
petsobno stanovanje	120	144
petinpolsobno stanovanje	135	162
šestsobno stanovanje	150	180
šestinpolsobno stanovanje	165	195
sedem in večsobno stanovanje	180	216
Opomba: Popravek točk se upošteva samo pri stanovanjih, ki so stara nad 50 let.
POJASNILA
K TABELAM ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJA
TABELA A)
1	- Gradivo in konstrukcija
a)	za kolibe se štejejo hiše iz protja ali improvizirane začasne hiše kratke trajnosti;
b)	za stavbe iz slabega gradiva se štejejo hiše iz lesenega predalčja, zapolnjenega z žgano ali nežgano opeko, hiše iz nabite gline in slabše lesene hiše;
c)	med stavbe iz mešanega gradiva spadajo stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega gradiva (nežgana opeka, oplet z glinasto oblogo, nabita glina, les in podobno), deloma pa iz trdega gradiva (opeka, kamen, beton in podobno) ter stavbe iz opeke in kamna, zidane z blatom in lesenimi stropovi ali stavbe iz opeke, pri katerih so zidovi debeli do 25 cm. V to skupino spadajo tudi stavbe iz tako imenovanih tankih montažnih elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno izolacijo in lesene stavbe iz plohov, oblic, ali poloblic brez posebne toplotne izolacije;
č) za stavbe iz trdega gradiva se štejejo stavbe, pri katerih so zidovi iz opeke, debeline najmanj 25 cm, zidane v apneni malti ali zidovi iz kamna ali iz gradiva, podobne kakovosti z lesenimi stropovi;
d)	za kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, ki imajo zidove iz istega materiala kot stavbe pod tč. č) in masivne stropove;
e)	za izredno kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, zgrajene iz opeke, betona, armiranega betona in skeletne stavbe z masivnimi stropovi;
f)	za potresno varnost zgrajene stavbe se štejejo le stavbe, ki so zgrajene po predpisih o potresni varnosti.
2	— Klet in drvarnica
b)	za slabšo drvarnico na dvorišču se šteje lesena drvarnica iz kakšnega slabega gradiva (nežgana opeka, nabita zemlja, protje ipd.)
e)	za solidno zgrajeno drvarnico na dvorišču štejemo drvarnico iz trdega ali mešanega gradiva (opeka, leseno predalčje izpolnjeno z žgano ali nežgano opek, kamen, beton ipd.)
Opomba: Če posameznemu stanovanju pripadata dve ali več kleti oziroma drvarnic, se točkujejo z ustreznim številom točk, ki ustrezajo seštevku površin kleti ali drvarnic. Pri drvarnicah na dvorišču in kleteh v stavbi merimo površino le tistega dela drvarnice oziroma kleti, ki ga uporabljajo posamezni stanovalci.
3	- Pralnica
č) za mehanizirano pralnico v stavbi ali zunaj stavbe se šteje taka pralnica, ki ima napravo za mehanično pranje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
4	- Sušilnica za perilo
c)	za mehanizirano sušilnico perila v stavbi ali izven stavbe se šteje taka sušilnica, ki ima napravo za mehanično sušenje perila (kalorifer, radiatoci v sušilnici). Sušilnice obravnavamo takrat, kadar je v hiši namenski prostor za sušenje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to, ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
5	- Skupni prostori v kleti ali na dvorišču
b)	v skupne prostore se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni stanovalcem stavb kot: skupna shramba ža kolesa, motoma kolesa, otroške vozičke, priročna drvarnica za otroke ali stanovalce, zaklonišča ipd. Skupni prostori v kleti ali na dvorišču se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
6	- Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih
b)	in c) za skupne prostore v pritličju ali nadstropjih se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni uporabnikom stanovanj kot so: skupni prostori za varstvo ali igro otrok, družabni prostori ali drugačni prostori, ki so namenjeni stanovalcem za skupno uporabo.
Ti prostori se točkujejo ne glede na to, ali jih posamezni stanovalec uporablji ali ne.
42
-URADNE OBJAVE
St. 5 — 23. marca 1973
7	- Balkoni, terase in lože
a) in b) vsak balkon, terasa ati loža ne glede na namen, se točkuje z ustreznim številom točk. Balkoni so manjši odprti prostori in se samo z eno stranico naslanjajo na objekt, ostale stranice pa so proste.
c)	in č) terase so pohodne površine, ki se z eno ali dvema stranicama naslanjajo na objekt. Lahko so pokrite, delno pokrite ali v celoti nepokrite.
