LETO XXI. — številka 52 Osta-.ovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica Skorja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. £a redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO S O C I A L I S T I C N E Z V E Z E KRANJ, sreda, 3. 7. 1968 Cena 40 pai ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Jd januari? 1958 kot Doltednik. Jd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob dnevu borca VI. kongres zveze sindikatov Jugoslavije Predlog za skrajšanje delovne dobe VEČERNI MOTIV V vetru nocoj bomo spali, v vetru, ki divje se smeje .. Morda nam bodo oblaki rjuhe edine, odeje. Pala na roke, obleko prva, druga bo kaplja. V noč čez močvirno poseko zakričala bo čaplja. Dež izpiral bo lica, močil nam usta suha, noč nam bo z mrzlim nožem rezala črnega kruha. Svoje misli teptaJi bomo ko trhle veje, dokler nam solzna zarja zemlje in src ne ogreje. V sonce bo hosta zapela, hosta in pesem bojna. Brat moj, ne skrivaj lica! Danes je vojna, vojna! Matej Bor V zadnjii številki našega časnika smo objavili prispevek z naslovom Kako dolgo naj ženska dela? Iz članka je razvidno, da je delovna skupina za preučitev sistema zdravstvenega in invalidsko pokojninskega zavarovanja pri republiški skupščini izde- lala predlog sprememb in dopolnitev sistema pokojninskega zavarovanja. V gradivu namreč delovna skiipina predlaga, naj se delovna doba moških in žensk izenači, tako da bi tudi ženske delale 40 let. Domicil za komando gorenjskega vojnega področja Na svojih zadnjih sejah, minuli četrtek in petek, sta kranjska in radovljiška občinska skupščina sprejeli tudi odlok o podelitvi domicila komandi gorenjskega vojnega področja. Po dogovoru predsednikov gorenjskih občinskih skupščin pa bodo ta odlok sprejele vse gorenjske občine. Listino o podelitvi domicila in trak na bojno zastavo bodo komandi gorenjskega vojnega področja izročili na slovesnosti, ki bo 21. julija v Potoku v škofjeloški občini. Enota komande gorenjskega vojnega področja je bila ustanovljena na predlog komande štaba IX. korpusa avgusta 1944 v Potoku pod Ble-gošem. Kot teritorialna enota je gorenjsko vojno področje potem sodelovalo z vsemi operativnimi enotami, ki so se pojavljale na njegovem področju. Njegovo operativno področje pa je segalo od Medvoških hribov, Polhograj-skih Dolomitov, Cerkljanskih planin, Porezna, Julijskih Alp do Rateč in Karavank ter Kamniških planin. V vseh enotah komande pa so bili vilnihT °raciJi odh~ do,naCinov °db°ra ZZB NOV padlim talcem v Mostah pri Žirovnici je govoril Franc Ui bas. Poleg šte-in svojcev žrtev so se spominu poklonili tudi predstavniki občinskega Tržič. — Foto: J. Vidic borci iz vse Slovenije in tudi iz sosednjih republik. Gorenjsko vojno področje je razen akcij in nalog ves čas sodelovalo tudi s političnimi organizacijami na Gorenjskem, posebno pa z oblastnim komitejem za Gorenjsko in s pokrajinskim odborom osvobodilne fronte S skupnimi napori in akcijami se je tako takrat postopoma oblikovala in utrjevala ljudska oblast na Gorenjskem. A. Ž. Ta predlog je povzročil najrazličnejše razprave in innw nja. Da je to vprašanje zelo aktualno in pomembno, pa kaže tudi sklep, ki so ga sprejeli delegati na sobotnem plenarnem zasedanju VI. kongresa zveze sindikatov Jugoslavije. Ko so na kongresu razpravljali o resoluciji o zdravstvenem varstvu in socialnem zavarovanju je večina delegatov z odobravanjem sprejela sklep, naj bi zahtevali od zvezne skupščine, da sprejme do konca leta zakon o skrajšanju delovnega staža za moške od 40. na 35 let, za ženske pa od 35 na 30 let. Tako naj bi po pred-t logu starostna doba za moške veljala pri 55 letih, za ženske pa pri 50. O tej zahtevi so razpravljale tudi skoraj vse kongresne komisije. Na sobotni plenarni seji pa se je o tem razvila precej ostra razprava. A. L. Podelitev domicila jeseniško-bohinjskemu odredu Oba zbora radovljiške občinske skupščine sta na zadnji seji med drugim sprejela tudi odlok o podelitvi domicila jeseniško-bohinjskemu odredu. Ta odlok je radovljiška občinska skupščina sprejela ob 25. obletnici odreda. Listino o domicilu in trak na bojno zastavo pa bodo predstavniki jeseniške in radovljiške občinske skupščine in organizacij jeseniško-bohinjskemu odredu izročili na slavnostnem zborovanju, ki bo 8. septembra letos v Bohinju. Jeseniško-bohinjski odred je bil po nalogu štaba IX. kor. pusa narodnoosvobodilne Vojske in partizanskih lodredov Slovenije. Ustanovljen za območje Bohinja, Zgornjesavsko doline do Bleda, Podbrdo-Bled, za področje Jelovice do Otoč in Podnarta ter vse Pokljuke. Odred je na tem področju ves čas do osvoboditve zelo uspešno deloval. V končnih akcijah maja 1945 pa je osvobodil tudi Sorico, Bohinjsko Bistrico, Dovje-Mojstrano in Gozd-Martuljk. Odred je izvedel tudi pohod v Ziljsko dolino. Razformiran pa je bil 22. maja 1945 v Ljubljani. A. ž. i Vsem prebivalcem Kranja in okolice, ki so darovali oblačila, obutev, perilo in odeje v zbiralni akciji rdečega križ^ 28. junija 1968, vsem odbornikom in sodelavcem RK za njihovo naporno in uspešno opravljeno delo, članom AMD, lastnikom avtomobilov, ki so nesebično in z veliko požrtvovalnostjo pomagali s prevozi blaga v skladišča ter vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali v tej solidarnostni akciji — iskrena zahvala. Občinski odbor RKS KRANJ » Minuli petek popoldne je občinski odbor rdečega križa Kranj s krajevnimi organizacijami RK Izvedel akcijo oblačil, perila, obutve, posteljnine in odeje. Na občinskem odboru v Kranju smo Izvedeli, da je akcija zelo dobro uspela. V dveh urah so občani prispevali okrog 11 ton oblačilnih predmetov, približna vrednost zbranih predmetov pa znaša okrog 11 milijonov starih dinarjev. Predstavniki občinskega odbora RK menijo, da je v akciji sodelovalo okrog 2300 družin. — Foto: F. Perdan Četrto zasedanje občinske konference ZKS Kranj Zanimive razprave o mestu in vlogi kulture v naši družbi V petek, 28. junija, Je bilo v sejni dvorani skupščine občine Kranj četrto zasedanje občinske konference ZKS. Kot gost se je konference udeležil tudi Vinko Hafner, član predsedstva ZK Slovenije. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bil nedvomno referat Janeza Sušnika o idejnih in političnih vprašanjih kulture v kranjski občini. Tovariš Sušnik je najprej na kratko spregovoril o mestu, vlogi in pomenu kulture v socialistični družbi. Poudaril je, da kulturi pri nas še ne posvečamo dovolj pozornosti, da ne zavzema tistega mesta v naši družbeni stvarnosti, ki ji pripada. To ima za posledico nevaren proces, ki človeka pretvarja v enostransko razvito, zgolj za materialnimi dobrinami hlepečo osebnost, namesto da bi ga oblikovalo v razgledanega, civiliziranega in humanega ustvarjalca socialističnih družbenih odnosov. Naloga komunistov kot idejnih usmerjevalcev naše socialistične stvarnosti je torej, da prično spremljati in se aktivno vključevati v prizadevanja za odpravo nastalih protislovij. Kultura ne sme biti monopol ozkih »kulturniških« slojev, treba jo je približati množici, ljudem. V nadaljevanju je govornik opozoril tudi na kvaren vpliv plaže, ki v vse večji meri prodira v jugoslovanski tisk in druga sredstva množičnega obveščanja. Komercializacija kulture kot posledica strem- ljenja Za finančnimi uspehi zanemarja osnovne idejne cilje te dejavnosti. In vendar tvorca takšne politike skušajo celo dokazati, da je omenjeni način kulturnega delovanja edino pravilen. Tudi v kranjski občini se je kulturna dejavnost doslej razvijala stihijsko in nena-črtno. Odgovorni družbeni organi pa tudi posamezni kulturni delavci so zato že v začetku leta 1966 spoznali, da takšno stanje ne vodi nikamor. Sklenili so Izdelati program kulturnega razvoja v občini, program, ki bi na osnovi analize konkretnega stanja in potreb začrtal smer razvoja v prihodnje. Načrt je že v končni fazi izdelave. Rešiti bo treba tudi vprašanje financiranja posameznih kulturnih panog. Doslej ni bilo podatkov o tem, kakšna je družbena pomembnost te ali one kulturne dejavnosti, in sredstva so se delila po probližnih ter subjektivnih ocenah posameznikov. Govornik je posegel tudi na zelo sporno področje ▼ zvezi s kulturo, na področje organizacije kulturne dejavnosti. Od organizacijskih oblik Je često odvisen uspeh posameznih panog človekovega delovanja. Za kulturo je torej treba najti takšen način organizirane dejavnosti, ki bo najbolj ustrezala sistemu samoupravljanja. V kranjski občini imajo trenutno 4 poklicne institucije oziroma delovne organizacije, poleg njih pa še kopico amaterskih kul- 1 turnih ustanov, društev in klubov. Slednji so izredno zaprti. Povsod vključujejo le ozek krog ljubiteljev določene kulturne dejavnosti, hkrati pa je kvaliteta njihovih storitev