Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL
Še smeleje v kmetijstvu in turizmu
Osrednji vsebinslri razpravi na zadnji konfe-reci SZDL tega sklka sta bili usmerjeni k ure-sničevanju plana kmetijske proizvodnje in sanju ter razvoju turizma v naši obdni. Ko je pred iasom obanska skupšana eno izmed svojih za-sedanj namenila razvoju kmtijstva je ob tem sprejela tudi operativni program. Kako ga ure-sničujemo, o tem vprašanju je teUa beseda na konfereci SZDL.
Podatki o odkupu klavne živine - v plan za leto 1983 smo zapisali številko 1600 ton, v osmih mesecih pa je bilo realiziranih le 42,5 odstotka, nam torej povedo, da planskih ciljev nikakor ne dosegamo. Prevladuje ocena, da je glavni vzrok pemajhnega odkupa živine neure-jena politika odkupnih cen živine in s tem v zvezi povečan pritok kupcev izven območja za-drug, ki plačujejo po znatno višji ceni od repu-bltškega dogovora. Poleg cenovne zmede na trgu ocenjujejo, da je k zadrževanju živine pri-speval velik delež tudi podaljšano pitanje kot posledica manjše rabe močnih krmil. Boljši re-zultati se obetajo odkupu pšenice, računajoč, da bo dokupljenih devetdeset odstotkov planiranih količin. Ob tem pa bo potrebno napeti vse sile, da pšenica ne bo več končala v jaslih ampak jo moramo namenjati ljudski prehrani. Ob tem velja napisati še to, da KZ Velike Lašče še vedno ni uspela dokupiti niti kg pšenice. Priza-devanja za še večji odkup pa ostajajo naloga tudi za leto 1984, ko načrtujemo obveznosti odkupa v zasebnem sektorju v višini 200 ton in v družbenem 250 ton. Pogoj za doseganje teh ciljev pa je vsekakor pred setvijo sklenitev po-godb s pridelovalci za najmanj 120 ha pšenice (zasebniki) in v družbenem sektorju zasejati pšenic» na 60 ha. In še odkup mleka? Skupno je za letošnje leto načrtovan odkup v višini 75 tisoč hektolitrov, v osmih mesecih pa je realizirano le 65 odstotkov. Na tem področju se torej najbolj približujemo začrtanim ciljem.
Še premalo izkoriščene možnosti
Kot rdeča nit se je skozi razpravo vlekla misel ali bolje povedano ugotovitev, da imamo pre-cejšnje možnosti za proizvodnjo hrane, ki pa jih še vedno premalo izkoriščamo. Zatorej ni slu-čaj, da so razpravljalci tokrat več razpravljali o tem, kako še intenzivneje pristopiti k odpravlja-nju pomanjkljivosti v sami kmetijski politiki kot tudi pospešiti nekatere aktivnosti. Ali smo res proučili vse nx>žnosti za živinorejo (ovčjereja, konjereja, mini fartne) tudi na hribovitih po-dročjih, premalo skrbi še vedno namenjamo pospeševalni službi, ali dosegamo strkovnost v proizvodnji, kaj storiti s sanacijo barjanske zemlje, kaj je z neobdelanimi zemljišči in po-dobno so bila vprašanja, ki so potrjevala skrb za boljše izkoriščanje kmetijske proizvodnje.
Velika pripravljenost med kmeti
Veliko govorimo o neobdelanih zemljiščih, pa jih imamo izredno malo, je menil Jože Marinc. Govorimo raje o slabo obdelanih zemljiščih in tem kako jih bomo bolje izkoristili. Ob tem še moramo povedati je potrdil Franci Zalar, da je preusmerjanje slabših v boljša zemljišča proces.
ki dlje časa traja in ob tem zahteva izredna vlaganja v zemljo. Slednji je prav tako opozoril na nestimulativne pogoje pri proizvodnji pšeni-ce, zatorej bi morali v širši družbeni skupnosti zagotoviti selektivno prilagojenost odkupnih pogojev. Med kmeti je velika pripravljenost za večjo proizvodnjo hrane, imamo mnogo skle-pov, pa žal še vedno malo izvajalcev. Jože Sojer je menil, da smo v družbeno in samoupravno življenje vključili premajhno število kmetov, za-to naj bo v ospredju aktivnosti SZDL tudi večja skrb za njihpvo tovrstno usposabljanje.