Ne upoštevajo se terase, ki nadomestujejo streho, nad kakšnimi prostori v nižjem nadstropju in tudi ne ravne strehe nad stavbo, marveč samo posebej napravljene odprte terase, ki pripadajo posameznemu stanovanju.
d)	in e) lože so prostori, kijih obdajajo tri stene in so z ene strani proste ter pokrite vsaj do tri Četrtine svoje površine. Za ložo je treba šteti tudi tako imenovane zimske verande, ki so z več strani zaprte z enkratno zasteklitvijo (brez toplotne izolacije).
Pripomba: površino elementov, naštetih v točkah 2-7, ne štejemo v skupno površino stanovanja, temveč določimo zanjo le število točk, ki sc prištejejo k seštevku točk stanovanja po tabeli A.
8	- Višina sob
-	višino sob merimo od površine poda do stropa
-	pri poševnih stropih, na katere najbolj pogosto naletimo na mansardah in pri podstrešnih stanovanjih, se točkuje višina sob kot pod tč. 8 b) tabele, (e je maksimalna višina sobe, 2,20 m, se točkuje njena višina kot pod tč. 8 a) tabele.
-	Pri obokanih stropih se meri višina sobe od tal do opore oboka in doda polovico višine oboka.
9	- Vrata
a)	za vrata slabe kakovosti se štejejo vrata iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave ponavadi pri starih hišah;
b)	in c) posebno pojasnilo ni potrebno.
10	- Okna
a)	za okna slabe izvedbe se štejejo enojna okna v starih hišah; od b) do e) posebno pojasnilo ni potrebno.
11	- Obdelava sten v sobah
b)	za slabo ometane stene se štejejo stene, pri katerih je površina neravna (valovita) ali surovo obdelana ali pa so stene ometane z blatno malto in pobeljene, ali pobarvane z navadno barvo;
c)	za dobro ometane stene se štejejo normalno ometane stene z ravno površino, ki so pobeljene ali pobarvane z navadno barvo;
č) za stene, zglajene z mavcem sc štejejo stene, pri katerih je vsa površina zglajena s tanko plastjo mavca in pobarvane z navadno barvo ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče);
d)	tapete - pretežni del.
12	- Obdelava sten v kuhinji in kopalnici
-	mišljeno je barvanje že ometanih sten v kuhinji in kopalnici z oljno barvo ter oblogo z emajliranim lesonitom (oblaganje s ploščicami ali s kakšnim drugim materialom se točkuje posebej pod tč. 22).
13	- Tla v sobah
c)	navadna lesena tla so izdelana iz desk, ki so položene tako, da se dotikajo (niso med seboj vžljebljene)
č) boljša lesena tla so izdelana iz ožjih desk, ki so med seboj povezana na pero in utor (ladijska tla), lahko so tudi pobarvana.
14	- Tla v kuhinji in kopalnici
-	če so podi v kuhinji in kopalnici različne kakovosti, (kuhinja ima npr. ladijska tla, kopalnica pa keramične ploščice) vzamemo tisto število točk, ki ustreza kakovosti poda, katerega površina je večja.
15	- Plinska napeljava v stanovanju
-	plinska napeljava v stanovanju se le tedaj ne točkuje s predpisanimi točkami, kadar plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka na mestno plinsko omrežje;
-	če uporabnik stanovanja ne uporabija piinske napeljave iz kakršnegakoli drugega vzroka (ker je napeljava pokvarjena ali žarna-šena, ker nima aparata itd.), se prepisane točke kljub temu up.-števajo.
16	- Tovorno dvigalo in jašek za smeti
-	posebno pojasnilo ni potrebno.
17	- Naprave za ogrevanje stanovanja
-	za zidane peči se štejejo peči, ki so zidane iz navadne opeke, za železne peči se štejejo navadne železne peči;
-	za lončene peči se štejejo peči in kamini, izdelani iz lončenih pečnic ali peči zidane iz materiala podobne kakovosti (klinker). Sem spadajo tudi železne peči boljše zunanje izdelave, ki so znotraj obložene s šamotno opeko.
Pripomba: element pod tč. b) točkujemo samo, če v stanovanju ni peči in so samo priključki. Pod točko e) spada razvodna hišna instalacija, radiatoci, prostor za deponijo premoga oziroma cisterna za mazut ali olje, pri priključku na toplarno ali skupno kotlarno pa razdelilna postaja. Kotlovnica ni všteta.
