GLASNIK LJUBLJANA, 19. APRILA 195? OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO IV., štev. 51 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Dru beni lan za okraj Liublipna za leto 1957 , Na podlagi 16. člena in 2. točke z leta 1956 (Ur. list LRS, St. 5-5/57) Zakl>na ° okrajnih ljudskih in na podlagi 9. člena statuta okraja I ,1 'V, zvezi -z 2. odstavkom Ljubljana od dne 22. maja 1956 je ičnšiv&stfirriz %*«■'{** •*» m-h«. - * določbami zveznega družbenega l()' seJ‘ okrajnega zbora m na seji Plana za leto 1956 (Ur. list FLRJ. zbora proizvajalcev dne 29. marca ”■ 54-693/56), določbami družbenega 1957 sprejel družbeni plan za okraj Pisna Ljudske republike Slovenije Ljubljana za leto 1957. Prvi del RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1957 Za nadaljnji razvoj gospodarstva blaga za široko potrošnjo, zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza. Predvideni uspehi za stabilizacijo tržišča in dvig življenjskega standarda bodo doseženi le z dosledno in območju okraja so v smernicah i9 ukrepih, ki jih predvideva družici plan 01,0, upoštevani sklepi plenuma glavnega odbora SZDL Jugoslavije in značilnosti zveznega vztrajno borbo za povečasije produk-•,n republiškega družbenega plana, tivnosti, smotrno uporabo vseh raz-*e značilnosti narekujejo predvsem položljivih sredstev, delavskim sa-adaljevanje politike preteklega le- rnoupru vi j a n jeni. družbenim uprav-y za stabilizacijo tržišča in dvig Ijanjem in z nadaljnjim utrjevanjem ''djenjskvgu standarda, predvsem komunalnega sistema. i .iiuuiini uui v.i\m Mavca in uslužbenca. V zvezi s tem Predvideva plan povečanje potrošnih ‘kltidov ob vzporednem povečanju ouvrm one/.nmi rm/iMuu Proizvodnje, zlasti predmetov za ši- IN NARODNI DOHODEK 0>k(j potrošnjo, nadaljnje povečanje V lelu 1957 se predvideva nadalj-gruditve objektov družl>enega stan- nji porast družbenega proizvoda za ftrsta družbeni proizvod in narodni ?*rukcij, ki bodo zagotovile čini hi-"rujše povečanje proizvodnje, zlasti DRUŽBENI Gospodarska panoga Družbeni sektor 1- Industrija 2. Kmetijstvo 5. Gozdarstvo *• Gradbeništvo 5. Promet 6. Trgovina L Gostinstvo 6. Obrt 9. Komunala Rl' Splošne kmetijske zadruge Skupaj družbeni sektor Privatni sektor L Kmetijstvo 2- Obrt Skupaj privatni sektor Gospodarstvo skupaj NARODN Družbeni1 sektor J- Industrija 2. Kmetijstvo *• Gozdarstvo *• Gradbeništvo 5- Promet "■ I rgovina L Gostinstvo S- Obrt «n' Komunala U- Splošne kmetijske zadruge Skupaj državni sektor « Privatni sektor » Kmetijstvo Obrt Skupaj privatni sektor Gospodarstvo skupaj [xi posameznih gospodarskih panogah takole: PROIZVOD 19*6: im Indeks m7:IQ5S mr: ms 107 114 106 88 100 113 147 144 98 68 78 113 101 106 106 102 109 106 105 108 104 106 118 111 102 104 102 98 121 123 102 110 107 106 111 105 106 112 106 106 112 • 105 103 110 107 DOHODEK 107 113 106 78 89 115 146 141 96 64 74 115 98 104 106 101 (08 106 103 107 104 106 117 110 91 75 82 97 121 124 102 109 107 106 111 105 106 112 106 106 111 105 103 109 107 Družbeni proizvod in narodni dohodek za leto 1957 se lx>sta jx>vcčula predvsem zaradi povečanja industrijske, kmetijske in obrtne indu-vodnje, povečanja obsega gradbenih del, povečanja prometa v trgovini in večje dejavnosti kmetijskih zadrug. II. poglavje INDUSTRIJA Celotna industrijska proizvodnja se bo v lotu 1957 v primerjavi z letom 1956 povečala za 6°/o, v tem proizvodnja predmetov za široko potrošnjo pa zn 8°/o. Povečanje proizvodnje bo doseženo predvsem: 1. z večjo produktivnostjo dela, na kar bodo vplivale zlasti predvidene spremembe v gospodarskem sistemu, ki jih nakazuje zvezni družbeni’ plan, 2. z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, 3. s povečanjem kapacitet, 4. z lx>lj.šo organizacijo proizvodnega procesa, 3. z boljšo oskrbo surovin, 6. z rednejšim oskrbovanjem podjetij z električno energijo, 7. s povečano ekonomsko kooperacijo, zlasti med podjetji kovinske stroke in v sodelovanju z inštituti ter 8. z boljšo kvaliteto iu nadaljnjim preusmerjanjem proizvodnje na predmete. ki jih na tržišču še vedno primanjkuje. Po posameznih strokah sc bo obseg industrijske proizvodnje povečal takole: ' c, , Indeks O kroka ltc«li*ao Elektro Ljubljana-mešto izvršilo rekonstrukcijo električnega omrežju v Ljubljani, kar bo omogočilo rednejšo in boljšo preskrbo z električno energijo v posameznih področjih mesta. V proizvodnji in predelavi nekovin bo pTi-tun«, Kamnik, ki lxi p re vidom a pričela obratovati konce prvega polletja, se bo dvignila celotna proizvodnja podjetja za I9%>. Poleg proizvodov, ki so jih |xxl-jetja te stroke proizvajala doslej, sc v tem letu predvideva tudi proizvodnja novih artiklov. Podjetje »Žičnica«, Ljubljana, bo povečala proizvodnjo strojev za obdelavo lesa. Posamezna podjetja kovinske stroke imajo posebne obrate za galvanizacijo, ki pa so nepopolno opremljeni, kar vpliva na kvaliteto proizvodov. Zato naj bi se v enem . Lesno industrijsko podjetje Ljubljana bo nadaljevalo z investicijskimi deli za proizvodnjo lamelnega parketa, serijsko proizvodnjo stavbenega pohištvo in polindustrijsko proizvodnjo bakolita. S tem se bo proizvodnja povečala za 20 %. Podjetje Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec, bo pričelo tudi s proizvodnjo igrač, za kar bo izkoriščalo lesne odpadke. V papirni industriji je tovarna »Celuloza«, Medvode, v preteklem letu dogradila četrti kuhalnik. S tem se je proizvodnja povečala za 500 ton. Da bo lahko izkoriščalo celotno kapaciteto novega kuhalnika, ki znaša 2500 ton, bo podjetje v letošnjem letu obnovilo lužilnico in mokro sor-tacijo celuloze ter opremilo kuhalnik z ventilatorjem. S tem se bo proizvodnja celuloze že v letošnjem letu povečala na 10.600 ton. Podjetja tekstilne industrije l>odo v letošnjem letu razširila proizvodnjo artiklov iz sintetičnih vlaken, povečalo sortiment, poleg tega pa bodo na novo uvedlo proizvodnjo lanenih tkanin. V' živilski industriji se bo letos jvostopoma pričela rekonstrukcijo mlinskih obratov. V Ljubljanski tovarni hranil bo končana rekonstrukcija mlina kavovin kar bo povečalo proizvodnjo za 9%. Nadaljevala se bo gradnja Mesnega kombinata in Hladilnice v Zalogu. Hladilnica bo pričelo s poizkusnim obratovanjem v drujfi polovici leto ter bo koristila kapacitete od 150 do 160 vagonov. Skupno kapaciteta bo znašalo 220 va hladilnica bo zlasti pomembno za izvoz navedenih artiklov. Na povečanje proizvodnje bo vplivalo tudi tesnejše sodelovanje med proizvodnimi podjetji, inštituti in drugimi ustanovami. Ze obstoječo kooperacijo bodo povečala predvsem podjetja ko rekonstrukcij, pričetih v preteklem aln letu, jmvečaln proizvodnjo oljnatih barv ter nitro in gliptalnih emajlov za okrog 30 %. Kot poizkusni obrat bo pričela obratovati tovarna »Belinka« s kapaciteto 2000 ton vodikovega superoksidu. Podjetje »Color«, Medvode, bo na novo uvedlo proizvod- [ovinske stroke, v manjši meri pa tudi podjetja elektroindustrije. Rezultat povečane ekonomske kooperacije bo tudi proizvodnja novih artiklov. Podjetje »Saturnus«, Ljubljana, bo v sodelovanju z drugimi podjetji avtomobilske in elektroindustrije proizvajalo vse vrste žarometov in svetilk za motorna vozila ter razna stikala. Tovarna pi- salnih strojev, Ljubljana, pripravlja v koprodukciji z inozemskimi pod- jetji proizvodnjo razmnoževalnih strojev. Podjetje »Litostroj« namerava sodelovati v proizvodnji električ- ni«) disperzijskih barv. Podjetje »Teol«, Ljubljana, je že jeseni prc- nih lokomotiv s podjetji: »DjuroDja-Končar« in ostalimi teklega leta pričelo v kooperaciji s podjetjem »Zlatorog«, Maribor, proizvodnjo pralnega praška za belo perilo »Rio«. V letošnjem letu pričenja j)odjetjc še s proizvodnjo pralnega praška »Pcril« za volno in fine tkanine, ter povečuje proizvodnjo pralnega sredstva »Terila« za 250 ton, tako da bo znašala njegovo proizvodnja v letošnjem letu že okrog 400 ton. V industriji gradbenega materiala kovic«, »Rude podjetji. V kooperaciji z inozemskimi podjetji in tremi jugoslovanskimi podjetji bo podjetje »'telekomunika- cije« predvidoma že v letošnjem letu pričelo s proizvodnjo televizijskih sprejemnikov. 