po večini nizka in ne pripomore k dvigu moralnih vrednot občanov. Zato bi se morale amaterske kulturne ustanove nasloniti na sorodne profesionalne organizacije, le-te pa se bolj odpreti navzven. V razpravi po referatu je sodelovalo veliko število udeležencev konference. Dopolnili so izvajanje tov. Sušnika in s konkretnimi primeri podkrepili svoje ugotovitve. Zlasti veh ko zanimanje . je zbudil govor diskutanta, ki je opozoril na pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov na podeželju, kjer zato kulturno dejavnost prevzemajo v roke cerkveni krogi in prek nje vplivajo na ljudi. Tretja točka dnevnega reda je bila razprava o tezah za statut ZK Slovenije in ocena reorganizacije ZK v občini Kranj. Uvodni referat Je imel Martin Košir, sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj. Potem so prisotni iz svojih vrst izvolili delegate za VI. kongres Zveze komunistov Slovenije in izbrali kandidate za republiške organe ZK. * Za konec je bila na vrsti razprava in sprejem proračuna dohodkov in izdatkov občinsko organizacije ZK za letošnje leto. I. G. Kje so vzroki prestopništva Na eni izmed svojih zadnjih sej je kamniška občinska skupščina obravnavala tudi problematiko mladin skega prestopništva v lanskem letu. Katere so bistvene ugotovitve omenjene razprave? Najprej lahko ugotovimo, da je bilo lani 8 otrokt ki še niso bili stari 14 let, osumljenih kaznivih dejanj, zlasti kraje. Ko ugotavljamo vzroke za kazniva dejanja teh otrok> vidimo, da so na takšno pot zašli predvsem zaradi neurejenih družinskih razmer — alkoholizem star šev, nezanimanje staršev za vzgojo in podobno. Pri tem je treba omeniti, da so bili trije otroci izmed osmih že prej v postopku zaradi podobnih dejanj v prejšnjih letih. Sploh lahko pri vseh obravnavanih mladoletniških prestopkih v kamniški občini ugotavljamo, da prevladujejo tatvine. Čeprav pri kaznivih dejanjih otrok, mlajših od 14 let, ugotavljamo neurejene družinske razmere, pa pri njihovih starejših vrstnikih prevladujejo taki mladoletniki, ki žive v popolnih družinah, se pravi z očetom in materjo. Kje še lahko iščemo vzroke za kazniva dejanja mladoletnikov? Prav gotovo v dejstvu, da med obravnavanimi primeri niti eden med mladoletniki ali mladoletnicami ni takrat) ko so starši v službi, v varstvu, temveč so največkrat prepuščeni sami sebi in s tem najbolj izpostavljeni škodlji. vim vplivom ceste in slabe družbe. Zanihiiva je tudi ugotovitev, da se nobeden od mladoletnikov nikjer aktivno ne udejstvuje — ne v društvih ali drugih organizacijah. Rep je, da se sicer največ zanimajo za filmske predstave in včasih za posamezne športne panoge, vendar o kakšni organizirani ak. tivnosti ne moremo govoriti. Kot smo le zapisali vplivajo na kazniva dejanja mladoletnikov in mladoletnic v kamniški občini neenotna vzgoja in negativni zgledi v družini. V štirih primerih od obravnavanih otrok in mladoletnikov je oče vdan alkoholu, v dveh primerih pa mati s svojim nemoralnim obnašanjem zelo slabo vpliva mladinskega v Kamniku? na vzgojo otrok. Iz razgovorov s starši prizadetih otrok v kamniški občini ugotavljajo, da starši vse premalo posvečajo pozornosti vprašanju, v kakšno družbo zahajajo njihovi otroci ter kje in kako izrabljajo svoj prosti čas. Poleg teh temnih strani odnosa staršev do svojih otrok, pa sami starši ob kaznivem dejanju njihovih otrok največkrat ne priznajo svoje krivde in dejstva, da -je pojav mladinskega prestopništva zlasti posledica pomanjkljive in nepravilne vzgoje. Starši tudi ne prizna. vajot da lahko nesoglasja med roditeljema, dvotirna vzgoja, nedoslednost in drugi spodrsljaji lahko na otrokovem obnašanju puste škodljive posledice. Kje vidijo v kamniški občini rešitev iz opisanih dejstev? Sami poudarjajo, da delo socialnih služb nima dovolj izdelanih metod, da mladoletniki potrebujejo nekoga, ki bi bedel nad njimi, še več, večina mladostnih prestopnikov bi potrebovala temeljito vzgojno obravnavanje s strani strokovnjakov — psihologov, psihiatrov, de-jektologov. O omenjenih problemih je na eni izmed svojih sej raz-pravljal svet za zdravstvo m socialno varstvo kamniške občinske skupščine in kot rečeno, ta problematika je bila tudi na dnevnem redu občinske skupščine. Poleg tega pa so pred nekaj meseci sklicali v Kamniku tudi širše posvetovanje o problematiki mladinskega prestopništva in na njem sprejeli naslednje sklepe: pri občinski skupščini naj bi organizirali ali ustanovili stalen organ oziroma službo, s katero bodo povezane vse socialne službe v občini. Ta služba naj bi zbirala podatke o mladtrt" skem prestopništvu v občini in potem s podatki seznanjU' la pristojne organe. Eden izmed sklepov omenjenega posvetovanja je bil tud1 predlog, da bi temeljna & obraževalna skupnost sist? mizirala mesto socialnega delavca pri osnovnih šolalh vzporedno s tem pa naj bi uredili vprašanje vzgojne p°" svetovalnice v Kamniku. V. Cucek jiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii>| I Krojaštvo Weiss Celovec — center, Spitalgassc 12 | angleško blago modne srajce in kravate Se priporočamo, govorimo slovensko TlllllllllllllllllllllllMIlllllllIlIlItllllllllllflllllllllllllllllllllllllllLIllllillllllllllllilllllllllllllllllllll*^ V naselju Plavž na Jesenicah je to sedaj ena najmodernejših trgovin — Foto: F. Perdan L Trgovsko podjetje Rožca Jesenice 15 trgovskih lokalov v občini Zadnjo trgovino so odprli v ponedeljek v naselju Plavž na Jesenicah 1- septembra lani je trgovsko podjetje Rožca z Jesenic začelo v naselju Plavž na Jesenicah graditi novo moderno samopostrežno trgovino, za katero so porabili 83 milijonov starih dinarjev lastnih sredstev. Trgovina je bila zgrajena 15. junija letos, odprli pa so jo v ponedeljek dopoldne. Trgovina je za ta del mesta tembolj pomembna, ker bodo sedaj prebivalci Pl avza, Plavškega rovta in Planine pod Golico v njej lahko kupili tako rekoč vse, kar potrebujejo, pri tem pa Jim ne bo treba prečkati ce-6te, kar je bilo pri sedanjem gostem prometu včasih pre-ceJ nevarno. Posebno ljudem 8 Planine pod Golico, ki so Prihajali v mesto z živinsko vprego, je prečkanje ceste Povzročalo precej težav. Nova samopostrežna trgo- vina — takšnih ima sedaj podjetje Rožca že pet, razen tega pa ima še deset klasičnih trgovin — je opremljena z modernimi hladi'nimi napravami in drugimi stroji, ki so potrebni za č mboljšo postrežbo in lažje delo zaposlenih (tovorno dvigalo, vozički za prevoz blaga itd.). Stavba je ogrevana s centralno kurjavo, ima pa tudi svojo električno napravo z akumulatorskim napajanjem. Tako jim morebitni izpad električne energije ne bo povzročil težav oziroma škode na hladilnih napravah itd. Podjetje pa namerava v prihodnje (to ima predvideno tudi v srednjeročnem delovnem programu) še razvijati trgovsko mrežo. Ob pomoči občinske skupščine in drugih pa nameravajo v prihodnje mrežo razširiti tudi na druge občine; predvsem na podreč-ju poslovnega scdeiovanja. Sicer pa med drugim tudi naslednji podatek kaže na prizadevanja tega kolektiva. Podjetje je namreč v zadnjih treh letih odprlo tri moderne samopostrežne trgovine, katerih vrednost znaša 170 milijonov starih dinarjev. Pri tem pa je ves ta denar, razen 15 milijonov, kolektiv prihranil sam. Nova samopostrežna trgovina na Plavžu s 135 kvadrat ni metri prodajnega in 195 metri skladiščnega oziroma pomožnega prostora bo prihodnje odprta vsak delav nik od 7. do 19. ure, ob nede Ijah in praznikih pa od pol osmih do pol enajstih dopoldne. Takoj po ponedeljkov otvoritvi so v trgovini med prvimi kupci tri tudi obda rili. A. Z. T rgovsko podjetje Rožca je z novo samopostrežno trgovino omogočilo boljšo preskrbo za prebi aice tega dela Jesenic — Foto: F. Perdan Kdaj bo poenostavljen postopek za gradbeno dovoljenje? Decembra lani so na seji občinske skupščine Jesenice odborniki sprejeli odlok o določitvi naselij in posameznih območij, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti, z zazidalnimi načrti ali z urbanističnim redom na območju občine Jesenice. Po tem odloku se z urbanističnim načrtom in zazidalnimi načrti ureja mesto Jesenice z naselji Hrušca, Javornik, Koroška Bela, L'p-ce, Blejska Dobrava, Žirovnica, Moste, S^lo pri Žirovnici, Zabreznica in Breg. Z zazidalnimi načrti se urejajo Mojstrana in del Dovjega, Kranjska gora, Log in Rodine in posebna območja: Pla-nica-Tamar, Vrš č- dolina Pi- j šnice, Vrata, Krma, Zgornja i Radovna, Planina pod Goli- , co, Plavški rovt, dolina Završnice itd. Z urbanističnim redom se urejajo naslednja naselja: Rateče, Podkoren, Belca, Dovje, Kočna, Podkočna, Ja-vorniški rovt, Potoki, Brez niča, Dosloviče, Smokuč in Vrba. Urbanistični red je popolnoma nova zvrst urbanistične dokumentacije. Gre za poenostavitev administrativnega postopka pri