18	- Električna napeljava
b)	napeljava za delno razsvetljavo je napeljava, na kateri so samo izvodi za žarnice in največ en priključek (vtičnica). Za delno razsvetljavo se šteje napeljava, ki je izpeljana nad ometom, ne glede na število svetlobnih mest.
c)	napeljava za popolno razsvetljavo je napeljava, ki ima svetlobna mesta na stropih ter vtičnice za nadomestna svetlobna telesa. Napeljava je izpeljana pod omet;
č) po tej točki se točkuje električna napeljava, kadar je dana možnost priključka za gospodinjske stroje in tehnične naprave -električna peč, sevalnik, pralni stroj itd.
19	- Osebno dvigalo
-	Če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, se vsako nadaljnje dvigalo točkuje posebej s štirimi točkami.
20	- Vodovod
c)	po tej točki se točkuje vodovodna napeljava v stavbi ne glede na lego (pritličje ali v nadstropjih);
č) vodovod v stanovanju sé točkuje ne glede na Število odtočnih mest.
21	- Kanalizacija
c)	in č) velja tolmačenje kot pod tč. 20.
22	- Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču
-	po tej točki se točkuje obložena površina sten in obloga obzidanih kopalnih kadi in štedilnikov.
23	- Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah)
-	meri se čelna površina (vertikalna projekcija) stenske omare.
24	— Kuhinjska oprema
a) meri se čelna površina vgrajene opreme. Ne upošteva se vgrajena stenska omara, ki nadomestuje shrambo;
j) pomivalna omarica je poseben kuhinjski element v pločevinasti izvedbi (emajliran). Njena čelna površina se ne šteje v površino kuhinjske opreme.
25	- Ločeno stranišče
če je v stanovanju ali na dvorišču stranišče brez vode za izpiranje, se ne točkuje;
-	kvadratura stranišča v stanovanju ne glede na sistem izpiranja se upošteva v kvadraturi stanovanja;
" površina WC se v primeru, kadar imata dve ali več stanovanj en , pnšteva vsakemu stanovalcu del površine, ki odpade na število uporabnikov dveh ali več stanovanj.
26	— Kopalnica
i) po tej točki se točkujejo posamezni elementi le tedaj, kadar v kopalnici nastopa le po eden od njih.
gt. 5 — 23. marca 1973
URADNE OBJAVE«
43
27	- Električni radiatoci
-	ne točkujejo se navadni grelci, temveč samo električni radiatorji.
28	- Dodatna oprema in instalacije
c)	priključek na toplo vodo iz toplarne ali iz kotlarne;
-	če uporabnik stanovanja ne uporablja napeljav iz kakršnegakoli vzroka (ker je napeljava pokvarjena, zamašena ali odklopljena itd.), se mu predpisane točke kljub temu točkujejo;
č) če obstaja možnost priključka na javno telefonsko omrežje, se predpisane točke računajo ne glede na to, če uporabnik stanovanja nima telefonskega aparata;
d)	za skupinsko TV anteno ali žični TV priključek se šteje instalacija, speljana od skupne TV antene na strehi hiše do posameznega stanovanja; točke se računajo ne glede na to, če je uporabnik stanovanja ne uporablja.
29	- Ureditev dovoza
-	dostop ni urejen, če se ne more priti z avtomobilom (zaradi preozkega ali popolnoma neurejenega dostopa) do hiše, v kateri se stanovanje točkuje.
30	- Ugodnost zaradi vpliva števila stanovanj
-	točke se upoštevajo pri zgradbah v strnjenem naselju in pri hišah, ki niso stare več kot 50 let.
TABELA B)
Namen tabele je, da se na enostaven način popravi seštevek točk, dobljen po tabeli A). Razlog za ta popravek je v tem, ker vrednost nekaterih stanovanjskih elementov ne raste sorazmerno s stanovanjsko površino (npr. oprema in drugo). To nesorazmeije je toliko večje, kolikor je stanovanje boljše opremljeno. Za stanovanja, ki dobijo po tabeli A) manj kot 70 točk, se popravek ne upošteva.
Ko dobimo po tabeli A seštevek točk za stanovanje, tedaj po tabeli B temu seštevku prištejemo ali od njega odštejemo ustrezno število točk, ki je odvisno od kvadrature stanovanja, npr.: stanovanje 80 kv. m, ki je dobilo po tabeli A) 100 točk, bo imelo bo tabeli B) 100 - 4 = 96 točk.
Od tako dobljenega števila točk se nato odštejejo točke po tabeli C.