'Za izvršitev predvidenih proizvodnih nalog se število zaposlenih ne bo bistveno povečalo. Predvideno povečanje za 315 oseb, t. j. za i % gre na račun novih in povečanih kapacitet v Tovarni pisalnih strojev, ki bo pričela redno obratovati, v novo dograjenem obratu elektronike Inštituta za elektrozveze v Horjulu, v novem obratu elektrod tovarne »Zmaj« v Šentvidu pri Stični in v tovarni »Belinka«, ki bo v tem letu pričela s poizkusno proizvodnjo. Zmanjšanje števila zaposlenih v industriji gradbenega materialu nastaja zaradi ukinitve opekarskega obrata »Log«, v grafični industriji pa v Kartonažni tovarni zaradi zmanjšanja naročil JLA. Podjetje si bo moralo poiskati za plasma svojih artiklov nova tržišča, ker bi sicer moralo zmanjšati število delovne sile. V primerjavi z letom 1956 bo povečanje zaposlenih naslednje: Stroka »Opeka« na Brdu pri Ljubljani. Z dovršeno rekonstrukcijo se bo že v prihodnjem letu povečala predvsem proizvodnja votle opeke, ki bo v znatni meri nadomestila porabo lesa v gradbeništvu. Kresniška industrija 111 — Proizvodnja električne energije 115 — Barvasta metalurgija 116 — Proizvodnja in predelava nekovin 117 — Kovinska industrija 119 — Elektroindustrija 120 — Kemična industrija 121 — Industrija gradbenega materiala 122 — Lesna industrija 123 — Papirna industrija 124 — Tekstilna industrija 125 — Industrija usnja in obutve 127 — Živilska industrija 128 — Grafična industrija 129 — Tobačna industrija 130 — Filmska industrija Povprečno Indeks število zaposlenih Plan 1057 Realizacija Plan Realizacija 19% i$57 19% 717 720 100 228 229 100 992 995 100 6.060 6.268 103 2.878 2.977 103 1.837 1.880 102 922 898 97 4.658 4.673 100 1.298 1.303 100 5.988 6.010 100 2.087 2.090 100 1.387 1.393 100 1.561 1.490 95 735 737 100 151 151 100 31.499 31.814 101 V preteklem letu kljub povečani proizvodnji produktivnost ni dosegla s planom predvidenega povečanja, temveč je vrednost proizvodnje na zaposlenega delavca v primerjavi z letom 1955 celo parila. Na tako stanje je predvsem vplivala destimula-tivnost sedanjega sistema delitve dohodka, ki ni vzpodbujala delavnih kolektivov k povečanju proizvodnje in proizvodnosti dela. Ta destimula-tivnost se je odražala tako pri nagrajevanju delavcev, kakor tudi v predpisih o obvezni uporabi sklacla za prosto razpolaganje. Tudi sistem premiranja zaradi tega v preteklem letu ni dos< dosegel svojega namena. Na osnovi predvidenega povprečnega števila zaposlenih in povečanja fizičnega obsega proizvodnje predvidevamo, da bi produktivnost v letošnjem letu lahko pornstln za 4 do 5 %. To povečanje do omogočeno z dopolnitvami oziroma spremembami v našem gospodarskem sistemu, to je z novo delitvijo dohodka, ki bo dajala več materialne osnove delavskemu samoupravljanju. Vzporedno s tem bi prišla do izraza tu«li pravilnejša politika poti jeti j pri določanju norm in pravilnejše izvajanje premiranja. III. poglavje KMETIJSTVO V kmetijstvu računamo ob upoštevanju povprečnih vremenskih razmer s povečanjem proizvodnje za 3 %; Povečanje bo doseženo z izboljšanjem agrotehničnih ukrepov ter smotrno uporabo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Kolikor bodo ugodne vremenske razmere, bo planirana proizvodnja lahko presežena. 1. Poljedelstvo V poljedelstvu predvidevamo za 2 % večjo proizvodnjo, kot je bilo v preteklem letu. Na to bo vplivala zlasti večja proizvodnja žit in krompirja. Povečala se bo tudi količina in izboljšala kvaliteta krme, koir bo ugodno vplivalo na porast živinorejske proizvodnje. Za dosego povečane proizvodnje so predvideni obsežnejši ukrepi, in to: Razširjena bo zamenjava zdravega, čistega in sortnega semena, s selekcijo krompirja bo vzgojeno več zdravih, odpornih ter čistih sort, ki so za naše kraje primernejše. Posebna skrb bo posvečena pridelovanju detel jnili in travnih semen ter semen drugih krmnih rastlin, za kar je predviden pogodbenim pridelovalcem popust pri nabavi semen. Dosedanji rezultati gnojilnih poskusov in analiz zemlje bodo služili za smotrno uporabo umetnih gnojil. S poskusi in analizami zemlje se bo nadaljevalo tudi v letošnjem letu, in to na področjih, ki so važni za pridelovanje semenskega krompirju in na socialističnih kmetijskih obratih. Zbrano bo tisoč vzorcev zemlje za analizo. Predvideva se, da l>o uporaba umetnih gnojil zaradi nižjih cen povečana za 13%. Močno sc 1m> povečala uporaba herbici«lov ter zaščitnih sredstev proti nevarnim rastlinskim boleznim m škodljivcem in to na podlagi izkušenj iz preteklih let. Predvidevamo, da bo uporabljeno 15% več zaščitnih sredstev, istočasno bodo kmetijske zadruge nabavile še 8 novih motornih škropilnic, da lxxlo akcije bolje izvedene. V letu 1956 je bilo po kolorn«!-skem hrošču okuženih 6029 ha ali 75% vseh površin pod krompirjem. na območju potokov Reka, Sujica> Pšatu in BorovniSčica. Skupaj b( mcliorirano okoli 200 ha. Ker se okužbe vsako leto širijo, Jc tudi v letu 1957 predvideno dva trikratno obvezno škropljenje vseh krompirišč. Za izboljšanje obdelovalnih površin bodo izvršene melioracije in to 2. Živinoreja Živinoreja je v našem okraju naj' važnejša panoga kmetijske proizvod’ nje, ki daje proizvajalcem preko50'/' vseli dohodkov. številčno stanje goveje živine j* že doseglo predvojno raven. V letoš-j njem letu pričakujemo povečanj*! proizvodnje predvsem na osnovi pr* izvodnosti. Stabilnost odkupnih cel mleka jc že sedaj ugodno vplival* na povečanje njegove proizvodnje-zato pričakujemo, da sc bo molznosl! povečala za 3 °/o. S tem bo mogoče povečati odkup mleka za 10%. Pri ostalih vrstah živine, pri k*! njih in prašičih, se številčno slani* bistveno ne bo spremenilo. Zaradi ugodnega položaja na tržišču se W pre’ vali z najvišjo produktivnostjo. T<> število bo znašalo okrog 300 govedi ali 40 % manj kot v preteklem leto- Za hitrejši dvig živinorejske pr*-izvodnje in zavarovanja zdravstv* nega stanja živine bodo vzpostuvlj* ne nove linije za umetno osemeni* vanje in to: Črnuče—Dolsko, Dobrova—Polhovgrudec— Horjul, Ig^ Rudnik. Polje—Dobrunje m MoraV’ ška dolina, t. j. skupaj 5 novih linij' V letošnjem letu se predvidel pitanje večjega števila goveje živin6 To bo omogočil v ta namen p red’ videni regres za močna krmila. Pr*' čakujemo, da bo spitano 800 gin* mlade živine in 2000 volov, iv sic«* 200 glav mlade živine na državni" posestvih, 100 na zadružnih pos* stvili, ostalo pa pri zadružnikih. Zn izboljšanje odkupa In kvalitet6 mleka bo adaptirano in opremljen6! še 21 zbiralnic pri kmetijskih zadff"’ gah, ki se brnijo z odkupom mleko Kvaliteto o«lkupljencga mleka l*6 dvignilo tudi novo uvedeno plačevO' nje po stopnji čistoče, poleg dosed6' njega plačevanja po tolščobi. Ker je proizvodnja živinoreje o**' visna od krmske baze, bo treba bolj6 oskrbovati rušo z gnojenjem in ščenjem ter meliorirnti travnike. T6 bo izvršeno na 50 ha planinskih parnikov na področju Kamniških plani"' V perutninarstvu se lxxIo organi’ zirala rejska središča štajerske k* koši, in to na področjih kmetijski" zadrug Iga vas, Grosuplje, Cerknic"' Unec in Šmarje. V ta namen bo 9-gospodarstvom dodeljeno 4950 Pv ščancev. 3. Veterinarstvo Za zdravestveno zaščito živine j6 omejitev nevarnih živalskih kužni" bolezni bo skrbela veterin o r»k" služba. Ta služba bo izvršila razpoznaj' no cepljenje za ugotovitev gov izvršeno na 80 h* Izvršilo sc lx> preventivno c6;, lin I) IVVI i elnt/llini ie* LnlUrn. • ljenje proti steklini in, kolikor bo potrebno, tudi proti slinavki in P6* kljcvki. . Nabavila se bodo tudi potreb" oprema in sredstva za razkaževa"! pri vseh konjnčijnh. Urejeni bosta veterinarski a""" v lnnti v Komendi in na Vrhniki, , Ljubljani pa bo to službo še ""Pjj vršil Veterinarski znanstveni zav"" i Organiziral sc lx> tečaj za vctcri-higienike, ki bo pomagal pri , boljšem izvajanju konjaškc službe. veterinarska služba bo imela 80 | Poučnih predavanj. 4. Sadjarstvo Sadjarstvo ie pri nas razmeroma | slabo razvito. Dve tretjini sadovnjakov je ostarelih in je njih rodnost . nizka. kar ima za posledico relativno majhne tržne viške. Poleg tega je sadni sortiment preširok, saj imamo T naših sadovnjakih okrog 85 sort Jabolk, 35 sort hrušk itd. Z rajon i-*acijo in 'načrtno obnovo sadovnja- kov bo treba postopoma ustvariti osnovo za rentabilno proizvodnjo ustreznih sort sadja in jagodičevja. Obenem bo treba poskrbeti tudii za pravilen odkup in skladiščenje tržnih viškov. V zvezi s tem se bodo v letošnjem letu izvedle sledeče akcije in ukrepi. Nasadilo se bo 59 ha jablan, 6 na hrušk, 27 ha višenj, 80 ha malin, 41 ha ribeza in 15 ha vrtnih jagod. To bodo plantažni nasadi, ki bodo kmalu nudili kvalitetno izvozno sadje. Po posameznih občinah se bo v letu 1957 posadilo: Občlt jablane hrtifike l^obrova .'tilnika |-°gatec : Odvode 1 Mmnik j potrelmo poleg rednega zim-A®ga vpeljati vsaj še enkratno po-jzn1 'dtolišu Kamnik, in v Dobrovi za lišti ^ dolomitskega savršinam SLp to* priključeno še 80 ha zemljišč taj.T.ktu 1957 lxxlo povprečni hek-t>ov i donosi na kmetijskih posestvih in i;Ca,‘i. nasproti letu 1956 pri žitih VHn.rn,1,|d1 razstlinali za 10 •/«, pri seže'11®1' Pa za 15»/.. Ta dvig bo (lo-htav'i *• sestv'io Iroljšega semena, s l Jt.n.uni agrotehničnimi ukrepi in ‘jšiin gnojenjem. njj, '8 hektarskih pridelkov krm-«tan;r®stlin lx> vplival na povečanje težy govedi za 5»/«, prirasta žive Frcdvv, °^» ter niolznosti za 5 */«. krav„ldcv® se, da bo povprečje na «llckn molznico nad 2800 litrov p®- W>v'*Uie sadovnjakov bodo pove-ttiali,, a 5 ’® jablan, t ha hrušk, 1 ha ^ 'n 5 ha črnega ribeza. vPlivnV^?ve^anie proizvodnje bodo ®*' & sledeči ukrepi: 80 226 5 7—18 a) Uvedeno bo plačevanje po proizvodnji na vseh kmetijskih posestvih. Izvršena bo arondacija na posestvih Zadobrova, I/Ogatec, medtem ko bodo ostala posestva, kjer je arondacija potrebna, začela s pripravami. Za večino posestev se bodo izdelali perspektivni gospodarski programi. b) Poleg navedenega bodo posestva povečala površine pod toplimi gredami za 660 m*, kar bo močno povečalo predvsem proizvodnjo sadik zelcnjadnic. c) Za izboljšanje mehanizacije bo nabavljeno 5 novih traktorjev ? najpotrebnejšimi priključki. d) Zaradi smotrnejšega izkoriščanja zemljišč SLP na Ljubljanskem barju sc pripravlja ustanovitev Zavoda za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja, ki bo povezoval vsa socialistična posestva na Barju, skrbel za izdelavo perspektivnih go-sjxxlarskih načrtov za socialistična posestva in za organizacijo kmetijskih načrtov za socialistična posestva in za organizacijo kmetijske proizvodnje. Skrbel bo tudi za izvajanje vseh meliorativnih ukrepov na Barju ter dajal predloge za pravno ureditev zemljišč SLP. 6. Sredstva za pospeševanje kmetijske proizvodnje Za izvajanje ukrepov, ki bodo vplivali na povečanje kmetijske proizvodnje, bodo na razpolago sredstva iz okrajnega investicijskega sklada v višini 66,000.000 din, iz okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva 77,500.000 din, iz občinskih investicijskih skladov pa 38,900.000 din. Sredstva investicijskih skladov naj hi sc v letošnjem letu uporabljala prvenstveno za obvezno lastno udeležbo kmetijskih posestev in kmetijskih zadrug, ki se bodo udeležile natečajev za investicijska sredstva iz zveznih in republiških investicijskih skladov. V isti namen naj sc uporabljajo tudi sredstva občinskih investicijskih skladov. 