gradnjah in enostavnejšo ter cenejšo obliko urbanistične dokumentacije. V naselju ali v območnih naseljih, ki se bodo urejala z urbanističnim redom — v skladu z urbanističnim programom, ne bo za gradnjo več potrebnega lokacijskega dovoljenja, temveč le gradbeno, razen v posebnih primerih. Odlok o urbanističnem redu v občini Jesenice določa, da se za naselja, ki se urejajo z urbanističnim redom, izdela dopolnilna tekstualna in grafična dokumentacija, ki jo potrdi občinska skupščina. Omenjeni odlok prav tako določa: »Dokler se ne izdela dopolnilna dokumentacija, ki je sestavni del odloka, se izdaja gradbenega in lokacijskega dovoljenja v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, daje na osnovi komisijske obravnave na kraju samem. Komisijsko obravnavo razpiše pristojni upravni organ občine. Komisijo sestavljajo referent za urbanizem in gradbene zadeve občine, občinski sanitarni inšpektor in pooblaščena oseba urbanističnega instituta SRS « Čeprav je odlok objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, občani niso seznanjeni s tem pomembnim odlokom,> prav tako pa je odlok brez pojasnila za poprečnega občana nerazumljiv. Poglejmo na primeru krajevne skupnosti Žirovnica, kako se urejajo posamezna naselja: Vas Rodine se ureja z zazidalnim načrtom. Z urbanističnim načrtom in zazidalnimi načrti se urejajo vasi Žirovnica, Moste, Selo, Zabreznica in Breg. Z urbanističnim redom se urejajo Breznica, Doslovičs, Smokuč, in Vrba (v teh štirih vas^h vaščani za zidavo hiše ne potrebujejo lokacijskega, temveč samo gradbeno dovoljenje. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje v teh vaseh se izda takoj po komisijskem ogledu). Kot vidimo, so na področju ene krajevne skupnosti trije različni kriteriji oziroma predpisi, kako se urejajo naselja. Zato sem pristojne organa občinske skupščine Jesenice zaprosil, naj pojasnijo, zakaj se npr. Selo ureja z urbanističnim in zazidalnim načrtom, Rodine z zazidalnim načrtom in Breznica z urbanističnim redom. Kaj je vodilo občinske može na takšno delitev pri urejanju posameznih naselij in kakšna je razlika pri zbiranju potrebne dokumentacije za pridobitev dovoljenja za zidavo hiše ali gospodarskega poslopja v teh naseljih. Na občini so mi povedali, da se odlok o urbanističnem redu ne bo izvajal vse dotlej, dokler občinska skupščina ne bo sprejela urbanistični program občine. O programu pa bo občinska skupščina razpravljala letošnjo jesen in takrat bom tudi dobil odgovor na postavljeno vprašanje. J. Vidic INDIVIDUALNI GRADITELJI — JJQVOST! LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED VAM NUDI NA SVOJEM OBRATU V PODNARTU UGODNO IZPOSOJANJE GRADBENIH PLOŠČ ZA OPAŽENJE BETONSKIH DEL NA VAŠIH GRADNJAH. CENA JE ZELO UGODNA, IN SICER 8 S DIN ZA m2 NA DAN. VSA NADALJNJA NAVODILA DOBITE NA OBRATU PODNART, TELEFON ŠTEV. 72-127. j LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED Premalo vemo o obrambi domovine Koordinacijski odbor za obrambne zadeve pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka je izdelal svoj okvirni program dejavnosti. Po tem programu naj bi posvetili posebno pozornost ak:iv ejeti nove ukrepe glede Prometa | zahodnim Berlinom Kot ugotavljajo neka-ler> časopisi, naj bi NDR °niejila prevoz raznih dobrin v Vhodni Berlin. Ljudje Velika degolistična zmaga na volitvah Po drugem krogu parlamentarnih volitev v Franciji si lahko pristaši degolistične unije za obrambo republike manejo roke od zadovoljstva. Kako tudi ne, saj bodo na prvem zasedanju novega parlamenta 11. julija zasedli v burbonski palači skoraj tri četrtine poslanskih mest. Da je uspeh degolistov res velik in nepričakovan, kaže že podatek, da so degolisti in njihovi zavezniki na zadnjih volitvah zbrali kar 358 mandatov izmed 487. Kot ugotavljajo francoski komentatorji, je to doslej največja vladna večina v francoski peti republiki oziroma še tja od časov Clemenceauja. Premier Pompidou, ki mu je general de Gaulle zaupal vlogo man- datorja za sestavo nove vlade, je po uspehu na volitvah dejal: »Tako pomembna zmaga nam nalaga predvsem dolžnosti, zlasti, da te zmage ne zlorabimo. Zato pa moramo storiti vse, da obvladamo težave, ki izhajajo iz sedanje krize, zlasti da preprečimo padec življenjske ravni, zaradi inflacije, zvišanja cen in brezposelnosti.« Za zadnje francoske parlamentarne volitve so bili značilni tudi neredi, ki Francozom nikakor niso bili neznani, saj so bili že pred volitvami navajeni demonstracij in pretepov s policaji po ulicah francoskih mest. Volitve oziroma bolje rečeno neredi med njimi so terjali tudi smrtno žrtev. Degolistič-ni agitatorji so namreč na večer pred volitvami ustreli- li 18-letnega komunista, kar nekateri ocenjujejo kot dokaz neliberalnosti. Sploh pa po rezultatih francoskih parlamentarnih volitev lahko ugotavljamo, da je bila povezanost med levico kljub skupnemu dogovoru, da bodo v drugem krogu parlamentarnih volitev nastopali s skupnimi kandidati, zelo slaba. Ravno zaradi slabe povezanosti je Mendes France izgubil svoje mesto v dveh delavskih predmestjih Grenobla. Zanimiva je še ena ugotovitev, ki sloni na dejstvu, da so nekateri zagrizeni levi volivci na zadnjih volitvah oddali svoje glasove degolistom. Skratka, opozicija nj dosegla nobenih uspehov in izhaja iz sedanjih volitev precej šokirana, predvsem pa številčno šibkejša Anton Kobenter 50 let neumornega dela Začetek petkove seje obeh zborov radovljiške občinske skupščine je bil precej neobičajen. Namesto takojšnjega obravnavanja predvidenih točk dnevnega reda, je bila na sporedu najprej manjša slovesnost. Predsednik občinske skupščine Stanko Kaj-diž je namreč seznanil odbornike, da seji prisostvuje Anton Kobenter, ravnatelj poklicne šole učencev v gospodarstvu v Radovljici, ki ravno te dni praznuje 50-Ietnico delovanja v šolstvu in 48-let-nico delovanja na raznih drugih področjih družbenega življenja. Zato mu je radovljiška občinska skupščina ob tej priliki čestitala, se zahvalila za neumorno delo in mu zanj izrekla priznanje. Anton Kobenter je koroški Slovenec, doma iz št. Jakoba v Rožni dolini. Tik pred koncem prve svetovne vojne je končal učiteljišče in vse do plebiscita 1920 potem služboval v domačem kraju. Ob plebiscitu pa je prišel na Gorenjsko, ki mu je tako postala druga ožja domovina. 1922. leta je začel službo na takratni osemrazredni šoli v Radovljici, kjer je potem po- Bogata bera črnega ribeza Nekaj let pred drugo svetovno vojno je danes že pokojni Sauca ki je z družino stanoval na Rečici, prinesel od nekod prve sadike črnega ribeza. Po dogovoru z Orevčevo mamo (Langus Marija iz Poljščice), so v Brceh z njim zasadili prvo njivo. Drugi kmetje so se čudili, menili so, da je škoda njive ter da ribez ne bo šel v denar. Toda uspeh je bil presenetljiv. In danes? Skoraj polovico njiv poljskih lastnikov je zasejanih z ribezom in še ga zasajajo. Tudi po Gorjah ga je vse več. Ribez prve tri leta ne obrodi, potem pa vsako leto. Seveda, treba ga je negovati, obrezovati, pleti, škropiti in gnojiti. Tokrat je tako poln, lep in debel, kot še nikdar. Posamezni kmetje ga bodo pridelali kar po 10 ton ali še več. Odkupna cena bo menda 500 S din za kg, obiralcem pa plačajo po 60 do 70 S din. Poljsko podnebje ribezu očitno zelo prija, na Bledu pa, ki jc ie malo stran od Poljščice, ne obrodi. Tudi onkraj Save Dolinke, v okolici Žirovnice nc uspeva. Čeprav je bilo letos vreme deževno, se je ribez dobro zoril. Obirajo ga v gajbice, ki tehtajo po 55 dkg, čista teža ribeza pa je točno 4 kg. Ko je obran, ne sme biti na soncu in biti mora suh. Vsak večer pride ponj tovornjak, naložijo ga nanj in takoj odpeljejo v Ljubljano. Prekladanja mora biti čim manj. Iz Ljubljane ribez z letalom menda takoj transportirajo naprej v inozemstvo, največ v Anglijo. Ker jc sedaj zelo ugodno vreme za obiranje in ker mora bili hitro obran, pridejo na bero obiralci od vsepovsod. Sedaj ko so se zaprla šolska vrata, je mladih obriralcev dovolj, saj radi kaj zaslužijo. Lepo je videti, kako se ta živopisna množica pomika skozi grmičevje temno zelenih listov. Ribez gre zelo dobro in hitro v denar;- ima namreč veliko zdravilno vrednost in je iskan na tujih tržiščih. J. Ambrožič učeval vse do maja 1941. Ko je okupator zaprl vse slovenske šole, so ga Nemci najprej zaprli v Begunje, čez čas pa v št. Vid; od tod pa je bil junija izseljen v Srbijo. Po vojni se je zopet vrnil v Radovljico, kjer je vse do 1960 leta poučeval in bil ravnatelj osnovne šole v Radovljici, potem pa se je posvetil vodenju šole učencev v gospodarstvu. Ko smo ga pred dnevi obiskali, je v šoli zaključeval zadnja dela. Čeprav v prihodnje ne bo več poučeval in vodil šole, pa je vseeno pripomnil, da bi rad Anton Kobenter kot doslej. Zato