TABELA C)
1	- Obrabljenost stanovanja
-	Število točk po starosti stavbe je treba razumeti le kot okvir za oceno obrabljenosti stanovanja. Pri točkovanju je treba torej oceniti obrabljenost stanovanja in odmeriti toliko točk, kolikor jih ustreza dejanskemu stanju stanovanja.
Glede klasifikacije stavbe pod a) do e) velja pojasnilo k tabeli A pod 1 - gradivo in konstrukcija.
-	S starostjo stavbe je mišljeno število let, odkar se je začela stavba uporabljati, do leta, v katerem se je izvršila splošna revalorizacija stanovanja.
-	Ce gre za nadzidanje stavbe, se računa starost nadzidanih ali dozidanih stanovanj od takrat, odkar so ta stanovanja v uporabi.
2	- Vlažnost stanovanja
a)	za popolno vlažnost stanovanja se šteje stanovanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih prostorov precej vlažne zaradi raznih vplivov, za katere ni kriv uporabnik stanovanja.
b)	Stanovanje je deloma vlažno tedaj, če nastopa vlaga v posameznih stanovanjskih prostorih v manjši meri. Če povzroča tako vlago uporabnik stanovanja po svoji krivdi, se ta ne upošteva.
3	- Lega stanovanja v stavbi
a)	za kletno stanovanje se šteje stanovanje, katerega tla so 1 m ali več pod nivojem okolncga terena.
b)	suterensko stanovanje je stanovanje, pri katerem so tla do 1 m pod nivojem okolnega terena. Če je teren nagnjen, se vzame sredino nivoja,
č) za stanovanja v nizkem pritličju se štejejo stanovanja, pri katerih so tla v nivoju oziroma do 1 m nad nivojem okolnega terena.
4	- Toplotna izolacija
Slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, pri katerih so zunanje stene iz opeke, tanjše kot 38 cm, iz lesenega predalčja, izpolnjenega z žgano ali nežgano opeko ali lesa brez posebne toplotne izolacije. Dalje stanovanja na podstrešju ali na mansardi, pri katerih stropi niso zadosti izolirani ipd. ter stanovanja z enojno zasteklitvijo na klimatskih območjih, kjer enojna zasteklitev ni običajna.
5	- Sončnost stanovanja
a) Stanovanje je slabo osončeno, če so vse sobe obrnjene proti severu, če so okna zelo majhna ali če jih zaslanjajo sosednje stavbe ali drevesa in zato v sobe ne sije sonce. Ne upošteva se osončenje stanovanja za zmanjšanje vrednosti stanovanja po vaseh.
6	- Onesnaženost zraka
a) po tej točki se točkujejo stanovanja v neposredni bližini industrijskih objektov, ki v večji meri kvarijo zrak.
;
7	- Ropot
a) močan hrup ali trušč se ocenjuje takrat, kadar je hiša v predelu, kjer so v bližini tovarniški objekti, v katerih stroji povzročajo velik ropot, hrup ali trušč v nočnih urah. Prav tako se ocenjuje ropot v primeru, če je hiša ob tranzitni cesti, kjer je močan motorni promet ponoči.
d)	velja kot pod a), če je ropot izreden skozi vse leto.
8	- Praktičnost stanovanja
— Stanovanjc je nepraktično, če se vstopa vanj naravnost z ulice ali z dvorišča, to je, če nima predprostora (predsobe, vetrolova ipd.), če je dostop v sobe samo skozi kuhinjo in če ima stanovanje neprimerno velike prostore.
TABELA Č)
Stanovanja, grajena pred 1.svetovno vojno, imajo po navadi velike površine, predvsem so tu veliki hodniki in predprostori. Taka stanovanja so nefunkcionalna. Zato je namen te tabele, da se uravnoteži stanovanje z nefunkcionalnimi površinami z običajnimi stanovanji. Pri izračunu vrednosti stanovanja se ne obračuna presežek površine, ki presega normativ maksimalno povečane stanarine.
TABELA D)
Garaža v stanovanjski hiši v uporabi nosilca stanovanja se vrednoti kot ostali prostori v stanovanju (površina garaž sc šteje v skupno površino stanovanja).
Na podlagi šestega odstavka 3. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 15. marca 1973 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ, STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV V DRUŽBEN! LASTNINI
l.člcn
8.	člen odloka o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini (Uradne objave št., 24/69) se spremeni in se glasi:
Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov bremenijo sredstva stanarin in najemnin.