7. Zadružništvo Na območju okraja bo v letošnjem letu poslovalo 119 kmetijskih zadrug. V zadrugah je vključenih */» ali 12.100 vseh kmetijskih gospodarstev. Dejavnost kmetijskih zadrug obsega poleg pospeševanj« kmetijstva tudi druge gospodarske dejavnosti. Te zadruge opravljajo 21 različnih gospodarskih dejavnosti v 352 obratih. Zadruge skrbijo za socializacijo vasi in preko svojili odsekov izvajajo akcije zn jx>spešcvanje kmetijstva. Zadruge imajo 106 poljedelskih, 101 živinorejski, 103 sadjarske, 61 čebelarskih, 6 mlekarskili, 85 branilno-kreditnih, 51 mladinskih, 77 gozdarskih, 17 ostalih odsekov in 71 sekcij žena zadružnic. To je skupaj 668 različnih odsekov in odborov, v katerih dela preko 3000 zadružnikov. V letu 1957 se bo število odsekov povečalo še za 15 čebelarskih, 40 mlekarskih in 29 gozdarskih. Vsaka kmetijska zadruga, pri kateri je razvito gozdarstvo, bo imela svoj gozdarski odsek. V kamniškem in notranjskem področju, kjer je močno razvita živinoreja, bodo ustanovljeni planšarski odseki pri vseh zadrugah, ki imajo planinske pašnike. Pri okrajni zadružni zvezi je bila v preteklem letu ustanovljena Gospodarska poslovna zveza z nalogo, da organizira blagovno proizvodnjo ter skrbi za odkup vseh kmetijskih tržnih viškov. Gozdarsko planšarska poslovna zveza, ustanovljena v Kamniku, bo povezovala kmetijske zadruge, vodila odkup kmetijskih pridelkov ter skrbela za pospeševanje gozdarstva in planšarstva. V ostalih predelih okraja bodo te naloge opravljali ustrezni odseki pri posameznih kmetijskih zadrugah. Ustanovljeni bodo tudi mladinski odseki in sekcije žena zadružnic pri vseh zadrugah, kjer so za to pogoji. Za uspešen razvoj kmetijske proizvodnje je potrebno, da si kmetijske zadruge preskrbijo kmetijske strokovnjake. Na področju okraja je že sedaj 33 zadrug, ki so ekonomsko dovolj močne in je njihova dejavnost tako široka, da l)i lahko zaposlile kmetijskega strokovnjaka, kot jih že imata KZ Medvode in KZ Šmartno pri Litiji. V ta namen so kmetijske zadruge razpisale 10 štipendij za srednjo kmetijsko šolo in ekonomski telinikum in 3 štipendije za agronomsko fakulteto. Poleg tega lx>do poslale 40 mladincev absolventov kmetijsko-gospodarskih šol v nižje kmetijske šole in pozneje v enoletno strojno šolo, ali pa jih s prakso usposobile za delo v zadrugi. Število razpisanih štipendij pa je glede na stvarne potrebe še vedno nezadostno. Za poslovanje zadružnih trgovin bo prirejenih 5 tečajev. Dopolnilnih tečajev, ki jih organizira GZZ LRS, bo obiskalo v tem letu 8 upravnikov in 30 knjigovodij kmetijskih zadrug. Posebni tečaji in predavanja bodo prirejeni tudi za zadružnike, in sicer: 15 tečajev za odbornike upravnih in nadzornih odborov, 20 tečajev za odbornike pospeš. odsekov, 70 raznih tečajev v okviru sekcije žena zadružnic, 50 ostalih tečajev in 200 enovečernih raznih predavanj iz kmetijstva. Kmetijske zadruge imajo sedaj 87 strojnih odsekov, ki so vključeni v poljedelske odseke. V letošnjem letu bodo povečale strojni park z nabavo 13 traktorjev z najpotrebnejšimi priključki, 8 motornih škropilnic, 10 mlatilnic Ln več drugih manjših strojev. Poleg tega bo traktorska postaja Šmartno ob Savi nabavila 1 kombajn, primeren za naše razmere, s katerim bo vršila usluge socialističnemu sektorju in zasebnim kmetovalcem. Pri upešni izvršitvi nalog, ki jih bo zadružništvo izvajalo preko svojih odsekov in odlx>rov, bo veliko pripomogle s svojimi strokovnjaki kmetijska pospeševalna služita. Vodila bo zadružne odseke in jim pomagala s strokovnimi nasveti, predavanji, z organizacijo raznih poskusov, s semensko službo, s selekcijo živine in kontrolo nad njeno proizvodnostjo, z organizacijo prt obnovi sadovnjakov, izdelavo raznih načrtov ter z akcijami pri zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev. Kmetijske zadruge so že v letu 1956 dobro organizirale odkup kmetijskih pridelkov. V primerjavi z letom 1955 se je odkup v preteklem letu povečal za 95 »/o. V letu 1957 pričakujemo, da se bo celoten odkup nasproti lanskemu letu povečal za 20 odstotkov. T udi v letu 1957 gre 50 %> dobička kmetijskih zadrug v investicijski sklad zadrug. Ta sredstva so namenjena nadaljnji gradnji potrebnih gospodarskih zgradb ter nabavi opreme in strojev. Predvideno je, da bo zgrajeno in opremljenih 21 zbiralnic za mleko. Poleg tega predvidevajo zadruge zgradbo še 28 remi z za stroje, 23 gospodarskih poslopij, 1 predelovalnice za sadje in več manjših sadnih sušilnic. 8. Obdavčitev kmetijskih gospodarstev Dajatve zasebnih kmetijskih gospodarstev so predvidene v približno isti višini kot v lanskem letu. Povečanje maksimalnega odstotka občinskih doklad od 15 na 20 °/o pa bo omogočilo občinskim ljudskim odborom pravilnejše zajemanje višjih dohodkov, ki jih ustvarjajo kmetijska gospodarstva zaradi bližine tržišč, boljših prometnih zvez itd. S povečanjem občinskih doklad si občinski ljudski odlx>ri lahko zagotovijo d(Kiatna sredstva za kritje komunalnih potreb. IV. poglavje GOZDARSTVO Skupna površina gozdov in ostalih gozdnih površin na območju okraja Ljubljana obsega 137.675 ha. Od tega pride na gozdove 125.000 ha, na pašnike in ostala gozdna zemljišča pa 12.675 ha. Površina gozdov iz gozdnih zemljišč, last LIP, s katerimi upravljajo gozdna gospodarstva, kmetijska posestva in finančno samostojni zavodi, znaša 32.003 ha, površina privatnega sektorja pa 105 tisoč 672 ha. Osnovna naloga gozdarstva v letu 1957 je očuvanje in povečanje lesne zaloge v gozdovih in pospeševanje obnove ter nege gozdov. V začetku leta 1957 so bile zaloge lesa v gozdovih naslednje: 1. V gozdovih gozdnih gosjxxL 2. V gozdovih SLP izven GG 3. V gozdovih privat. sek. zaloge v m* skupaj 4,250.000 231.900 11,462.000 zaloge v let. prirast, m® po ha v m* 140 140 109 106.000 6.000 283.C00 Skupaj 15,843.900 395.000 Plan sečnje bo v gozdovih gploš- nižji od prirastka. V gozdovih pri-nega ljudskega premoženja za 25 •/« vatnega sektorja je posek predviden že vedno v višini prirastka, ker to narekujejo trenutne gospodarske potrebe. splošnega ljudskega premoženja za območje vsakega gozdnega gospodarstva posebej, v privatnem sektor- Da bi se preprečila prekomerna sečnja gozdov na eni strani, na drugi strani pa zagotovile minimalne količine jesa za industrijo, je postavljen plan sečnje za gozdove ju pa po občinah. Po posameznih sektorjih lastništva bo neto masa posekanega leso v letu 1957 v primerjavi z letom 1955 in 1956 naslednja (posek v neto m* oblovine): Za pospešeno Izgradnjo stanovanjskih objektov je treba pravočasno pripraviti urbanistične načrte za posamezne okoliše in določiti lokacijo gradenj. Vzporedno s tem »br........................ priklju kanalizacije, elektrike in drugih ko- naj občinski ljudski odbori pripra- potrebna sredstva pravočasno na raz- niunalnih naprav. Zavod za stanovanjsko izgradnjo bo kot strokovni organ za stanovanjsko graditev vršil priprave in nadzor nad gradnjami, pri katerih bo prevzel funkcijo investitorja. Povečana gradnja stanovanjskih objektov bo nujno zahtevala večjo proizvodnjo gradbenega materiala. V ta namen .Bodo ljubljanske opekarne pričele v letošnjem letu z rekonstrukcijo obrata Opeka na »Brdu, s čimer se bo povečala proizvodnja predvsem votle opeke predvidoma že v prihodnjem letu. Gradbena podjetja bodo morala tudi tesneje sodelovati z industrijskimi in obrtnimi podjetji zn čim večjo tipizacijo izdelkov. Ta tipizacija bo lahko v znatni meri pocenila stroške stanovanjske izgradnje. Ker obstoječe kapacitete teh obrtnih podjetij zaradi večjega povpraševanja po novih izdelkih ne bodo zadoščale, lxxlo morali občinski ljudski odbori skrbeti zu povečanje in modernizacijo teh delavnic in ustanavljanje novih. Misliti bo tudi treba na večjo in boljšo serijsko proizvodnjo montažnih in polmontažnih betonskih in drugih elementov, da se lx> gradbena dejavnost industrializirala. To bo omogočilo zaposlitev delovne sile v mrtvi sezoni in zmanjšalo fluk-t nacijo. V letošnjem letu pričakujemo, da se bo produktivnost dela dvignila predvsem s stimulativnejšim nači-■ iy>m nagrajevanja in pa zaradi kontinuitete istovrstnih, predvsem stanovanjskih gradenj. Zaradi sprememb v strukturi investicij večja gradbena podjetja, predvsem »Gradis«, ne morejo izkoristiti svoje mehanizacije, ki je bila nabavljena predvsem za industrijske gradnje. Amortizacija in obresti na osnovna sredstva danes prekomerno obremenjujejo p. pol a go in bodo podjetja prejela naročila oziroma sklepala