se samo po sebi postavlja vprašanje razmerja sil med degolisti in opozicijo. Ali bodo degolisti ravno zaradi velike večine poslanskih mest upoštevali glasove opozcije? Ali bo morda odločilno dejstvo, da za degoliste niso glasovali samo njihovi pristaši, temveč tudi donedavni njihovi nasprotniki? Francija se je torej po nedeljskih volitvah spet znašla v navzkrižnih vprašanjih, ki najprej zadevajo rešitev težkega ekonomskega položaja francoskega gospodarstva in čimprejšnjo odstranitev znakov nedavnih stavk in neredov. In ne nazadnje, pred francosko levico se postav* lja vprašanje, kako bodo lahko nasprotovali in čimbolj vplivali na večino degolistič-nih poslancev. Vili ii. in dogodki dočakal, ko bo v radovi j. š ki občini zgrajena mreža osnovnih šol, za katero so se občani odločili na referendumu o samoprispevku, in bo tudi šola za učence v gospodarstvu dobila svoje prostore. Anton Kobenter je veliko pripomogel za kvaliteten pouk učencev v radovljiški občini; prizadeval pa si je tu« di na drugih področjih družbenega življenja. Tako je radovljiški zbor ponesel našo pesem širom po Sloveniji in na slovensko Koroško. Bil pa je tovariš Kobenter tudi družbenopolitični delavec Tako je bil član krajevnega ljudskega odbora, odbornik občinskega ljudskega odbora Radovljica in tudi njegov podpredsednik. Za vse to prizadevno delo pa je prejel tudi odlikovanje. Na slavnostnem delu petkove seje so se mu učenci osnovne šole v spremstvu njegovih sodelavcev zahvalili za dolgoletno prizadevanje pri delu ter mu zaželeli uspehov tudi v prihodnje. K čestitkam in željam ob njego« vem jubileju se ob tej priliki pridružuje tudi naše uredništvo. A. 2» Borovnice so dobro obrodile Napovedi, da bodo borovnice dobro obrodile, so se povsem uresničile. Dovolj jih je po vseh krajih Gorenjske. Odkupna mreža je bila precej bolje pripravljena kakor prejšnja leta ln tudi cena 4 N dinarje za kilogram je bila ugodna za obiralce.' Številni nabiralci, predvsem v nižinskih predelih, so borovnice že dodobra obrali. Dlje pa bodo ostale v.hribovitih predelih, kjer jih je običajno dovolj še avgusta. -an Ni več miru za može Neštetokrat sma se že nasmehnili smešnicam, ki prikazujejo zakonsko ženo, ki z valjarjem v roki pozno ponoči čaka doma. No, če jo mož ne odnese ravno z buško, pa dobi vsaj ploho besedi ali pa je obsojen na nekajdnevno molčanje. Nočni prihodi domov so nekaj časa vznemirjali tudi mlado ženo Tilmana Wheelerja iz New Yorka. Dokler ji ni bilo moževih pono-čevanj zadosti. Nekega zgodnjega jutra, ko se je mož vrnil primerno okajen, ga je pričakala za vrati. Na glavi mu je razbila steklenico bencina in vanj vrgla prižgano vžigalico. Mož je sedaj v bolnišnici v zelo resnem stanju, iena pa o svojem dejanju premišljuje v zaporu, obtožena je poskusa uboja svojega moža. Prek mojega trupla 1 Ženini starši so bili na obisku celih trinajst dni. To je bilo odločno preveč za tri-intridesetletnega Gregorija Poulosa iz Aten. Da bi se za drugič obranil teh nezaželje-nih obiskov je pred hišo postavil metalec plamena. Nevarno orožje je sicer policija zaplenila, toda Grk se ni vdal. Okoli svoje hiše je začel kopati jarek, vanj napeljal vodo in za nameček dal postaviti še pridvižni most. Rešitev križanke št. 42 1. CUFAR, 6. PAMPAS, 12. TREMA, 13. ELEATI, 14. IDR, 15. LAKOTNIK, 17. VODA, 19. KOJOT, 20. OSI NA, 22. ZDOBA, 25. NORIK, 28. ANAM, 29. BRANIVKA, 32. ITA, 33. RANICA, 34. Ka MIT, 36. VIDMAR, 37. ORAČI BOGOMIL DEBELJAK 3 h C >(> «0 O Pšata nekdaj in danes (Nadaljevanje) Druga Pšačanka, Jevšovčeva Mici je začlea delati v tovarni Jugočeška (današnja Iskra) leta 1937. Ženske so se čudile, kako da jo je mama pustila, saj je bila stara šele šestnajst let. Same bi svojih hčera ne pustile, No, pa je kljub temu in vsem težavam in naporom Mici še danes na Pšati, živa in zdrava in še hodi v tovarno. Takrat še ni vozil avtobus iz Cerkelj v Kranj. Zato so se morali Pšačani voziti s kolesi, pozimi pa seveda peš. Peš so odšli z doma že ob treh zjutraj in še prej, da so pravočasno prišli na delo. Delali so na dve izmeni. Prav tako so se ponoči vračali peš iz Kranja. Vsakdo si lahko predstavlja, da je bila pot res dolga in naporna. Dež, sneg, veter, nevihte, nobena stvar jih ni zadržala. Hočeš, nočeš, so morali iti, pa če je škripalo od mraza. Nič kolikokrat so bili do kože premočeni, premraženi itd* Velikokrat so bili v hudih nevarnostih, doživeli so precej prijetnih, pa j -še mnogo več neprijetni stva- j ri. ' . ;. ; ; I Leta 1942 je začel voziti a v- L tobus v Cerklje, s kolesi so serrit vozili le še do Cerkelj. Zdaj so se šele dobro zavedali, česa hudega jih je rešil avtobus. Kajti pešačiti 14 km v mrazu, snegu, vetru, dežju, snežnih zametih res niso mačje solze. PREJA V vsaki kmečki hiši so imeli kolovrat. Saj je bila to obvezna stvar pri nevestini bali. Prav tako so imeli tudi ovce in pridelovali so lan. Zato so ob zimskih večerih predli. Fantje so sušili lan za pečjo ali v pažbah (sušilnicah), dekleta pa so ga trla. Potem so ga spredle, navile v štrene in jih oprale, štrene so pražili na soncu in jih potem napeli na vretena in nato zvili v kovčiče (kolpčiče). Iz tega so delali p'atno, in sicer dve vrsti: eno je bilo bolj belo — boljše in drugo bolj rjavo — slabše. Te kvalitete so bile menda enake. Boljšega so uporabljali za obleke, rjuhe ipd., slabšega pa za spodnje perilo. Predli so tudi volno in cvirn (sukanec). Da je bil bolj gladek, so ga tik pred šivanjem povoskali. Tudi po-cvirnali so ga, da je bil bolj močan. Zvizi so namreč dve i skupaj. ŽENSKE NISO NOSILE MINI KRIL Najstarejši ljudje še pomnijo, da so včasih nosili polhovke, kasneje kožuhe. Namesto čevljev so nosili cokle, ki pa so se ohranile precej dolgo, vendar so jih imeli le še za v hlev. še danes jih imajo pri nekaterih hišah. Čevljev, kakršne imamo danes, niso imeli. Zato so mladi do kakega 16. leta hodili bosi v cerkev. Pred prvo svetovno vojno pa so imeli že čevlje iz boksa. Ženske so nosile dolga široka krila in kočomajke. To so bile v pasu tesno oprijete jope z zelo nagubanim spodnjim delom. Ce je bila cesta do cerkve blatna, so držala krila privzdignjena, da se niso oškropila in umazala. Spodaj pa se je videlo pet ali manj interfantov (spodnjih kril). V dežju pa so krila dvignila čez glavo in tako vse bele, ker so se videla spodnja krila, hitele domov. Tudi ta moda je ostala le do prve svetovne vojne. NI BILO šE TRAKTORJEV IN AVTOMOBILOV Naši dedje so orali še z le-: senimi plugi, ki so jih vlekli j voli, vol in krava, kasneje I šele konji. Okoli leta 18S0 je bilo še prav malo konj. Kot prevozno sredstvo pa so imeli bagrle. To je bil majhen voz na štirih kolesih. Za sedež je bila pletena košara iz vrb j a za dve do tri osebe. Kolesljev ali kočij ni bilo na Pšati nikoli, pač pa ropotač. Ta je ostal še do nedavnega. Seveda, bil je boljši kot nič, prijetno pa se z njim ni bilo voziti. Bil je namreč brez vzmeti in je zelo tresel. Za tem je prišel zaprav-ljivček, ki pa" današnjemu času ni ostal kos. Prvi gumi voz — gumiradl, so dobili kmalu po prvi svetovni vojni. Tudi najrazličnejši kmetijski stroji so se začeli uveljavljati potem. Precej grabljenja, mešanja sena na ro'.:e ipd. je prihranjeno na račun mehanizacije. PRVO KOLO Za Jevšovčev ega ata sem že povedala, da je delal najrazličnejše stvari. Njegov brat je bil čevljar v Ljubljani. Imel je staro kolo in ko je b;lo zanič, ga je vrgel na podstrešje. Vendar Jevševec na kolo ni pozabil. Uporabil je ogrodje kolesa. V nek j vasi je dobil dve kolesi cd kolovrata in jih namestil v ogrodje. Potrebno je izstružil. Tudi gonilno kolo s pedali in krmilom je napravil leseno. Namesto verige je vstavil naramnice, kakršne so pri koših. Sedež pa je dobil na starem kolesu. To kolo je napravil okoli 1912. leta in ga imel nekako tri leta. Malo treslo je, peljal se je pa le. Ljudje so se mu smejali, njemu pa se je imenitno zdelo. Kolo je potem po-žgal, saj je bilo leseno -n kupil novo, pravo. Fantje in dekleta Res, delo je bilo včasih zelo naporno, toda mladi so imeli tudi veliko prijetnih trenutkov. Dekleta in fantje so se zbirali na preji, pri lickanju koruze itd. Ob določenih praznikih so prirejali domače, vaške plese, kot na primer na srna j no nedeljo (že-gnanje). Posebne navade so imeli o pustu, veliki noči, božiču ipd. Milka Mušič, Pšata (Nadaljevanje prihodnjič) Gorenjski krpji in ljudje ■•■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ai ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■SJ ■ ■i»ii*ii»HiMKiiiiiiii^iiiiiiiii»iiiiiiiiifliit>imi........