Dela, ki sodijo v tekoče vzdrževanje, so naslednja:
a) prva skupina:
1.	čiščenje snega s strehe, strešnih vencev, napuščev,
2.	popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič,
3.	delna zamenjava in popravila strešne kritine,
4.	čiščenje in manjša popravila kleparskih izdelkov,
5.	čiščenje žlebov in pcskolovcev, usedalnikov,
44
URADNE OBJAVE«
Št. 5 — 23. marca 1973
t
6.	manjša popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras,
7.	popravilo strelovodov, delna obnova in meritve provodnosti,
8.	popravilo ometov in fasade v skupnih prostorih,
9.	manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih,
10.	manjša popravila podov, pragov in prelaganje parketa,
11.	pleskanje kompletnih vhodnih, hišnih in stanovanjskih vrat s stopniščem vretena ali hodnika,
12.	popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih,
13.	manjša popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno,
14.	popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vodovodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji,
15.	manjša popravila električne instalacije,
16.	zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah v skupnih prostorih,
17.	popravilo plinskih, električnih in centralnih bojlerjev, ki so nameščeni v skupnih delih zgradbe,
18.	pleskanje instalacij centralne kurjave, plina in radiatorjev v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo izven zidu,
19.	odstranitev škode in popravila, ki so potrebnp zaradi pokanja vodovodne instalacije ali kanalskega omrežja, če to ni bila posledica nepravilnega ravnanja in uporabljanja s strani imetnika stanovanjske pravice;
b) druga skupina:
20.	stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj in registrov ter hidroforjev,
21.	stroški sanitarnih pregledov, deratizacije in dezinfekcije,
22.	stroški sanitarnih pregledov, deratizacije in dezinfekcije, namenjeni hišnim svetom, stanovalcem in najemnikom v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pri vzdrževanju hiš in poslovnih prostorov.
Stroški komunalnih uslug individualne komunalne potrošnje (voda, kanalščina, elektrika, PTT, plin, smeti, fekalije in dimnikarske storitve) bremenijo imetnike stanovanjske pravice neposredno in so jih ti dolžni plačati dobaviteljem na krajevno običajen način.
V breme imetnika stanovanjske pravice gredo tudi vsi stroški centralnega ogrevanja stanovanj.
Stroški obratovanja stanovanjske hiše bremenijo imetnika stanovanjske pravice neposredno. Med stroške obratovanja Štejemo zlasti:
1.	porabo vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave,
2.	stroške za čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji),
3.	stroške za čiščenje snega in ledu, skladno z občinskim odlokom o zimski službi s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom,
4.	stroške za zamenjavo žarnic in varovalk,
5.	stroške popravil ključavnic in stekel v osebnih in tovornih dvigalih,
6.	stroške za redno vzdrževanje in obnovo požarno-varnostnih naprav,	J
7.	stroške nadomestitve in vzdrževanja opreme za civilno zaščito
in reševalne garniture,
8.	nadomestitev in vzdrževanje drogov in zastav ter njihovo izobešanje, nadomestitev in vzdrževanje oglasnih desk, okvirjev za hišni red, seznam stanovalcev ter nabavo in vzdrževanje opreme skupnih prostorov hišnih svetov,
9.	vzdrževanje zvoncev, domofonov in električnih kgučavnic,
10.	stroške za vzdrževanje in preglede skupinskih anten in TV naprav,
11.	čiščenje in odmašitev kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbo,
12.	vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti in komor za smeti,
13.	čiščenje in urejanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter ostalih naprav na funkcionalnem zemljišču hiše,
14.	stroške prisilne uprave,
15.	stroške za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradb, če krivca ni bilo možno ugotoviti.
2.	člen
11. člen se spremeni in se glasi:
„Etažni lastniki stanovanj v družbenih stanovanjskih hišah so dolžni organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali hišnemu svetu plačevati stroške tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v višini, določeni z odlokom. Hišnemu svetu morajo plačevati tudi stroške obratovanja.
Sorazmerni del stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj morajo etažni lastniki plačevati v obliki akontacije, ki mora biti najmanj tako visoka, kakor znaša stopnja za tekoče vzdrževanje po odloku, če se pogodbeno ne "zavežejo, da bodo v celoti krili stroške investicijskega vzdrževanja, ko ti stroški dejansko nastopajo.**
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-10/73-4/1
Ilirska Bistrica, 15. marca 1973	Predsednik:
JOŽE GRILJ, l.r.