pogodbe* pred pričetkom sezone. Z, licitacijami in doslednim izvajanjem pogojev, sprejetih na licitacijah, se bo zaostrila konkurenca, kar ho ug gradilo na pddročju mesta Ljubljane, kjer bodo ta investicije znašale 3.575 milijonov. Ta sredstva se bodo črpala iz stanovanjskega sklada republike in občin, iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij in iz privatnih virov. VI. poglavje PROMET V primerjavi s preteklim letom se predvideva v letu 1957 povečanje prometne dejavnosti za 7%. Po posameznih strokah bo to povečanje naslednje: Indeks real. 1956 =» 100 stroka 511 — želez. prom. 110 stroka 515 — cest. prom. 103 stroka 516 — prom. in zveze _100_ promet skupaj 107 Plan železniškega prometa zajema samo dejavnost 5 železniških namenskih podjetij brez Železniškega transportnega podjetja. Finančna sredstva, ki so predvidena v zveznem in v republiškem družln-nem planu, zagotavljajo Železniškemu transportnemu p-do v glavnem vršila železniška namenska podjetja. Razen tega bodo nadaljevala ta podjetja z investicij* skimi deli, kj jih v letu 1956 žaren1! pozno prejetih naročil niso wogl*: izvršiti, ter z nadaljevanjem elektri'1 fikacije proge Postojna—Ljubljaji#; Dejavnost prevozniških podjetij| cestnega prometa se bo povečala za, 6°/o, medtem ko lx> obseg proizvod* nje mehaniških podjetij ostal na lanskoletni višini. Zaradi nabav novih vozil se bo povečal v primerjavi z letom 1956 prevoz blaga za 5°/«, prevoz oseb j pa za 6 °/o. Predvideva se, da bodo p trgovina na drobno nabavljali! blago v večji meri neposredno od proizvajalcev, kar I)6 vsekakor vplivalo na promet trgo-vine na veliko. Predvideno povečanje blagovnega prometa v trgovini na drobno 1>° zahtevalo tudi ustrezno razširitev obstoječe mreže, ki j(* v cenim m®* sta že tako obremenjena, da resn" ovira redni promet. Medtem ko naJ v podeželskih krajih občinski lju<>' ski odbori razvijajo predvsem trge vino mešainega tipa, je treba v industrijskih k rt j ih razvijati tudi specializirano trgovino. Občine izven strogega centra mesta naj se orientiraj0 na ustanavljanje oziroma izgradnja oskrbovalnih centrov, kjer so Ih) p°" vse pr®j hranjcvalnc predmete. To velja zla«*1 tjošnik lahko nabavil z icr s lasti za občine Bežigrad, Šišku, (ki sla * pripravami pričeli že v pretekle"1 letu) ter občini Moste in Vič. V zvezi s tem je nujno, ry dokončno izdela perspektivni petič*' ni plan razvoja trgovske mreže ’ merilu okraja in po posameznih občinah. Nujnost izdelave tega plfl.nfl narekuje tudi smotrnejša in roeio^ nalncjšu uporaba obstoječih invee*1' cijwkih sredstev okraja, občin In Podjetij. V let u 1957 bodo s področja trgo-j vinske dejavnosti ustvarjena naslvd-i nja investicijska sredstva: v 000.000 a) investie. sklad 01.0 140 1>) inv. skladi |>ri 01)1,0 127 e) skladi za sam. razpoJ. uotr. trg. pod. _ 192 Skupaj 459 Skladi zunanje trgovinskih in ! *j®ložn iftkih (Hsljetij pa ImkIo pred v i-1 doma znašali 288 milijonov. Za potrebe trgovine naj bi se iz okrajnega investicijskega skla razpoložljiva investicijska sredstva pr<‘dvsein za razširitev mrc-i z<‘ in za nabavo sodobne opreme že obstoječih trgovin, zlasti v živilski stroki. Nekatere trgovine ne razpolagajo biti z zadostnimi investicijskimi sredstvi, s katerimi bi si lahko predrla'le investeijske programe, zato bi občinski ljudski odbori takim trgovinam morali zagotoviti po treb-n6 sredstva tudi za izdelavo investi-Clj-ski elaboratov. Skril za razširitev trgovske mreže lle sme biti samo skrb in dolžnost okraja in občin temveč tudi trgovine s#'ine, ki naj svoja razložljiva sredstva koristi v iste namene in v okvi-f9 perspektivnega plana okraja ozir. °bči»e. O izkoriščanju in trošenju in-tfisticijskih sredstev morajo vodili trilun predvsem pristojni sveti pri Občinah in okraju, Trgovinska zbor-fl,VH in komisija za pregled in odo-0f1tev investicijskih elaboratov. , V ldn 19^7 se predvideva pove-bnje delovne sile v trgovini za 133 *(‘b ali za 2 V*. Povečanje je naj-n _jf v trgovini na drolmo, kjer se videva povečanje zaposlenih zn IJ 0sel> predvsem zaradi povečanega r tigovnega prometa s predvideno ®zširitvij<» mreže. Ostalo povečanje y Predvideno v zunanji trgovini, ,"Opisno založniških jmmI jet jih in tRl'h dejavnostih. n ‘redvideno povečanje blagovnega ' bniieta bo v letu 1957 doseženo z širjen« mrežo in razširjenim obje^"! Potovanja v zunanje trgov in-'b podjetjih, z boljšo organizacijo v; ovnnjn, večjo storilnostjo in no-Da''1. Pre^P's* *° delitvi dohodka, ki jp^z^gotovijo stimul a tivnejše nagra- ^ Nadaljnja stabilizacija tržišča, večana proizvodnja in predvidena J>vti delitev doli mrežo. S tem se manjša vlo-!(>), grosista kot posrednika. Spričo sin ."Kotovitev bo po.|relmo proučiti »..‘•J® obstoječe grosistične trgovine te'1' ^rok in UkJ>r0l,&itve ha Važno za utrditev eWi ni število podjetij, pač pa cia, °"iska upravičenost in komer-la sl>osobno6t podjetij, o čemer na osnovi rezultatov predlagati potrebne ,_j!,— trgovine morajo vodili račun pristojni sveti pri obravnavanju nadaljnje organizacije trgovine na veliko. Občinski ljudski odlmri in pristojni sveti naj se v letu 1957 lotijo tudi reorganizacije sistema v trgovini z mesom in mesnimi proizvodi. Organizacije te stroke je ostala v bistvu ista kot v dobi distribucije in je to edino stroka, kjer z uveljavljanjem zakona ponudbe in povpraševanja niso bile doslej izvedene potrebne organizacijske spremembe. S t rokov nem u izpopolnjevanju osebju v trgovini ter vsestranskemu napredku vajencev je treba tudi v letu 1957 posvetiti posebno pozornost. Okrajna trgovinska zbornica naj tudi v bodoče organizira seminarje za teoretično izobraževanje kadra v trgovini ter praktične seminarje za strokovno izobraževanje vajencev. Z dograditvijo vajenske šole v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani bo možna boljša vsestranska vzgoja zadostnega številu vajencev, s katerimi bo trgovini zagotovljen piolreben naraščaj. Za uspešen razvoj trgovinske dejavnosti v letu 1957 in za učvrstitev stabilizacije na tržišča morajo kolektivi trgovskih gospodarskih organizacij ter ustreznih dejavnosti kmetijskih zadrug upoštevati še naslednje smernice: Trgovine se naj pravočasno oskrbijo s potrebnimi količinami in sorti men tom blaga, za kar je že na razpolago dovolj raznovrstnega blaga kakor tudi potrebnih kreditnih sredstev. Gospodarske organizacije, ki sodelujejo pri uvozil, morajo temeljito analizirati potrebe notranjega tržišča ter skrbeti, da bo blago, ki ustreza sezonskim potrebam in zahtevam potrošnikov, pravočasno v trgovinski mreži. Zaostriti je treba odgovornost proizvajalcev in trgovine zn ustrezno kvaliteto blaga, ki je v prodaji, kar velja predvsem za dražje artikle, za katere bi morala biti potrošnikom garantirana kvaliteta za določeno razdobje. Na račun znižanja cen raznega nekvalitetnega blaga (zlasti obrtniških izdelkov) jv trgovina v preteklih letih porabila znatna sredstva. Zato mora skrbeti, da v bodoče nabavlja in prodaja le kvalitetne izdelke, nagrajevanje nabavnega osebja pa je potrebno povezati z uspehi prodaje. Zunanjetrgovinska podjetja morajo prilagoditi svoje poslovanje tudi potrebam domačega trga in poiskati več možnosti za zadovoljitev svojih komitentov. Za dosego ugodnejših prodajnih in nakupnih pogojev je potreben koordiniran nastop podjetij in temeljito poznavanje zunanjega trga. Cim boli nat se omeji izvoz surovin in polizdelkov, poveča pa naj se izvoz finalnih izdelkov. Vprašanju vloge in nadaljnjega razvoja delavskega samoupravljanja, boljši komercializaciji in usposobljenosti strokovnega kadra, je potrebno pri teh podjetjih posvetiti več pozornosti. Pri nadaljnji utrditvi odnosov na tržišču ImkIo tudi v letu 1957 odigrale pomembno vlogo splošne kmetijske zadruge. Od dobrega poslovanja zadrug ozir. njihovih ustreznih dejavnosti je v veliki meri odvisno izlx>ljšanje preskrbe prebivalstva s kmetijskimi pridelki. V letu 1957 se predvideva nadaljnje povečanje odkupa preko zadrug. Za uspešno izvršitev predvidenih nalog je zlasti potrebno: Skrbeti za vzgojo in strokovno usposabljanje kadru, pri čemer naj pomagala Okrajna zadružna zveza In Trgovinska zbornica s tečaji, se- minarji oziroma na način, ki je ▼ danih pogojili najprikladnejši. Izpopolniti tehnično opremo in prevozna sredstva ter izboljšati odkupno in zbiralno mrežo. Del dobička, ki ustreza oproščenemu zveznemu davku in ga morajo splošne kmetijske zadruge vložiti v svoj investicijski sklad, bo v letu 1957 predvidoma znašal 14(i milijonov. Ta sredstva smejo zadruge uporabiti: a) za graditev gospodarskih zgradb in zadružnih domov, b) za graditev remi z in skladišč In nabavo kmetijskih strojev, c) za opremo zbiralnic mleka in nabavo plemenske živine, d) zn opremo zadružnih kmetijskih posestev. Zadruge si morajo pravočasno oskrbeti investicijske elaborate s potrebno dokumentacijo. Potrošniški sveti kot organi družbene kontrole doseduj niso pokazali pričakovane aktivnosti in posebnih uspehov. Za nktivizacijo teh svetov se tudi samg podjetja niso dovolj zanimala, saj je v preteklem letu imela le desetina vseli poslovalnic in prodajaln potrošniške svete. Vloga potrošniških svetov kot organov družbene kontrole postaja vedno bolj nujna, zalo bo treba na ta način družbenega upravljanja v trgovini čim prej uveljaviti. Sveti