■■■■»■•■••■■■■■■■•»■■■•■■■■■■■tiiiiPiini ........................... ■■'••••■■■"""""""""""^ Kako manj časa živeti? Najnovejša statistična predvidevanja kažejo, da bo v Ameriki v naslednjih desetih Tudi to se zgodi Neka gospodinja v Hou-stonu je opazila v svoji kuhinji miš. Ker se ženskam tako spodobi, je neznansko zakričala. Miš — kot da bi jo razumela, se je na »ukaz« ustavila. Gospodinja je zakričala še enkrat, še močneje. Uboga miška pa se je zvrnila po tleh. Veterinar je kas neje ugotovil, da je miško zadela srčna kap. — Lahko bi počakala vsaj toliko, da bi se odpeljali. letih kar dvakrat več žensk kot moških in to od petintridesetega leta dalje. Nekateri si to nesorazmerje razlagajo enostavno s tem, da je ženski spol pač odpornejši, drugi dodajajo temu še kan. ček humorja. Takoj po dvajsetem letu se namreč razmerje spremeni v korist žensk, čeprav se v Ameriki rodi več dečkov kot deklic. Nekateri predlagajo naj začno ženske več piti, več naj imajo skrbi, več naj jedo in manj spijo. Ta »patent* naj bi pomagal, da bi bila življenjska doba žensk enaka moški. In vino veritas... V Lizboni imajo vsako leto tekmovanje v pitju vina. Kdor ga več prenese, je zmagoval«. Do sedaj je že tri leta zmagoval na tem tekmovanju 27-letni Emilio Par-tagas. Letos pa se mu je zmaga nesrečno izmuznila. Vsa leta doslej je namreč brez škode , lahko polokal okoli osem litrov vina naenkrat, letos pa se je prevrnil in onesvestil že pri prvih po-žirkih. Ko si je opomogel, je ogorčen ugotovil, da so mu namesto vina nalili sirup proti kašlju. Tako je bil zaradi zdravila ob nagrade. Sveža trava v plastičnih vrečah Pred kratkim si je neki domiselni Anglež iz Blacka v severozahodni Angliji izmislil način, kako ohranjati sveže pokošeno travo. Pričel je izdelovati plastične vreče, visoke kakih devetdeset centimetrov hn 140 široke. Žični mreži, ena na dnu vreče, druga pri vrhu skrbita, da ostane v vreči tudi dovolj zraka. Poskusi so pokazali, da je bila sveža trava užitna še šest mesecev potem, ko so jo hermetično zaprli v plastične vreče. »•••••••••••t Miha Klinar: Mesta, ' e *n razcestja DomcHiia III. DEL 141 ali ne bi smel lastiti. Prapor slovenske sf ^e dv No, ne bom ugibal, ali je bil is*^1-"^tpda prvenstva si ne ■ Pa kai'8n,i,a naša franka m ne Kopačeva,« pravi učitelj .. . »St* ' *aJ neki bi socialni demokrat je lahko storili? Peščica so, I S] e «Bnkam, da imajo v teh časih za seboj večino delavstva^ ?ye"skem. Toda kaj je delavstvo proti slovenskemu kmetij ,udstvu? Manjšina ne znaten delec, brezdomovinski, narO ^^en! Kako naj bi potem nosili prapor narodove svobo^j movine? Kdo je narod? Kdo domovina, To je ljudstvo, ki s«ki Sv°Je grude in ki sledi zvesto in poslušno svojim voditelji. ,;• "Jo U„___:______t.. • ' jf l,l.]a, ,Vstno kome 3rt»ia tni/anj' sv°J'm duhovnim pastirjem. To ljudstvo je 9, sfny[ ]° ljudstvo je domo- vina, ne pa brezdomovinsko in na lavstvo . laJda zavedno de- Stefi bi lahko ugovarjala in z enj,a tJ? vPrašanjem ustavila učiteljevo pridigo »o ljudstvu, ki se 4^ an° svoje rodne grude in svojih duhovnih voditeljev«. Vpra|Jm^t' Zak«i in kdo je kriv, da se mnogi med mnogimi kmetiške| *> Se oklepa rodne grude« te grude niso mogli tako krč«* jer^"'11' Ui treba s te grude in iz domovine na twir/tll,:° dihali m še usihajo brez domovine v neizmei nosti tujin'l "su t i o vse vetrove sveta. Kako doživeti 100 let? Neka angleška zavarovalnica je nedavno tega izvedla med svojimi strankami, ki so bile že stare sto let, anketo, kako se doživi tako visoko starost. Ugotovili so, da jc med stoletniki šestkrat več žensk kot moških. Zdravnik, ki je pregledal vse odgovore, je monil, da jc za visoko' sta- rost važno, če si želimo dolgo živeti. Stoletniki so odgovarjali, da jc treba veliko delati, živeti na vasi in sploh umirjeno živeti, nič kaditi in nič piti. In kaj ti starci najraje jedo? Na prvem mestu so piščanci, potcan goveja pečenka in pa rib«. o m nJen namen samo nenemških naro- ---------- —, u »C*r\e svcu Ponovila bi mu lahko Cankarjeve btf pa £U!>Poskih domovinah a molči, kolikor ga sploh posluša, u# v ^ ?v°r> in govori ... »Sami veste mnogo bolje kakor |, s, akSn<> zagato so prišli slovenski socialistični prvaki ob kultf«, . eSfiostih ki so se jih udeležil, maja ob petdesetletnici po'^nskir ^ kamna češke- ga narodnega gledališča v Piagi. IMV jc ,lr'-a^im socialist ta manifestacija ni bila pi i srcu, čfSvou .!' nje v tem, da bi manifestirala zahtevo P1 v' n dov v monarhiji . .« ^Q . Stcfi bi najraje učitelju segla v~ ■ pri tisi niso popomoma cnoini. rraskin siav.riško •tan, medtem ko italijanski tržaški »"i, kL.rRr;uils^niski social'sti niso hoteli sodelovati na teh slav no visnost, toda kakor nočejo nemški socialisti priti pod češko državo, tako mi Italijani pod nobenim pogojem nočemo pripasti Jugoslaviji. Tako nekako je o tem pisal v »Lavoratoru« tržaški italijanski socialistični voditelj Valentino Pittoni. Po njegovem bi v preurejeni državi v nacionalne države moral dobiti Trst poseben značaj, s čimer so soglašali tudi avstrijski tr/aški Nemci. Za Pittonija so bile praške slovesnosti samo privesek italijansko-jugoslovanskega kongresa v Rimu ki mu je Pittoni pripisoval »neiskrenost«, kar za politiko ni nič nenavadnega. In o tem Pittonijevem stališču, ki ga je podprl tudi slovenski socialist dr. Henrik Turna, govori učitelj, da bi del slovenskih socialistov, ki vidijo rešitev narodnostnega vprašanja zatiranih narodov samo v socialistični preobrazbi družbe in sveta, lahko proglasil za narodne odpadnike. »Ali ni Tumovo stališče, oziroma njegova podpora Pittoniju re-negatstvo?« vprašuje, ne da bi čakal na odgovor. Štefi bi mu lahko odgovorila, da dr. Turna ni noben slovenski odpadnik Ni podprl Pittoni jevega stališča zaradi Pittonijevega ita-lijanstva, marveč zato, ker je izhajal iz misli, da je usoda Trsta tako tesno spojena z usodo morebitne jugoslovanske države, da ju ni mogoče ločiti, kakor tudi ni mogoče z razrednega delavskega stališča ločiti polemične razprave med slovenskimi in italijanskimi tržaškimi socialisti ter njihovih stališč. Po Tumovem mnenju ni nacionalistična rešitev narodnostnega vprašanja nikjer tako nemogoča kakor v Primorju in Trstu, kjer sta oba naroda — italijanski in slovenski kakor prepletena drug z drugim in kjer se kakor nikjer tako očitno ne kaže, da je ta rešitev možna le na mednarodni osnovi in z mednarodno idejo, kakršno proglašajo socialisti. Toda kdaj bo to, ko del vodilnih socialistov obeh narodnosti že služi svojim nacionalističnim meščanskim strankam in jim prav pri tem vprašanju prepušča popolno vodstvo. Ta trenja, ki so nastala med slovenskimi in italijanskimi socialisti, naj bi izgladili prav te dni na posebni skupni konferenci, a so jo Italijani (tega Štefi ne ve) prav danes odpovedali, oziroma jo preložili za nedoločen čas. Morda so k temu pripomogli prav italijanski meščanski voditelji, ki ne žele enotnosti in soglasja med slovenskimi in italijanskimi socialisti in ki zalo med italijanskimi socialisti netijo šovinizem. In to ne brez uspeha. Dejstvo je da so socialni demokratje razcepljeni v struje in Strujice in se gredo politiko pod prapori meščanskih strank in ne pod zastavo internacionalizma. — Ni internacionale, ki bi postavila jasna načelna stališča in nasprotja, ki nas razdvajajo, vskladila ter prešla v akcijo. Narodi so dejstva Stranka, ki ne temelji v svojem narodu, je mrtva veja. Svojo življenjsko moč lahko icma samo iz ljudstva, iz njegovih korenin« Ce Je ne, sc posuši in odmre. Tudi socialistične stranke in te se mnogo bolj kakor druge bi moialc črpati in krepiti svojo živ-ko silo iz najglobljih plasti svojih ljudstev. Niso narodnosti /.udi Intel-r.acionnle, marveč je Internacionala zaradi narodnosti. Drugače bi se IM imenovala lako in bi jo njeni ustanovitelji imenovali kak > dingače. Tud: delavski razred je raznonaroden. Prav zara- di te raznonarodnosti in skupnih življenjskih interesov po osvoboditvi od kapitalističnega izrabljanja in zatiranja, po osvoboditvi iz okov razredne družbe, postaja delavski razred nosilec narodne svobode, bralstva in sodelovanja med narodi. To pa se pravi, da bi, morah stvar svoje in narodne osvoboditve zatiranih narodov vzeti socialisti v svoje roke, kakor so to storili v Rusiji boljševiki, ne pa, kakor je nekdo prav te dni pisal v »Napreju«, da bodo slovenski socialisti v narodnem boju podpirali slovensko meščanstvo in kmete, ki si jih je podredilo meščanstvo s pomočjo duhovništva, čeprav so interesi kmetov popolnoma drugačni kakor interesi slovenskega meščanstva, ki že sanjari, kako bo iz kmetov in delavstva izsesalo svoj kapital in na slovenskih tleh dohitelo tuje denarne mogotce. O tem bi lahko štefi govorila in ustavila gramofon učiteljeve, politike navdušenja nad obeti, ki jih obljubljajo slovenski politiki! slovenskemu ljudstvu. »Narodni svet odprava kronovinskih meja, bodoča narodna dr-' žava, prihodnost našega naraščaja, prihodnost naših mladih ljudi.