V programe za naslednje leto je potrebno vključiti tudi izgradnjo farme Brest, za katero je že izdelan projekt. V Ljubljani bi tudi sicer morali namenjati več sredstev, tudi iz interven-cijskega sklada. za sama vlaganja v kmetijsko
proizvodnjo kot za kompenzacije, ob tem pa tudi iskati možnosti vlaganja bližje samemu me-stu. Eden izmed sklepov konference pa je bil tudi ta, da se širše družbeno politične aktivnosti v smislu izkazovanja družbenega interesa vodijo v prizadevanjih za ponovno arondacijo kvalitet-nih barjanskih zemljišč.
Ustvariti moramo vzdušje za razvoj turizma
Razprava o možnostih za razvoj turizma v občini je potrdila nekatere ugotovitve s seje občinske skupščine: tudi z malo denarja lahko za turistični razvoj kraja marsikaj naredimo. Poglavitna naloga pa čaka socialistično zvezo, ki bo morala v krajevnih skupnostih strniti priza-devanja posameznikov iz raznih organizacij: tu-rističnih društev, športnih in kutlurnih organiza-cij, gasilcev, tabornikov, ribičev, lovcev, pa go-stincev, trgovcev in izdelovalcev predmetov do-mače in umetne obrti. Narava in zgodivina sta bogato obdarili našo občino, ponujeno moramo izkoristiti, je izzvenela razprava na seji konfe-rence. Predsednik obeinske skupščine Maks Klanšek je poudaril pravo pot: »Za turistični razvoj je pomembno, da kraj hoče postati turi-stični kraj, ustvariti moramo vzdušje za razvoj te pomembne gospodarske panoge.«
Možnosti na manjka. Po razpravi na seji ob-činske skupščine je bil oblikovan program nalog za hitrejši razvoj turizma v občini, uresničitev prve naloge pa so podprli tudi delegati občinske. konference SZDL: pri predsedstvu naše naj-množičnejše organizacije bodo ustanovili svet, v katerem bodo predstavniki družbenih organiza-cij in društev, krajevnih skupnosti, samouprav-nih interesnih skupnosti, trgovcev in gostincev usklajevali načrte in možnosti in vzpodbujali delo v krajevnih skupnostih. Podobni organi v krajevnih skupnostih bodo v sodelovanju s sveti krajevnih skupnosti konkretno poskrbeli za pri-pravo programa turistične dejavnosti in njegovo uresničitev.
Z informativno dejavnostjo doslej ne more-mo biti preveč zadovoljni, saj le malokateri
Ljubljančan ve, kakšne naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti ima takorekoč pred nosom. Zato je treba proučiti možnosti za izda-jo brošure, v kateri bi podrobneje opisali vse tovrstno bogastvo naše občine.
Dokončati pričetek naložbe!
Na področju kmečkega turizma capljamo na mestu, nove spodbude se lahko nadejamo od skupne akcije kmetijskih zadrug, komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine, ob uresničitvi predlaganih davčnih in kreditnih olajšav ter ob pospešenem izdajanju potrebne urbanistične dokumentacije. Dokončati je treba že začete naložbe (Rakitna, Iški Vintgar, Kure-šček) ter proučiti možnosti za postavitev oziro-ma ureditev prenočitveno-gostinskega objekta ob vpadnicah oziroma obvoznicah. Ob obvozni-cah in vpadnicah pa je treba postaviti do prihod-nje turistične sezone informativne table z osnovnimi podatki o Ljubljani in naši občini.
To je le nekaj nalog iz programa, v katerem so opredeljeni roki za izpeljavo nalog in njihovi nosilci. Že čez pol leta ne bo nikakršnih možno-' sti za izmikanje: ve se, kaj in kdaj mora kdo narediti, prvi obračun dela v začetku spomladi pa bo pokazal ali se nosilci nalog svoje odgovor-nosti tudi zavedajo.                          J.D. S.D.