za tržišče pri okrajnih in občinskih ljudskih odborih morajo skrbeti za boljše stike s potrošniškimi sveti in proučevati problematiko. Vlil. p o g 1 a v j e GOSTINSTVO IN TURIZEM V letu 1917 se bo promet v gostinstvu povečal za 2 °/o. Predvideno povečanje prometa bo doseženo z boljšo organizacijo gostinskega omrežja, ki je bila izvršena konec preteklega leta. ter s povečanjem turističnega prometa. Na promet v gostinstvu ne IkkIo bistveno vplivale olajšave za izboljšanje turističnega prometa, ki veljajo le zn sezonska gostišča in ne pridejo v poštev za gostinstvo in turizem ljubljanskega okraja kot turistično izrazito p rebrni n ega področja. V letu 1957 je pričakovati večii dotok inozemskih turistov zarani nižjih in pravočasno objavljenih cen ter večje propagande. Število zaposlenih v gostinstvu se v letu 1957 ne bo povečalo, ker se je delovna sil« v obstoječih obratih ustalila, ustanovitev večjih novih obratov pa se v tem letu ne predvideva. Potrebno bo še nadalje skrbeti za strokovno us|H>sahljanje predvsem moškega gostinskega kadra z večjim sprejemom vajencev v gostinskih obratih ter večjim vključevanjem v gostinsko šolo. Sr smotrnejši praktični pouk v gostinski šoli bo v letošnjem letu. omogočen s preureditvijo bolela Bellevue. s čimer se ImkIo povečale predvsem kuhinjske kapacitete. Dviganje cen v gostinstvu je v preteklem letu zaradi novih družbenih obveznosti, t .j. stanovanjskega prispevka in proračunskega prispevka iz niuč vplivalo na nižji količinski promet. Ker predstavljajo gostinske storitve del družbenega standarda, je nujno, da se v letošnjem letu zagotovijo ukrepi, ki bodo zagotovili normalno oskrbo gostinskih uslug. Amortizacija za gostinske in turistične gospodarske organizacije bo v letu 1957 v celoti na razpolago podjetjem. Višina amortizacije, ki jo določijo občinski ljudski mlibori, noj bo v skladu z dejanskimi potrebami podjetij, vendar naj ne Im nižja od zneska, ki je z zveznim predpisom določen zn vzdrževanje. Pavšali rali im gostiščem naj se določi enotna stopnja znižanja od polnega amortizacijskega zneska. Obrati družbene prehrane pa naj bodo tudi letos v celoti oproščeni plačevanja obresti od osnovnih sredstev. Predvideno povečanje gostinskega prometa narekuje, da občinski ljudski odbori tudi v letu 1957 posvetijo več pozornosti organizaciji gostinskih obratov in da nadaljujejo pričeto reorganizacijo. Rezultati reorganizacije v preteklem letu so dokazali, da gostišča kol samostojni obrati ustvarjajo večji promet in poslujejo rentabiineje kot pa v sestavu gostinskih podjetij. Z novimi predpisi, ki določajo samostojno ugotavljanje in obračunan je plačnega sklada in d^odka za vsak posamezni obrat v sestavu podjetja, je tudi prenehal interes zn skupnost gostišč v sestavu podjetij in možnost vodenja določene gospodarske politike v podjetjih na račun posameznih gostišč. V letu 1957 bodo sredstva, ki se iz gostinstva stekajo v Okrajni investicijski sklad, na razpolago za izdelavo načrtov za povečanje hotelskih kapacitet. Pri odobravanju sredstev iz kreditnih skladov naj občinski ljudski odlM>ri v večji meri upoštevajo potrebe gostinstva ter zagotove primerna sredstva predvsem za povečanje kapacitet obratov družbene prehrane in za prenočišča. Prav tako naj bi občinski ljudski odlmri zagotovili obratom, ki ne razpolagajo z lastnimi sredstvi, del sredstev za izdelavo načrtov zlasti v tistih primerih, kjer se z razširitvijo in adaptacijo obstoječih obratov povečujejo dosedanje kapacitete. Za nadaljnji razvoj gostinskih obratov v zvezi z nezadovoljivim stanjem že obstoječih ter pomanjkanjem novih gostinskih in turističnih objektov se je treba lotiti izdelave programa za daljše razdobje. Perspektivni plan naj bo izdelan za celotni okraj, ker gostinstvo ne služi samo ožjim potrebam posamezne občine, temveč predstavlja važno materialno osnovo za obstoj in napredek domačega in inozemskega turizma v merilu celotnega .okra ja. Za izdelavo perspektivnega programa bo v vseh občinah okraja nujno potrebno izvršiti popis obstoječih gostinskih kapacitet z anketo, ki naj ugotovi, kakšne so možnosti za preureditev in obnovo obstoječih kapacitet. S takim popisom bodo dane osnove za sestavo perspektivnega plana gradenj novih gostinskih objektov, predvsem tistih, ki so splošnega in širšega pomena za razvoj turizmu ali ureditev družbene prehrane. Z ureditvijo »Baragovega semenišča« v Ljubljani se hod« pridobile nove kapacitete za nočnine in restavracijske prostore, ki bodo zaradi neposredne povezanosti poslopja z Gospodarskim razstaviščem služile prvenstveno potrebam razstavišča. S tem sc Ivo v precejšnji meri rešil problem nezadostnih hotelskih kapacitet mesta Ljubljane. Pri že olistoje-čili obratih bo treba izdelati plan modernizacij) adaptacij in razširitev, nabave tehnične opreme in ostalih osnovnih sredstev. IX. poglavje OBRT Relativno zaostajanje v razvoju obrti za razvojem ostalih gospodarskih panog, povečanje kupne moči prebivalstva v letu 1957 in nadaljnja preusmeritev investicij v korist družbenega standarda narekujejo pospešeni razvoj obrtniške dejavnosti v družbenem in privatnem sektorju. Predvideva se, da se bo vrednost obrtniške proizvodnje v letu 1957 povečala v družbenem sektorju za 12 ®/o. v zasebnem pa za 6%. K predvidenemu povečanju bo v glavnem prispevala večja dejavnost podjetij gradbene stroke, predelovanje kovin in eloktromehaničnih obrti ter podjetij ostalih strok, ki so z gradbeno dejavnostjo v tesni povezavi, število zaposlenih se bo v družbenem sektorju predvidoma povečalo za 6•/o in bo znašalo 6917 zaposlenih. Sedanje kapacitete obrtnih podjetij in delavnic bodo z obstoječo tehnično opremo težko zadovoljile povečano povnruševanje, kar lahko povzroči nadaljnje povišanje cen obrtniškim izdelkom in storitvam. Zato je nujno zagotoviti večjo skladnost med povpraševanjem in ponudbo, kar pa lahko dosežemo, z razširitvijo obstoječe mreže obrtnih podjetij in delavnic, zlasti pa obratov uslužnost-nc dejavnosti. Zato naj se v celoti vsa sredstva, ki se nateknjo v okrajne in občinske investicijske sklade in obrtniške dejavnosti uporabijo predvsem za izpopolnitev in razširitev obstoječih obrtnih obratov za ustanavljanje novih obratov, predvsem uslužnostne dejavnosti. Naraščajoča industrijska proizvodnja predmetov široke potrošnje bo postopoma prevzela tudi izdelavo predmetov serijske obrtne proizvodnje, ki jih zaradi majhne potrošnje do sedaj še ni izdelovala. S tem bo delno razbremenjena obrtniška proizvodnja, ki se bo lahko v večji meri preusmerila na izdelavo kvalitetnih obrtniških izdelkov. V letu 1956 se je izkazalo, da manjše, predvsem uslužnostne obrtne delavnice ne ustvarjajo dovolj sredstev, s katerimi bi lahko odplačevale anuitete za najeta investicijska posolila. Zato podjetja, čeprav so sredstva nujno potrebovala in bi z njimi lahko bistveno izboljšala svojo dejavnost, niso niti vlagala prošenj. Poleg tega so iniciativnost obrtnih gospodarskih organizacij pri najemanju posojil zavirali komplicirani predpisi za sestavo in predlaganje investicijskih programov. Tako stanje je dovedlo do tega, da je večji del razpoložljivih investicijskih sredstev pri nekaterih občinskih ljudskih odborih ostal neizkoriščen. Skrb za nadaljnji razvoj obrti je predvsem poverjena občinskim ljudskim odborom, V letu 1957 sc bodo sredstva, s katerimi bodo razpolagali občinski ljudski odbori, povečala in bodo znašala skupno z okrajnimi sredstvi, namenjenimi za obrt, 359 milijonov din. Poleg tega bodo na razpolago tudi še neizkoriščena sredstva iz preteklega leta. Da bodo razpoložljiva investicijska sredstva res smotrno uporabljena za nadaljnji uspešni razvoj obrti, bodo morali občinski ljudski odbori nuditi obrtnim podjetjem in delavnicam posojila pod čim bolj ugodnimi pogoji. Poleg tega naj bi občinski ljudski odbori zagotovili v svojih proračunih tudi del sredstev za dotacije tistim obrtnim obratom, ki se ukvarjajo z »služnostno dejavnostjo in jim lastna sredstva ne omogočajo odplačila anuitet, niti si ti obrati z lastnimi sredstvi ne morejo oskrbeti potrebnih investicijskih programov. Investicijski programi za obrtno, zlasti uslužnostno dejavnost, naj bi bili izdelani v enostavnejši obliki in naj bi obsegali le tiste elemente, iz katerih bi bila razvidna rentabilnost vloženih sredstev. Kolikor dosedanji predpisi tdga ne dopuščajo, je treba doseči njihovo spremembo. Na nadaljnji razvoj obrti bodo vplivali tudi ekonomski instrumenti, ki jih določajo občinski ljudski odbori, to so: stopnje amortizacije, obresti od osnovnih sredstev in družbene obveznosti, določene v pavšalnem znesku. Analiza v preteklem letu je pokazala, da so bili pavšali ponekod nerealno določeni. Na vložene pritožbe so bili le-ti v večini primerov popravljeni, vendar pa je zakasnelo reševanje teh pritožb (konec leta) slabo vplivalo na iniciativo prizadetih kolektivov. Zato bodo morali občinski ljudski odbori pravilno določiti tudi ekonomske instrumente in pri tem upoštevati predvsem zmogljivost in značaj obrtnih podjetij in delavnic na svojem področju. Plačevanje polne amortizacije po enotnih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi, je v preteklem letu pokazalo pozitivne rezultate. Podjetjem in delavnicam so bila s tem zagotovljena sredstva za redno vzdrževanje in