«*! vre iz učitelja navdušenje, pa tudi zavist, prikrita v rahlo otožnosti »Rad bi bil šolar, tak, kakor je danes vaš sin . . .« »Hvala bogu.« pravi pri sebi Stefi jn se oddahne. »Da. prav tak bi bil rad! Znal bi do kraja izrabiti vse možnosti, ki jih bo vašemu sinu in drugim mladim ljudem dala slovenska svoboda. Postal bi pravnik, politik . . .« ob tej želji, ki bo zanj vselej' neuresničljiva, učitelja stisne v grlu, kakor da ga bo žalostna zavest neuresničljivega prisilila v solze. Kakor da bi pogoltnil neprežvečenl grižljaj starega trdega mesa, pogoltne žalost in se vrne zopet k Slavku in njegovemu šolanju. »V šole mora! In še letos!« »Rekli ste,« ga hoče štefi opozoriti, ker ji je bil rekel, da je letos /c prepozno. »Kajpak, rekel sem, rekel ... A mislim, da bi še šlo. Ko bi, denimo, posredoval šolski nadzornik Spacapan aH pa . . . ali . . .« šteti čaka, kaj bo rekel. »Sicer pa, kaj bi nadlegovali Spacapana. Tud; jaz sem med šolniki znan! Ravnatelja idrijske realke Menikelija poznam osebno! Napisal bom priporočilo,« seže učitelj po papirju in peresniku. »In to bi zadoščalo?« Učitelj se ob tem vprašanju popraska s peresnikom po čelu, da bi skril zadrego, ki se ga je lotila irt ki priča, da vseeno ni tako zelo prepričan da bo njegovo priporočilo zadoščalo. »Kajpak, zadoščalo bo,« pravi z malce spremenjenim glasom. »Mora zadoščati!« »In potem Slavku ne bo treba delati sprejemnega izpita?« Učitelja štefankino vprašanje iznenadi zaradi naivnosti. »Ne, brez izpita ne bo šlo! Izpit bo, kajpak, moral opraviti! Bre7 sprejemnega izpita bi morda sprejeli v gimnazijo kvečjemu sine deželnega glavarja ali kakega drugega visokega uradnika s plemi s k 11111 privilegiji ali pa še njega ne... Ne, fant bo mora! opravit izpit! In to še pred sredo!« GLAS * 10. STRAN OB DNEVU BORCA SREDA — 3. JULIJA 19« Zadnje dni septembra 1944. leta so se nad Bohinjem zgrnili temni oblaki. S Triglava je pihal mrzel veter in starejši ljudje so napovedovali zgodnjo zimo. Kmetje so hiteli s pospravljanjem poljskih pridelkov, otroci pa so obirali sadje, med vojno tako pomembno prehrano. Domači vremenosJovci se tokrat niso zmotili. V noči na prvi oktober je pričelo deževati. 2e zjutraj pa so se med deževjem pojavile prve snežinke. Deževalo in snežilo je še tri dni in dve noči. Kot da bi dež in sneg hotela zbrisati krvave sledove boja ob železniški progi v Bohinju. Tri dni in dive noči je ob robu gozda blizu železniške proge ob vasi Bitnje v Bohinju ležal partizan. Niti sneg ki dež nista sprala z njegovega obraza kepo strjene krvi, ki je zalila desno oko in obraz. Tretjega dne pa se je negibno telo premaknilo in se po močnem hropenju počasi s težavo dvignilo, klecnilo na kolena, se ponovno dvignilo. Nekaj časa je bilo vse mirno. Nikjer nobenega človeka, le nemške patrulje so občasno previdno patruljirale po progi ki se z zaničevanjem ozirale proti gozdu, kjer je ležal ranjeni borec. Kot prikazen, smrt ali živo strašilo se je drugega oktobra 1944. leta prizibal v vas Bitnje ranjeni partizan in prosil za pomoč. V hiši, kjer se je najprej ustavil, so ga lepo odslovili in za njim zaklenili vrata. Po vasi je završalo: ranjeni borec je v vasi. Vedeli so, da se od zadnje akcije borcev na progo eden ni vrnil. Nihče ni vedel povedati, ali je bil ujet, ranjen ali ubit. Zdaj pa se je pojavil v vasi sredi dneva. Bilo ga je groza gledati. Le kako more človek še živeti, če jc ustreljen v zatilje in mu je zrno prebilo glavo pri korenu nosa med očmi. Prvo pomoč so mu dali v Mencingerjevi hiši, od tam pa sta ga domači sin in neko dekle odpeljala v partizansko enoto v Jereko. »Ilura, Tone se je vrnil,« so od navdušenja vzklikali Bratje Svetina — vojaki revolucije Zgodba o človeku, ki nosi v glavi svinčeno trofejo iz vojne In zgodba o njegovih bratih, ki so korakali pod zastavo revolucije borci in ga objemali. Tone je srečanje doživljal kot v snu. Vse je slišal ki videl kot v megli. Nikakor se ni mogel spomniti kje je, od kod prihaja, in kam gre. Ni se mogel spomniti, kje je bil ranjen, kje je bila tista borba, kdo je bil z njim itn. Mladinci so se vrnili domov, borci pa so ranjenca odpeljali v partizansko bol nišnico, ki je bila skrita v bohinjskih gozdovih. Ko ga je zdravnik zagledal, je zmajal z glavo. Borci, ki so opazili resni zdravnikov obraz, so prav tako menili, da ranjencu ni pomoči. V bolnišnici so mu najprej zdravili samo glavo. Pet dni je ranjenec ležal nepremično, potem pa se je začel počasi os vešča ti. Počasi se mu je vračal spomin. Začudeno je opazoval barako, zdravnika, bolničarki in druge ranjence. Ker je že več dni nepremično ležal na eni strani, je zaprosil bolničarki, naj ga obrneta na drugo stran. Selo pri obračanju je bolničarka opazila, da je borec ranjen tudi v zadnjico. Zdaj 'se je tudi ranjenec spomnil, od kod se ena rana. RANJENEC PRIPOVEDUJE V baraki so bili kot ena družina. Zdravnik, bolničarki in ranjenci so pripovedovali O svojcih, prijateljih, načrtih za življenje. Spominjali so se bojev, govorili pa so tudi o mučenjih po zaporih, taboriščih, talcih, izseljencih in drugih okupatorjevih zločinih. Skrbno so spremljali razvoj dogodkov na vzhodni fronti, na fronti v Franciji in Italiji. čez nekaj tednov, ko se je ranjenec že bolje počutil, mu jc zdravnik dr. Ivan Hriber-nik-Matjaž, ki zdaj živi v Straži Šču pri Kranju, priznal: »Ko so te prinesli, sem pomislil, zopet bo neka mati zajokala, ko bo dobila sporočilo o padlem sinu«. Toda ranjenec se je zavedal, da so k zmagi življenja nad smrtjo veliko pripomogli partizanski zdravnik Matjaž in skrbni bolničarki. »No, pa nam povej, kako je bilo, ko si bil ranjen,« je dejal zdravnik in se usedel na posteljo k ranjencu. Na- sproti njega sta sedeli bolničarki Alenka in Rosvita iz Bohinja. Ko je ranjenec spregovoril, je v sobi nastala tišina. Ranjenci so pozabili na bolečine in prisluhnili zgodbi človeka, ki mu strel skozi glavo ni pretrgal življenja. »Bil sem kurir pod Golico,« je začel pripovedovati Tone, »nosil sem pošto v Zgornjesavsko dolino. To so bila nevarna, toda zanimiva potovanja. Kasneje sem bil premeščen v Prešernovo brigado. Iz dela brigade je bil ustanovljen jeseniško-bohinj-ski odred. 30. septembra se je druga četa drugega bataljona jeseniško-bohinjskega odreda spustila z Uskovnice v dolino, da bi minirala progo. Po progi skozi Bohinj so Nemci prevažali vojaštvo in vojaški material za fronto v Italiji pa tudi za borbo proti NOV. Eksploziv za miniranje smo dobili s Primorske, kjer so zavezniki s padali spuščali orožje, strelivo, oblake, čevlje in druge potrebščine. Četa se je razdelila v tri skupine. Prva večja skupina je postavila zavarovanje proti Bledu, druga skupina borcev je odšla v zasedo proti Bohinjski Bistrici, trije pa smo bili določeni za miniranje proge. Razen mene sta bila mLnerca še Mirko Košnik-Tone iz Bohinja in Peter, minorec odreda, Avsitrijec, ki je dezertira! iz nemške vojske. Z angleškim eksplozivom smo minirali železniški podvoz pri Bitnjah. Ker je bil plastik moker, nismo vedeli, če bo eksplodiral. Z negotovostjo smo prižgali za-žigalno vrvico in se umaknili v zaklon. Kmalu je zado-nela močna eksplozija, ki se je slišala daleč naokrog. Veseli smo odhiteli na zbirno mesto. Eksplozija je namreč tudi za borce v zasedi pomenila znamenje za umik. Ni mi znano, kako so se naenkrat pred nami po javi H Nemci. Prvega sem opazil v razdalji desetih metrov. Ustrelil sem vanj, potem pa me je nekaj zapeklo v glavi in počasi som začel izgubljati zavest. Se prej pa sem čutil, dn okrog mene hodijo Nemci, da so mi odvzeli puško, nahrbtnik in pas. Slišal sem Nemca, ki je preklinjal bandite, nato pa sem čutil močno brco v zadnjico. Ker mi je iz zatilja in čela lila kri, so Nemci menili, da sem mrtev. Peter in Tone sta se srečno umaknila (Mirko Koš-nik je bil ranjen v nogo) in priključila četi, jaz pa sem ležal tam se tri dni in dve noči. Zdaj vem, da nisem dobil brce v zadnjico, ampak še en strel, ki ga je sovražnik izstrelil potem, ko so mi pobirali orožje in opremo. Kako dolgo sem ležal za progo, sem zvedel šele od mladincev.« Ranjenci so želeli slišati še druge podrobnosti, bolničarki pa sta bili radovedni, če ima brate, sestre in kje živijo. Tone Svetina s Koroške Bele, ki ni v sorodstvu s pisateljem Svetinom, je pripovedoval o sebi, bratih in domačem kraju. Tone Svetina izhaja iz delavske družine. Oče Jakob se je smrtno ponesrečil v železarni. V družini je bilo sedem bratov in dve sestri. USTRELJEN PRED DELAVNICO Brat Friderik je živel v Ljubljani. Tam se je že prve dni priključil osvobodilni fronti. V Ljubljani je imel delavnico. Vodstvo osvobodilne fronte je pri njem naročilo 3000 bodal in 1000 vžigalnikov za eksploziv. Ko je že izdelal 500 bodal in 500 vžigalnikov, ga je pri delu nepričakovano zalotila fašistična vojaška enota. Brez zaslišanja so njega in njegove pomočnike postavili pred zid in postrelili. Na ta dogodek nas danes spominja spominska plošča. Izdajalec je bil po vojni obsojen na smrt. Drugi brat Filip je spomladi odšel iz Ljubljane v partizane na Štajersko. Tam se je priključil borcem pohorskega bataljona. Med neko borbo je bil ranjen v nogo in ujet. Ranjenega so Nemci vlekli po Celju in Mariboru ter kazali ljudem} »Poglejte bandite! Nihče nam ne more uiti!