zamenjavo osnovnih sredstev. Zato bi morali občinski ljudski odbori v letu 1957 določiti odstotek zmanjšanega polnega zneska amortizacije samo v primeru, če obrtne delavnice ne bi zmogle plačila polne amortizacije in to znižanje ne bi škodljivo vplivalo na njihovo nadaljnje poslovanje. Pri določanju višine obresti od osnovnih sredstev je treba ločeno obravnavati proizvodno in uslužnostno obrt. Pavšalirnnje družbenih dajatev naj bi veljalo za vse uslužnostne obrate, kar bo omogočilo stimulativ-nejše nagrajevanje, s tem pa sprostitev 'iniciativnosti. Pri določanju višine pavšalnih obveznosti je treba upoštevati objektivno zmogljivost obratov. Ustanavljanje novih obrtnih delavnic zavira tud! pomanjkanje lokalov. Hišni sveti in zasebniki oddajajo lokale po prostih cenah, pri čemer iščejo predvsem boljših ponudnikov. Najemnine so tako visoke, da jih manjše, zlasti uslužnostne delavnice ne zmorejo. Tudi za to bo treba najti čimpreje ustrezno rešitev, s katero bo zagotovljena vsaj uporaba dosedanjih obrtnih lokalov izključno za potrebe obrti. Prav tako pa bo treba v novih zgradbah predvideti potrebne lokale tudi za obrtno dejavnost. Posebno skrb bo treba posvetiti tudi vzgoji in izpopolnitvi obrtniškega kadra. Praksa kaže, da ni dotoka vajeniške mladine v obrt, predvsem v stroke s težjimi delovnimi pogoji. Mladina v mestu se za te obrti ne zanima, mladina z dežele pa nima zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojev. Za rešitev tega perečega vprašanja pripravlja Republiška obrtna zbornica gradnjo novega vajeniškega doma. V ta namen je okrajni ljudski odbor že v letu 1956 odobril 25 milijonov din sredstev, v letu 1957 pa je v ta namen predvideno okrog 30 milijonov din, to so vsa sredstva, ki sc stekajo v okrajni investicijski sklad iz področja obrti. Poleg tega pa bodo občinski ljudski odlrori na področju mesta prispevali 30 milijonov din iz svojih sredstev. Za dvig strokovnosti kvalificiranih obrtnih delavcev bi morali občinski ljudski odbori predvideti sredstva za organizacijo strokovnih tečajev, predvsem za izpopolnitev strokovnega znanja obrtnih mojstrov, ki so zaposleni v gradbeni, kovinski, inštalaterski in clektromehanični stroki. Pri reševanju tega vprašanja bo morala aktivneje sodelovati z občinskimi ljudskimi odbori tudi Okrajna obrtna zbornica. Povečanje obsega in dvig kvalitete obrtniške proizvodnje kot posledica razširitve mreže obrtnih podjetij in delavnic in osvajanje proizvodnje novih izdelkov zahteva podrobno proučitev domačega kot tu- jega tržišča. Visoka kvaliteta obrtne izdelave bi vsekakor omogočila tudi izvoz obrtnih izdelkov. Zato bi bila ena izmed nalog obrtne zbornice tudi analiza tržišča. Politiku, ki bo stremela za čimbolj racionalno uporabo razpoložljivih investicijskih sredstev za nove obrate in razširitev že obstoječih obratov, nadulie spremembo v delitvi dohodka, ki jili nakazuje Zvezni družbeni plan za leto 1957 in katere bodo omogočile stimulativnejše nagrajevanje ter končno čim širše pavšaliranje bo omogočilo omejitev šušmarstva in ustvarilo pogoje za zdravo konkurenco med družbenim in privatnim sektorjem. V zvezi s tem bodo morali občinski ljudski odbori voditi pravilno politiko za razvijanje privatne obrti, posebno skrb pa posvetiti tudi pravilni davčni politiki nasproti proizvajalcem zasebnega sektorja obrtništva. Ta politika bo prišla do izraza pri določanju realne davčne osnove. Pri tem je treba ločiti usiužnpstno obrtno dejavnost, ki ne ostvarja prekomernih zaslužkov in kjer je tudi privatni obrtnik sam neposredno vključen v proces delu. S pravilno oceno davčne osnove bo mogoče doseči izenačenje družbenih obveznosti med družbenim in zasebnim sektorjem ter s tem zagotoviti skladen nadaljnji razvoj obrtniške dejavnosti. Občinski ljudski odbori bodo lahko uspešno reševali nakazane na-b>ge le tedaj, če bodo poznali stanje obrtništva na svojem področju. Zato morajo čimpreje izdelati analizo stanja obrti. Po bo omogočilo izdelavo plana perspektivnega razvoja obrti, s tem pa bo zagotovi lena tudi smotrna uporaba investicijskih sredstev, namenjenih za obrt. X. poglavje KOMUNALA Plan komunalnih gospodarskih organizacij za leto 1957 predvideva v primerjavi z realizacijo leta 1956 povečanje vrednosti komunalnih uslug za 16®/o. V letu 1957 bo podjetje ECZ na-daljevalo z rekonstrukcijo mestnega prometa. Uvedlo bo trolejbusno zvezo Ajdovščina—Šentvid v nadomestilo za staro tramvajsko progo do Šentvida, na obstoječih progah bo pa uvedlo boli pogosto obratovanje vozil v konicah. V ta namen bo stavilo v redno obratovanje še 10 trolejbusov, ki jih je nabavilo že v preteklem letu. Z uporabo večjega števila trolejbusov in avtobusov namesto obrabljenih tramvajskih voz ima podjetje visoke materialne ih amortizacijske stroške, zaradi česar ne more kriti svoiih izdatkov z dohodki. Za kritje izgube v letu 1956 in za plačilo anuitet, ki zapadejo v letu 1957, so predvidena sredstva v proračunu. Iztrošenost naprav Mestne plinarne nujno zahteva, da se plinarna letos udeleži zveznega natečaja za rekonstrukcijo plinarne. Od dosedanje proizvodnje plina iz premoga se bo podjetje preusmerilo na predelavo lažjih ogljikovih vodikov za pridobivanje normalnega mestnega plina. Pekarne bodo v tem letu nadaljevale z adaptacijami svojih poslovnih lokalov ustrezno sanitarno-higienskim predpisom. Pri tem pa ni predvidevati večjega porasta njihove proizvodnje, ker obstoječe kapacitete tega ne dovoljujejo. Načelno je že odobren investicijski program za izgradnjo nove pekarne z dnevno zmogljivostjo 20.000 kg kruha. V letošnjem letu se predvideva izgradnja do III. faze, sredstva za gradnjo se bodo finansirala iz dohodkov od prispevkov na promet z žiti in mlevskimi proizvodi. Povprečno število zaposlenih se bo povečalo za 8%> in bo znašalo v letu 1957 skupno 1408 oseb. Delov-iio^silo bodo povečale predvsem Občinski ljudski odbori bodo v letu 1957, lahko zmanjšali komunalnim Podjetjem polne zneske amortizacije, obračunane po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi, pri tem I pa določili odstotek zmanjšanja polnega zneska. Obresti od osnovnih sredstev določajo občinski ljudski odbori za vsa komunalna podjetja, razen za podjetja za predvajanje filmov, ka- 1 terim je obrestna mera, za osnovna sredstva določena že z zveznim družbenim planom. Pri tem določanju naj bi občinski ljudski odbori upoštevali rentabilnost pod-jetii. Pri določan ju načina razdelitve dobička naj občinski ljudski odbori j zagotovijo komunalnim podjetjem j sredstva za kritje obveznosti po I čl. 39, del plač iz dobička in sklad za samostojno razpolaganje. XI. poglavje IZVOZ V letu 1957 predvidevamo povečanje izvoza za ca. 560 milijonov din ali za 23e/o. Povečuje se predvsem izvoz industrijskih predmetov, medtem ko bo izvoz gozdnih proizvodov ostal na višini leta 1956. Predvideni izvoz bo dosežen s povečanjem industrijske proizvodnje, izboljšanjem gospodarskih stikov z inozemstvom, stabilizacijo domačega tržišča in z dokončanjem rekonstrukcij v nekaterih podjetjih, ki delajo za izvoz. Po posameznih panogah in strokah bo gibanje izvozu naslednje: v 000 din Panoga Stroka Realizacija Plan Indeks Struktura izvoz 19966 1097 R 16-100 H 56 Plen »7 INDUSTRIJA 115 — Barvasta metalurgija 112,206 195.491 174 4.7 6,6 116 — Proizvodnja in prc- delava nekovin 18.625 28.082 151 0,8 0,9 117 — Kovinska industrija 235.758 407.435 173 9,8 13,8 119 — Elektroindustrija 51.279 72.000 140 2.2 2,4 120 — Kemična industrija 139.855 154.098 110 5.9 5,2 121 — Industrija gradbenega materiala 2.955 19.500 660 0,1 0.7 122 — Lesna industrija 959.614 1,020.840 106 40,3 34,8 123 — Papirna industrija 97.177 125.724 129 4,t 4,3 124 — Tekstilna industrija 123 — Industrija usnja 120.137 209.247 174 3.0 7,1 22,7 in obutve 587.808 671.236 114 24,6 127 — Živilska industrija 16.000 17.000 106 0,7 0,6 130 — Filmska industrija 42.990 25.400 59 1.8 °’L. Industrija skupaj GOZDARSTVO 2,-384.404 9.333 2,946.053 9.333 124 100 100 100 Izvoz skupaj 2,393.737 2,955.386 123 glasnik Vrednost izvoza se bo v barvasti Bietalurgiji povečala za 74%, ker bo kemična tovarna Moste izvozila večje količine aluminijevega sulfata, čeprav bo istočasno zmanjšala izvoz glinice. .. rovarila optičnih in steklopihačih izdelkov bo v tem letu pričela tzvažajj živosrebrnc kontakte in iz-delke iz specialnega stekla, Kera-nučno-kemična industrija, Kamnik, P® bo povečala izvoz naravnih in pranih kremenčevih peskov za 105 ‘°n ali za 250%. Posavski rudniki 8v,ncd, cinka in barita bodo poleg surovega barita izvozili tudi ca. 600 ton svinčevega koncentrata. j . V kovinski industriji bodo podjetja izvažala v glavnem iste pro-'zvode kot doslej, le podjetje »Lito-stroj« bo zmanjšalo izvoz turbin na r®čun povečanja izvoza strojev in Uaprav. »Titan<, Kamnik, bo v letošnjem letu povečal izvoz za 21 %, Predvsem z izvozom fitingov, ku-tonjskih strojčkov ter polizdelkov. *°djetje »Saturnus«. Ljubljana, bo ni.V *cm Pr'^ei° izvažati sve-!l*ke in žaromete zn avtomobilsko ‘ndustrijo ter razne embalažne ar-“*le za farmacijo. V elektroindustriji bosta izvažali Podjetji »Elma« in »Zmaj«. Podjetje ‘Lima« bo povečalo izvoz inštalacij-Čegn materiala za 47%, medtem ko r° »Zmaj« povečal izvoz kinoelek-*rod, bakrenih ter kopirnih elektrod *®38%. Poleg tega namerava Izražati