« Osmega marca 1943. leta so ga ustrelili kot talca. Z njim v zaporu je bil tudi Drago Zerko iz Zagorja ob Savi, ki je po vojni pisal Filipovi materi na Koroško Belo o zadnjih minutah življenja njenega sina. Drago piše, da je Filip pred ustrelitvijo vzkliknil: »Živeli slovenski partizani!« in »Živela komunistična partija«. Tretji brat Avgust je bil zaradi aktivnega dela za NOV marca 1943. leta aretiran. Odpeljali so ga v Begunje, kjer so ga pri zasliševanjih strahotno mučili. Avgust je bil v Begunjah osem mesecev zaprt v bunkerju, od tam pa poslan v taborišče Mauthausen. Po vojni se je vrnil domov. Četrti brat Jakob je bdi tudi partizan ki se je vrnil domov kot oficir. To je zgodba o petih bratih Svetina, po domače Hriber-nikovih, s Koroške Bele. Tone, ki je bil ustreljen skozi glavo, je bil po vojni trikrat operiran. Del zrna se je namreč razpršil v glavi in zdravniki so z operacijami skušali odstraniti čimveč teh svinčenih koščkov. Toda rentgenske slike kažejo, da Tone še vedno nosi v glavi drobce svinčonke. Posledice: na eno oko ne vidi, slabo sliši, glavobol pa mu je večni spremljevalec. Čeprav je invalidsko upokojen, je aktivni družbenopolitični delavec. Kot sekretar občinskega odbora ZZB NOV Jesenice precej prispeva k aktivnosti te organizacije. J. Vidic Po 33. členu zakona o delovnih razmerjih in 143. členu statuta razpisuje upravni odbor TRŽISKE TOVARNE KOS IN SRPOV TRŽIČ prosto delovno mesto računovodje podjetja Pogoji: kanddatom nc sme biti s sodno odločbo vzeta pravica opravljanja vodilne funkcije v gospodarstvu; da ima ekonomsko fakulteto in I leta prakse ali višjo ekonomsko šolo in 7 let prakse oziroma ekonomsko srednjo šolo in 12 let prakse v računovodskih poslih. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in s podatki o dosedanjih zaposlitvah pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Tržiška tovarna kos in srpov Tržič — tajništvo, kjer lahko dobijo tudi druga pojasnila. GL\S * !!. stran Kako je pleza Čopov st Pred nedavnim je jeseniški alpinist in gorski reševalec Jože Cop praznoval petinsedemdeseti rojstni dan. On ni samo najpomembnejša in najmarkantnejša osebnost v zgodovini slovenskega alpinizma, ampak sodijo njegova pota m?d vrhunske stvaritve evropskega alpinizma. Ni imel pisateljskega daru in o njegovih podvigih so nam osiali le zapisi ponav-liavoev in njegovih občudovalcev. Letošnjo zimo je bil prvič preplezan osrednji ali Čopov steber v severni steni Triglava. Naša javnost je vzpon ocenila kot najtežji doslej pri nas preplezani zimski vzpon. Toda prvo dejanje na tem prizorišču je bilo opravljeno že Pred mnogimi leti. Po svoji dramatičnosti, veličini ia pomembnosti je bilo tisto dejanje verjetno še večje — še izjemnejše. Prvi vzpon je namreč prek tega stebra (ki sodi med najlepie Plezalne ture v kopni skali v Evropi) OPRAVIL JOŽA COP S SOPLEZALKO PAVLO JESIHOVO ŽE LETA 1945. Prav je, da se ob visokem jubileju našega alpinističnega veterana, učitelja in simbola spomnimo tudi na njegovo enkratno in najbolj slavno dejanje v severni triglavski steni. Po pripovedovanju prvopristopnikov je ta vzpon opisal Evgen Lovšin. Prvo in celovito podobo o veličini podviga in težavnosti smeri pa je dal dr. ing. France Avčin — eden najbolj zvestih in vnetih slovenskih alpinistov starejše generacije in eden najiskrenejših občudovalcev Čopovega Joža. Pisal jc po tem, ko je s soplezalcem pred dvajsetimi leti (1948) prvi ponovil to smer. ^a bi si ponovno zbudili spomin na to dejanje in da bi o njem slišali tudi mladi — tedaj še nerojeni — je prav, da si iz zapisov poročevalca Lovšina in občudovalca Avčina iztrgamo tista najbolj značilna mesta o dejanjih, ki lahko predstavljajo najlepši šopek za življenjski praznik Čopovega Joža. ^ Polno mero odgovornosti sem kot rečeno izbral po svoji Presoji le najznačilnejše in najpomembnejše odlomke. Naj mi avtorja ne zamerita to časnikarsko samovoljo. Izvleček je Povzet po revijah »Gore in ljudje« (1946) in »Planinski Vest-nik« (1948). Takole piše Evgen Lovšin leta 1945: »Joža in Pavla sta nameravala preplezati steno kjerkoli. V začetku sta pohajkovala v Zimmer-Jahnovi smeri, zavila po Zlatorogovih ste-v srednji steber in pogledala v Crni graben. S svojimi zagonetnimi očmi ju je stena že pritegnila k sebi. Ni ii bilo mogoče uiti. Najprej •e Ji je Joža vdal. . . Naša plezalca sta si zaže-,ela videti srednji steber *Sai v njegovem spodnjem Je,u. Nista bila še povsem *rePka v nameri, preplezati j° ia zdaj še zagonetno smer, ki je morda brez prehoda na Plemenice. . . Dan se je že nagnil, ko ^a se jima previsna skala *n prehod na nekakšno hi-?*° odločno postavila po ro-bu- Previs je podoben prižni-cl in je približno v isti viši-ni kakor začetek Ladje na s°sednjem vzhodnem razu. Joža nerad bivakira, ker ga že tako trga po udih, kadar se vreme kuja. Zato se je kljub Pavlinim opozorilom pognal kvišku in prišel čez težki prvi previs na gladke navpične plošče. S kladivom je sekal stope v živo skalo. Povzpel se je kakih 15 m nad Pavlo. Vrv se je čudno zapletala in ni več gladko tekla. Tam gori nekje ni šlo vse po pravem redu. Začelo se je že mračiti in se pripravljati na dež. Joža je bil v ogromnem previsu brez oprimkov in očitno je bilo, da so to Šele začetki. Vse sakramentiranje mu ni pomagalo. Na desni strani je opazil pokli.no, ki mu je pomagala, da se je pri tiščal počasi na nezin at.no visečo poličko ter tu obtičal. Sedaj ni bilo niti pomisliti več na povratek. Niti ni Jožu uspelo, da bi se vrnil k Pavli. Ostati je bilo treba na izloženi ozki, v prepad nagnjeni polički in čakati, kaj bo jutrišnji dan prinesel. Med- tem ko je bila Pavla v ugodnejšem položaju, je bil Joža privezan in pribit na steno. Pri tem so mu noge, bingljajoč v Vrata, prej zaspale kot oči. Tolkel je po njih, jih zvijal in prekladal. Noč se je vlekla v brez-končnost. Ce ne bi bilo ro-silo, bi bila plaha jutranja svetloba vlila novega upanja in veselja v izmučeni telesi. Tako pa se je Pavle že navsezgodaj polastilo nevarno čustvo brezbrižnosti. Povzročila jo je utrujenost tolike stopnje, da so ji roke in noge začele odpovedovati. Brez Jož.eve pomoči ne bi prišla čez prve triglavske trebuša-ste pomole. . . Spet se je nagnil dan . . . Ves drugi dan je bilo na pretek opravka z njimi. Ko sta sprostila zapleteno vrv, je Pavla poskusila svo jo srečo. Šele ko se je trikrat zagnala, trikrat odletela in obvisela v zraku, ji je uspelo priti na tisto poličko, na kateri je Joža prenočeval. . . ... Še ni konca težav, prepad je sicer vedno večji, stene pa nikakor noče biti konec. Joža je stopil na Pavlina ramena in tvegal vzpon na nekako streho. Na srečo je bil zabil klin, kajti že po prvem poskusu je od le tel in obvisel v zraku. Šele drugič je uspel. Vrstile so se gladke plošče, previsi pa spet izložene zajede, težava za težavo. Po prejšnjem opazovanju bi moralo nekje tukaj biti okno, ki prežene hitro vse bridkosti in težave. Kjer je bil svet nekoliko zavit, sta še oprezala za oknom. . . Spet se je nagnil dan, za danes je bilo dovolj in preveč. Pribita in privezana m zdelana od vesenja po plateh sta prenočevala drugič v steni. V oprtnike sta potisnila noge, da bi se ogrela. Rosilo je še kar naprej, o dobri volji in zmagoslavnih občutkih ni bilo ne duha ne sluha. . . Po dolgi in mrzli mokri noči je od vzhoda prilezlo medlo jutro. Tretji dan v steni. In še nič ne kaže, da se težave bližajo koncu. Vse je še navpično, v meglo zavito je še bolj strahotno divje. Utrujeno dušo še bolj utruja. Kdo bi si mislil, da je Jo ža tak ješč fant. Menda je mislil, da ni mogoče obdelovati trde in zahrbtne novine v steni brez sira in salame. Tudi ga ni grizlo v želodcu, ko se je napil vode. Toliko, da si je pomel oči in premaknil noge in »frk« se je poslovila steklenica s kavo. Nekje spodaj je še milo zazvonila, preden jo je za vedno požrl prepad. Pavli ni bik) do jedi, kava ji je bila edina tc-lažnica in krepilo. Sedaj je še tega konec. 