prve baterijske svetilke iz »luminija. Nadaljnje povečanje izvoza se Pričakuje v industriji gradbenega Materiala, in to izvoz apna. narav-jtoga kamna, marmornih plošč in jtoušenih marmornih plošč za po-toštveno industrijo. Izvažali bosta •vresniška industrija apna in »Mi-• ®Crnl«, Ljubljana. Lesna industrija ho po vrednosti Povečala izvoz za 6%. Od celotne ''rednosti njenega izvoza pride no b-voz vseh vrst rezanega lesa 21%, C® končne izdelke pa 79%. Dosedanji izvoz tekstilne indu-s'rije se bo še povečal z odpiranjem jtovih tržišč, predvsem v dežele: 1 lo-a,,dijo. Sovjetsko zvezo in Kitajsko. . Usnjarska in živilska industrijo °sta povečali asortiment izvoznih ^fliklov. Filmska industrija pred-'deva v tekočem letu manjši izvoz 'Oetniških in dokumentarnih fil-n°v kot v preteklem letu. f V primerjavi z izvozom, rculizi-®Uem v preteklem letu, se bo struk-‘ru izvoza v letu 1957 nekoliko ] 'tojnla. Povečuje se predvsem dc-z kovinske in tekstilne industrije. V letu 1957 pričakujemo za 16% ,®Cji izV0z finalnih produktov, med-UI ii 0 se *>0 'zvoz surovin in polžkov ustrezno zmanjšal. r..S. letu 1957 bodo morala zlasti j^jjetja kovinske in elektroindu- tje s 'J®, ki ne bodo mogla preusmeriti ( °Jc proizvodnje za potrebe doma-. g® trga, še nadalje iskati možnosti h™ Plasman svojih artiklov na zn-iftojlh tržiščih. Vsa izvozna pod-^'Ja se b°do morala uveljavljati 6j. dosedanjih, pa tudi novih zunn-li{ < *r*-'Sčih, predvsem z dobro kva-Pra '''“P0* primerno embalažo ter nj/očasnim in solidnim izpolnjeva-1,1 vseh pogodbenih obveznosti. XII. poglavje INVESTICIJE 8e ^kupnih investicij za leto 1957 kern' mogoče dokončno predvideti, niso še odobrena posojilo iz l^®snegn investicijskega sklada in Republiških skladov. Vrednost negospodarskih investicij bo približno enaka kot v letu 1956 in bo znašala 434 milijonov. Za njihovo finansiranje bo poleg 10% sredstev okrajnega investicijskega sklada v višini 159 milijonov uporabljeno iz istih sredstev še posojilo v višini 42 milijonov. Sredstva se bodo uporabila predvsem za nadaljevanje oziroma dograditev šolskih in komunalnih objektov, ki jih upravljajo organi OLG, delno pa tudi za objekte za zdravstvo, za kulturo in potrebe Tajništva za notranje zadeve. Sredstva okrajnega investicijskega sklada bodo po odbitku 10% za proračun, 20% obvezne blokacije in posojila proračunu znašala 707 milijonov. Za potrebe posameznih gospodarskih dejavnosti naj se načeloma uporabi toliko sredstev, kolikor znaša njihov prispevek v okrajni sklad, to je: za potrebe industrije, gradbeništva prometa in komunale 66%; za potrebe kmetijstva 10%; za potrebe trgovine 19%; za potrebe gostinstva in turizma 1%; za potrebe obrti 4%. I. V industriji naj bi ee sredstva okrajnega investicijskega sklada uporabila: 1. Predvsem za dopolnilno udeležbo okraja in pologe pri finansiranju investicij, za katere bodo gospodarskim organizacijam odobreni krediti iz splošnega investicijskega sklada. 2. Za dokončanje že pričetih investicijskih del in za dokončanje pričetih rekonstrukcij. Pri dokončanju investicij je treba upoštevati investicije, pri katerih bi zaradi prekinitve investicijskih del nastala materialna škoda. Pri rekonstrukcijah pa naj imajo prednost podjetja predelovalne industrije in industrije, ki proizvaja za široko potrošnjo, ter investicije, pri katerih se bodo vložena sredstva najhitreje vračala. 3. Del investicijskih sredstev naj se uporabi tudi za povečanje proizvodnih kapacitet, ki zagotavljajo povečanje proizvodnje za široko potrošnjo, boljšo preskrbljenost tržišča in takih kapacitet, ki zmanjšujejo uvoz ozir. povečujejo izvoz. 4. Prednost naj imajo tiste investicije, pri katerih se bodo odobrena sredstva uporabila predvsem za opremo in le v manjši meri z o gradbena dela. Na temelju postavljenih načel o pogojih natečaja in na podlagi pripravljene ekonomske in tehnične dokumentacije naj bi se razpoložljiva sredstva koristilo za investicije v naslednjih gospodarskih organizacijah: a) Za dopolnilno udeležbo pri nadaljevanju investicijskih objektov, ki se finansirajo iz splošnega investicijskega sklada: Nadaljevanje izgradnje Hladilnice in Kombinata mesne industrije v Zalogu in Tovarne kovinskih izdelkov in livarne »Titan« v Kamniku. b) Za dopolnilno udeležbo in pologe gospodarskih organizacij, ki bodo konkurirale za kredite iz splošnega in republiškega investicijskega skladu: v kemični industriji: za »Color«, Medvode, »Helios«, Domžale, »Ilirijo«, Ljubljana, »Lek«, Ljubljana; v ind. gradb. mater.: za Ljubljanske opekarne, »Mineral«, Ljubljana; v papirni industriji: za Papirnico Vevče in Papirnico Količevo; v tekstilni industriji: za Tovarno dekorativnih tkanin, Ljubljana, »Vato«, Domžale, Motvoz in platno, Grosuplje, Tekstilno tovarno Medvode, Industrijo platnenih izdelkov Jarše in Predilnico Litija; v industriji usnja in obutve: za Tovarno usnja, Šmartno; v živilski industriji: za Mlinsko industrijo Domžale; v tobačni industriji: za Tobačno tovarno, Ljubljana; v cestnem prometu: za SAP Turist biro, Ljubljana, »Avtopromet«, Ljubljana, »Avtopromet«, Kamnik, Globus-Špedicijo in Putnik, Ljubljana. c) Za dokončanje že pričetih del in za dokončanje pričetih rekonstrukcij gospodarskih organizacij, ki bodo konkurirale na natečaju za kredite iz okrajnega in republiškega investicijskega sklada. Med temi naj bi bile naslednje gospodarske organizacije: v proizvodnji in predelavi nekovin: »Tesnilka«, Medvode, in Ke-ramično-kemična industrija, Kamnik; v kovinski industriji: Tovarna vijakov, Vič, Tovarna pisalnih strojev, I.jubljann, Tovarna kovanega orodja, Kamnik, in »Indos«, Ljubljana; v elektroindustriji: »Tein«, Ljubljana, »Zmaj«, Ljubljana, in »Telekomunikacije«, Pržanj; v kemični industriji: Kemična tovarna, Domžale; v industriji gradbenega materiala: Kresniška industrija apna, Kresnice; v lesni industriji: »Brest«. Cerknica, Kombinat lesne industrije, Logatec. »Plutul«. Ljubljana, Lesno industrijsko podjetje, Ljubljana, »Sora«. Medvode, Les. pred. industrijo. Podpeč; v papirni industriji: »Celuloza«, Medvode; v tekstilni industriji »Svilanit«, Kamnik, »Rašica«, Gameljne, »An-gora«, Ljubljana, in »Totra«, Ljubljana; v živilski industriji: Ljubljanska tovarna hranil, Ljubljana, Živilska industrija, Kamnik, in Ljubljanske mlekarne. 2. V kmetijstvu naj bi se sredstva uporabila predvsem za nadalj- nji razvoj socialističnih kmetijskih posestev, in sicer: a) za kritje anuitet kmetijskim posestvom 22,7 milijonov; b) _ za kritje lastne udeležbe pri natečajih iz splošnega in republiškega investicij, sklada 24,6 mili j.; c) ostale investicije*(gradnja gnoj-mčnih jam, adaptacije hlevov itd.) 19,6 milijonov; 3. Za potrebe trgovinske dejavnosti naj se razpoložljiva sredstva uporabijo: a) za gradnjo skladišč 80 mili j.; b) za prispevek OLG pri gradnji preskrbovalnih centrov 40 milij.; c) za Gospodarsko razstavišče 15-milijonov, medtem ko naj se za manjše potrebe, t. j. opremo, prevozna sredstva itd. uporabljajo sredstva občinskih investicijskih skladov. 4. Za potrebe gostinstva in turizma naj se iz okrajnega investicijskega sklada zagotovijo sredstvu za izdelavo načrtov za povečanje hotelskih kapacitet. 5. Sredstva, ki sc v okrajni investicijski sklad stekajo s področja obrti, naj se v celoti uporabijo za vzgojo novih kadrov, to je za gradnjo vajenskega doma. Sredstva občinskih investicijskih skladov bodo po odbitku omejitve znašala v letu 1957 skupno 505 milijonov dinarjev. Ta sredstva naj občinski ljudski odbori uporabijo predvsem tam. kjer bodo najbolj neposredno vplivala na izboljšonje življenjskega standarda. V zvezi s tem naj občinski ljudski odbori uporabljajo sredstva tega sklada za potrebe vseh tistih gospodarskih panog, iz katerih se sredstva natekajo: v trgovinski dejavnosti za razširitev mreže zlasti za gradnjo novih lokalov in opremo trgovin živilske stroke. V gostinstvu in turizmu za povečanje gostinskih in turističnih kapacitet, predvsem za povečanje kapacitet obratov družbene prehrane in za prenočišča. V obrti za povečanje obrtnih kapacitet, zlasti za ustanavljanje novih uslužnostnih obrtnih obratov, in za povečanje kapacitet že obstoječih obratov. Občinski ljudski odbori naj predvidijo v proračunu sredstva za dotacije tistim obrtnim obratom, ki se ukvarjajo predvsem z uslužnostno dejavnostjo in jim lastna sredstva ne omogočajo odplačila anuitet in za izdelavo investicijskih programov. Drugi del EKONOMSKI INSTRUMENTI OKRAJA ZA LETO 1957 XIII. poglavje AMORTIZACIJA Za kmetijske organizacije, ki so zaključile poskusno proizvodnjo v letu 1956, določi odstotek zmanjšanja polnega amortizacijskega zneska okrajni ljudski odbor individualno za vsako kmetijsko organizacijo po predložitvi potrebne dokumentacije. XIV. poglavje ZEMLJARINA Stopnja zemlja rine za kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge znaša 13% katastrskega dohodka od zemljišča. Kmetijske organizacije, ki so zaključile poskusno proizvodnjo v letu 1956, vplačujejo zemljnrino v okrajni družbeni investicijski sklad. Splošne kmetijske zadruge vložijo vso zemljarino v svoj investicijski sklad. XV. poglavje SKLAD ZA SAMOSTOJNO RAZPOLAGANJE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ 1. Od sredstev, izločenih iz dobička za družbene investicijske sklade in za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij, pripada industrijskim, gozdarskim, gradbenim, prometnim, trgovskim, gospodarskim organizacijam, ki delijo celotni dohodek po določbah 1. do V. poglavja uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 10/56) ter turističnim in obrtnim gospodarskim organizacijam, 30% za samostojno razpolaganje. 2. Iz dobička, ki ostane po izločitvi dela za plače, pripada podjetjem za snemanje filmov, podjetjem za tehnično izdelavo in obdelavo filmov. podjetjem za promet s filmi, časo-pisnozaložniškim in založniškim podjetjem 30% za samostojno razpolaganje. 3. Ne glede na določbe t. in 2. točke tega poglavja pripada vsem gospodarskim organizacijam 40% za samostojno razpolaganje, če vplačajo po določitvi svojega delavskega sveta v stanovanjski sklad 50% sredstev sklada za samostojno razpolaganje. Gospodarskim organizacijam so zagotovljena stanovanja, zgrajena iz teh sredstev v višini vplačil. Trgovskim podjetjem in trgovinam, ki delijo celotni dohodek po 85. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 10/56), se določa sklad za samostojno razpolaganje v odstotku od prometa, in sicer: a) trgovskim podjetjem in trgovinam s kmetijskimi proizvodi 0,5%; b) trgovskim podjetjem in trgovinam z industrijskim in drugim blagom 0,25%; c) trgovskim podjetjem za promet z nafto in naftnimi derivati 1,5%; d) trgovskim podjetjem za odkup in promet z odpadki 2,0%. Gostinskim podjetjem in gostiščem se določa sklad za samostojno razpolaganje od doseženega prometa v tehle odstotkih: t. Gostilna »Pri Ljubljanici; Gostinsko podjetje »Cerknica*; Gostinsko podjetje »Lovec«, Rakek; Gostilna »Ravnik«, Rakek; Gostinsko podjetje Lukovica; Gostinsko —J -----, > podjetje »Mokrica«; Restavracija »Kul- turni dom«; Gostilna »Majolka«, Litija; Gostinsko podjetje »Restavracija Rio«; Menza »Sora«, Šentvid; Gostilna Glince, Gostinsko podjetje Vrhnika 0,5%. 2. Gostinsko podjetje »Restavracija Slavi ja« 0,75%. 3. Restavracija Vevče 1,2%. 4. Gostinsko podjetje »Kavarna Evropa« 1,4%. 5. Gostinsko podjetje Radomlje; Restavracija »Gospodarsko razstavišče«; Gostinsko podjetje »Grand hotel Union«; Gostinsko podjetje »Restavracija Sestica«; Gostinsko podjetje »Kavarna-bar-Nebotičnik«; Gostinsko podjetje »Cinkole«; Go-idietje stinsko podjetje »Sokol«; Gostinsko podjetje »Belokranjci; Gostinsko podjetje »Daj-dam«; Gostinsko podjetje »Ljudska kuhinja«; Gostinsko nodjetje »Dom JLA«; Gostilna Istra; DUR RSZSS; Restavracija »Pri Levu«; Restavracija »Delavski dom«; Restavracija »Pod Lipo«; Gostilna »Pri Španu«; Gostilna »Nace«; Gostinsko podjetje »Majolka«; Gostilna Križišče; Gostilna »Otok Vis« 1,5%. 6. Gostinsko podjetje »Hotel Turist«; Gostinsko podjetje »Kolodvorska restavracija« 2%. 7. Gostinsko podjetje Domžale 2,1%. 8. Gostilna »Krim« 2,5%. 9. Gostinsko podjetje »Slaščičarna Tivoli« 2,6%. 10. Kavarna Bežigrad; Gostinsko podjetje »Hotel Slon«; Gostinsko podjetje »Stari Tišlar«; Restavracija »Vino Koper; Bife »Vino Koper«; Gostilna »Figovec«; Bife »Pod Gradom«; Gostilna »Operna klet«; Gostilna »Tavčarjev liram« 3%. tl. Vse ostale gostinske gospodarske organizacije 1%. tele največje količine Iz dobička, ki ga dosežejo gozdna gospodarstva pri vzgoji in negi gozdov (stroka 311), krijejo gospodarske organizacije najprej obveznosti po zakonu iz dobička (člen 39 uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, Uradni list FLRJ št. 10/56). Po odbitku obveznosti po zakonu sc izločijo plače iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje in prispevkom za stanovanjski sklad. Plače iz dobička znašajo do 20% plač po tarifnem pravilniku. Ostanek dobička se odvede v okrajni gozdni sklad. XVII. poglavje DELEŽ ZA PLAČE IZ DOBIČKA SPLOŠNIH KMETIJSKIH ZADRUG Od deleža dobička, ki je z občinskim družbenim planom prepuščen splošnim kmetijskim zadrugam in katerega deli nnjvišji organ zadruge. se sme uporabiti za plače s prispevkom za socialno zavarovanje in prispevkom za stanovanjski sklad 50%, vendar ne več, kot znaša 20% plač po kolektivnih pogodbah s prispevkom za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad. XVIII. poglavje DOLOČITEV NAJVEČJHI KOLIČIN STOJEČEGA LESA Za leto 1957 se določajo te-le največje količine lesa, ki se smejo posekati: Enota mere: v m1 oblovine V tem: Koristnik iglavci listavci blagovna ne- kritični sortimenti Skupna blagovna jamski celulozni sečnja in domača poraba iglavcev iglavcev GG Ljubljana 27.529 16.434 11.095 27.529 —- 2.848 2.952 GG Postojna 33.841 24.407 9.434 30.341 3.500 1.952 6.098 Podjetje »Silva« 6.500 2.650 3.850 6.500 — 300 830 Skupaj 67.870 43.491 24.379 64.370 3.500 5.100 9.900 Ljubljana zeleni Zasebni sektor pas 3.520 1.060 2.460 800 2.720 — — redne sečnje Zasebni sektor 209.490 127.150 82.340 117.460 92.030 15.500 24.100 gojitvene in varstvene sečnje 30.510 8.850 21.660 1.340 28.970 SLP izven GG 3.800 1.800 2.000 1.000 2.800 200 200 Skupaj zasebni sektož in SLP izven GG 247.320 138.860 108.460 120.800 126.520 15.700 24.300 Skupaj OLO Ljubljana 315.190 182.351 132.839 185.170 130.020 20.800 34.200 XVI. poglavje RAZDELITEV DOBIČKA GOZDNIH GOSPODARSTEV lesa, ki se smejo posekati Enoto mere: v m* oblovine Prodaja Dom.tču poraba Vtem: Občina tehnični tehnični drva Vsega kritični sortimenti skupaj jamski celulozni le.s les j 1. Borovnica 9.700 450 1.800 1.500 13.450 1.000 1.000 2. Cerknica 22.100 900 3.300 3.650 29.950 3.280 5.620 3. Dobrova 3.300 2.200 2.600 3.500 11.600 500 1.650 4. Domžale 3.700 600 2.500 3.200 10.000 1.000 1.550 5. Grosuplje 3.900 1.000 2.500 5.700 13.100 500 810 6. Ivančna gorica 4.300 1.720 2.330 7.310 15.660 600 1.100 7. Kamnik 9.900 2.500 4.000 6.500 22.900 1.500 4.200 8. Litija 6.190 3.960 3.300 8.040 21.490 1.200 1.500 9. Lj.-Crnuče 100 — 400 320 1.020 500 ■ — 10. Lj.-Poljc 1.400 2.200 1.300 2.600 7.500 500 j2 11. Lj.-Rudnik 4.000 260 1.600 1.080 6.940 600 900 12. Lj.-Šentvid 1.000 — 900. 900 2.800 600 — 13. Lj.-Vič 180 50 200 200 630 — 14. Logatec 12.500 400 3.500 2.000 18.400 1.520 6.000 15. Loška dolina 10.500 150 1.300 2.200 14.150 500 1.060 16. Medvode 900 400 1.400 2,000 4.700 700 270 17. Mengeš 250 50 750 (.250 2.500 200 50 18. Moravče 1.800 600 1.000 2.000 5.400 500 310 19. Vrhnika 4.000 300 1.500 1.700 7.500 500 500^ Skupaj 99.720 17.740 36.180 55.850 209.490 15.500 24.100 Gojitvene in varstvene sečnje 680 860 9.170 19.800 30.510 — —_ Vsega 100.400 18.600 45.350 75.650 240.000 15.500 24.100 Po planu zn leto 1957 določene količine lesa za sečnjo so maksimalne in se v okviru skupnih količin lesa iglavcev lahko prekoračijo. XIX. poglavje SREDSTVA ZA PRORAČUN t Dohodki občinskih proračunov, ki se pobirajo na območju občin in pri katerih okrajni proračun ni udeležen, so ti-le: 1. Občinske doklade na kmečko dohodnino. 2. Občinske doklade na dohodnino od samostojnih poklicev in premožen ia. 3. Občinski prometni davek. 4. Občinski prometni davek od prometa na drobno. 5. Občinske takse. 6. Zemljarina, ki pripada proračunu 7. Davek na dediščine in darila. 8. Dohodki občinskih uradov in zavodov. 9. Del proračunskih prispevkov iz dobička podjetij in trgovin na drobno, prodajaln proizvajalnih podjetij in gostišč, pavšalirunih obrtnih podjetij in delavnic, komunalnih podjetij in splošnih kmetijskih zadrug. tO. Ostali dohodki iz pristojnosti posameznih občin. 2 Državne takse, prometni davek od davčnih vrednotnic, prometni davek zasebnikov, prometni davek od vina in žganja, dohodki okrajnih uradov in zavodov, ostali dohodki okrajnega proračuna in dopolnilna dohodnina od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa. pripadajo v celoti okrajnemu proračunu. 3 Od dohodnine kmetijskih gospodarstev, plačane na območju občinskega linijskega odbora, ki ostane po vplačilu obveznih prispevkov v skladu na podlagi zveznih predpisov, pripada: Občina Ljubi jana-Rudrtik Cerknica, Grosuplje Logatec Ljubi jana-Center Moravče Litija, I.jubljana-Polje, V rlmika Medvode OilHlotrfc 74% 76% 85% 87% 89% 100% 54% Od dohodnine samostojnih poklicev In premoženja, plačane na območju občinskega ljudskega odbora, ki ostane po vplačilu 2% prispevka v okrajni gasilski sklad, pripada: Ol,čin« Oilutotrl Ljubi iana-Center 1 % Ljubi jana-Sentvid 20 % Mengeš 30% Ljuhliann-Crnuče 40% Domžale, Kamnik, Liubljana- Bežigrad. Liubliunn-Moste, Ljubi jana-Siška. Loška dolina, Medvode 50% Ljubi inna-ViČ. Borovnica 55% Cerknica 60% Dobrova 63% Logatec 65 % Ljubi jana-Rudnik 67% Ivančna gorica 71 % Grosu pl je 75 % Moravče 90% Lili in. Liubl jana-Pol je, Vrhnika 100% Od sredstev, ki se izločijo iz do- I bička gospodarskih organizacij z® okrajni proračun, plačanih na ob-moč ju občine, pripada: Občina Oilslnlck Šentvid 35 % Mengeš 46 % Ljubi jana-Crnuče 53 % Loška dolina 56 % Borovnica 58 % Ljubi iana-Bežigrad, Ljub-1 juna-Moste 61 % Ljubi jano-Siška 62 % Domžale 63 % Dobrova 65% I.juhlinna-Vič 67% Kamnik 68 % Ivančna gorica 73 % Občina Ljubi iana-Center Liubl iana-fientvid Lip h! iann-Crnuče 1 "m bi iana-Bežigrad Mengeš Domžale Kamnik Loška doliva L jubIjana-S'skn Borovnica. Ljubijnna-Vič Dobrova. Logatec Liubl iann-Riidnik, Medvode Vrhnika Ivančna gorica, Moravče Orosim! je Ljubi iana-Moste Liubl jana-Pol je Lit! in Cerknica Odstoi«’* t % 2 % 5% 7% 8% 9% 12% 13% 14% 18% 21 % 22% 25% 26% 29 % 30% 31 % 32 % 39 % (Nadaljevanje sledi)