'Saj je moja steklenica, ji je ugovarjal Joža. Med potjo je bil izgubil tudi star daljnogled. Kazal je samo na eno oko in še to tako, da nisi vedel kaj. Spet se je spomnil nanj! Za tisti bore rešpetlia, ti je žal, za steklenico pa ne! Sedaj šele vem, zakaj ne moreš najti okna, se je jezila Pavla. Golomrazilo je kar naprej. Za hip se je mesla izprele-tela, da si videl v Vrata. . . Kje je še rob! Kakor dva tibetska debela bogova s svojimi brezčutnimi očmi gledata stebra proti severu. Morda pa je med njima okno! ... Ni bilo okno, bila je past! Bila je večja votlina, lopa, v kateri zaradi nagnjenosti tal ni bilo mogoče sedeti . . . Pavla je obtičala Vrv je tekla po končani Jo-ževi akrobaciji ob bolvanski izboklini v nekaki izjedi. Pod bolvanom je zaradi njegove trebušaste izbokline odstopila od stene. Dvaindvajset metrov njene dolžine loči sedaj Jožo od Pavle, ki jo varuje z vrha, ne da bi mogel slediti njene gibe. Sedaj je Pavla na vrsti. Po trebuhu ni mogla pod previs. S police zdrkne in obvisi v zraku . . . Joža čvrsto pritegne vrv. Ker pa jo izboklina odriva iz stene, visi Pavla v zraku brez vsake opore in brez možnosti zgrabiti za kakršenkoli oprimek. Tretjega, ki bi jo pritegnil k steni, ni! Poizkuša nazaj, pa ne gre. Nekajkrat zaniha in se požene k steni, pa brez uspeha. Vpije proti Joži, naj popusti vrv, a Joži menda ni bilo mogoče. In za hip je Pavlo preblisnilo: Lass!! Tisti Lass, ki je po padcu obvisel v triglavski steni na vrvi in vpil: 'AH naj prerežem vrv? Strašno me boli! Pet dni je visel kot strahotna žrtev svoje mlade sile in bil potem pokopan na dovškem pokopališču. Pavla je napela vse krip-lje. Joža ne popusti in vendar se vrv nategne ali nekje zataknjena toliko sprosti, da omogoči Pavli doseči prejšnji izhodiščni stop. . . Pavla je obtičala na tisti usodni polici ob bolvanu. Tam je čakala, ne da bi tvegala nov nalet... Končno Joži ni preostajalo drugega kakor spustiti se v nevarno globino in pomagati. Zadnji klin je zabil, da bi se zavaroval. Ko se je v prostem spustu znašel ob bolvanskem vznožju, je obvisel v zraku. Pavla je pritegnila vrv k sebi, da je lahko pristal na polici poleg nje. Torej kaj? S tole polico je gotovo že hudič imel opravka! Njegovo ime se je vsaj slišalo vedno pogosteje. Ni ju bilo strah, da se bo res še sam prikazal, ko je bil že dovolj uročil steno. Pavli so odpovedale vse moči. Naprej ni mogla več, tudi ne s pomočjo vrvnega stopa, Prusikovega vozla in podobnih vrvnih manevrov. Nazaj ni nobeden od njiju niti pomislil. Po temeljitem razgovoru, ki ni jemal besed samo iz besednjaka, precej jih je bilo iz hribovskega žargona, sta sklenila, da bo Joža poizkusil priti sam na vrh, da se bo čimprej vrnil in da bo prinesel kline s seboj. Dogovorila sta se tako in zato ni komu kaj očitati, čeprav taki sporazumi v primeru nesreče, ki -je bila pred durmi, ne bi bili dovolj prepričljiv dokaz za pravilno ravnanje. Kako se je Joža izkopal iz stene, ni nadrobno povedal. Omenil je le, da se po tem težkem mestu stena nekoliko vda in da je teren položnej-ši. . . . . .Na Plemenicah sta mu sneg in dež mrazila ude in mu pregnala spanec z oči. Ko se je zdanilo, je hitel po Bambergovi poti nizdol. V Aljaževem domu je zagledal pred vhodom nosil niče. Načelnik reševalne odprave in vodnik Joža Čop je takoj vedel, za kaj gre. Zaradi njega in Pavle so bili vznemirjene že Jesenice, Dovje in Mojstrana. Ponižno je torej potrkal na duri, odprl vrata in dejal: 'Jaz sem Joža Cop, koga iščete?' vsi so bušili v smeh. In ta hip je Joža preletel očitek: 'Zakaj si nisem obvezal glave, se položil na nosilnice in nisem čakal, da pridejo moji tovariši reševalci iz sobe na plan. Tam bi po prespani noči našli pred vrati iskano žrtev . . . lahek uspeh rešilne odprave. . .!' Toliko da je ušel težavam, že mu muhe roje po glavi. Ostala je sama i . . . Pavla je prebila tretjo noč v steni na tisti skoraj usodni polici. Ostala je sama . . . Edino upanje je bila zavest, da izstop iz stene ne more biti več daleč in da se bo Joža verjetno izmotal iz zadrege. Še so ji misli urejene, še se ji zadnji razgovor z Jožo podi po možganih, počasi pa jo prevzame tišina in tema. V steni je zavijat veter. OdjužnLk se je umaknil krivcu. Prve drobne snežinke so se topile na ranjenih rokah . . . Ko je jutranjik zavel, jo je še bolj zmrazilo. Prva svetloba se je nežno pritisnila ob snežni poprh po skalah. Pavla je odprla oči v četrti dan. . . Huda žeja jo je zdramila in ji vrnila zavest. Treba bo kaj použiti, da od pre> napora ne odnehajo življenjske moči. V snežni mečavi je mladi, trdni Dolhar pod Kredarico že v prvi noči preminil. Uro, dve je žvečila suh kruh. Po občutku je moralo biti že pozno popoldne, ko je zaslišala s porobja Pleme-nic neke glasove in klice. Z nočjo je tudi to vpitje prenehalo. Spet se je zlohotna tišina naselila okoli nje, T duši pa ji je divjal vihar! Ia nenehno so spraševali možgani : ali bom vzdržala še četrto noč v steni. . .? Četrta noč! Utrujena do skrajnih meja je zatismla oči, da bi pregnala sence. . .« (Nadaljevanje prihodnjič) Priredil Dolfe Cebulj V nekaj stavkih GORENJSKA — Doslej so se tuji turisti večkrat pritoževali, da pri nas ne morejo kupiti tujih časopisov. Da bi ta problem rešili, so se pri Borbi in Tanjugu odločili, da bodo izdajali v angleškem jeziku dnevnik THE DAILY NEWS v 20.000 izvodih in DER KURIER v nemškem jeziku, z dnevno naklado 40.000 izvodov. Oba časopisa bosta izhajala v času od 15. junija do konca septembra. Imela bosta 6 do 8 strani, njuna cena pa bo 1 N din. BLED — Blejčani niso najbolj zadovoljni, kadar v tisku preberejo, da je njihovo jezero bolno. Menijo, da je vse skupaj že pretirano, saj nekateri listi pišejo tako, kot da se v jezeru ni več varno kopati. Po podatkih institucij, ki redno kontrolirajo stanje jezerske vode, sega zdrava, s kisikom prepojena voda že do globine 19 do 21 metrov. Po vsem tem ne gre več delati slabe reklame jezeru, ker to našemu turizmu več škodi kot koristi. BLED — Mednarodna padalska organizacija je odločila, da bo jubilejno 10. tekmovanje za svetovno prvenstvo v padalstvu na Bledu. Ta pomembna prireditev bo nedvomno pripomogla k še večji afirmaciji znanega gorenjskega turističnega centra. Tekmovanje bo leta 1970. Pričakujejo 600 do 700 udeležencev iz več kot 20 držav. BOHINJ — Delavci podjetja Slovenija ceste hitijo z rekonstrukcijo ceste od nadvoza v Soteski do Bitenj. Najtežje bo vsekakor odstraniti del pobočja od Soteske naprej in pa del žive skale malo pred Bitnjami. Na teh mestih je stara cesta že razrita, uporaben je le še ozek pas poti, po kateri vozijo tovornjaki gradbeni material od izkopov na traso nove ceste čez Nomenjsko. Zaradi del na odsekih, kjer se je stara cesta najbolj približala železniški progi, cestni promet roed delavniki ni mogoč. Da turistom preteklo nedeljo ni bilo treoa v Bohinj prek Pokljuke, so v soboto uredili tako, da je bil promet mogoč še po stari cesti, ponekod pa tudi že po novi trasi. BLED — Na Bledu zopet lahko vidimo izvoščke-fijakar-je, ki s kočijami prevažajo tujce. Da bi se ta tradicionalna dejavnost ohranila, so se fijakarji združili v svoji sekciji pod okriljem turističnega društva Bled. Za klicanje so si uredili telefon, prostor, kjer čakajo na stranke, pa so jim asfaltirali. ŽELEZNIKI — Za olepšanje in ureditev Železnikov je bilo v zadnjem času precej storjenega. Preuredili so lokala v Trnju in v Vrtu, gostilna pri Meru pa gradi novo avtomatsko kegljišče. Pravilna vzgoja doma in v šoli je pripomogla, da otroci ne delajo več škode v javnih nasadih. Zaradi vse večjega prometa so na cesti označili prehode za pešce. V prihodnje nameravajo urediti stari del Zgornjih Železnikov. Komisija za spomeniško varstvo si je stanje tamkaj že ogledala in bo pomagala pri obnovi. Odgovorni si tudi skušajo zagotoviti sredstva za polepšan je prostora okrog plavža. MOSTE — Zaradi lepega vremena sta bili v nedeljo cesti proti Bledu in Ratečam zelo živahni. Popoldne je bil promet v Mostah večkrat prekinjen. Na tem cestnem odseku, ki je precej ozek, imajo namreč prednost vozniki, ki vozijo proti Jesenicam, ker pa je bilo dosti voznikov, ki so se vračali v Ljubljano, so se tako nabirale dolge kolone. Takšni zastoji bodo zlasti v turistični sezoni skoraj vsakodnevni pojav, vse dokler ne bo zgrajen nov most prek Završnice. MOJSTRANA — Malo pred Mojstrano, ob porušenem mostu čez Savo, je med glavno cesto in Dolinko s travo poraščen prodnat prostor, na njem pa so tudi posamezna dreveia in nekaj mivke. Ker je blizu ceste, so v zadnjem času ta prostor začeli uporabljati domači in tuji turisti za kampiranje. RATEČE — Po prvi svetovni vojni je bila državna meja tako zarisana, da je polovica zemlje Ratcčanov ostala v Italiji. Danes imajo vsi lastniki te zemlje dvolastniška dovoljenja in tako hodijo skoraj vsak dan na italijansko stran spravljat drva, orat zemljo in kosit seno. Vsako leto ženejo čez mejo tudi živino na pašo, in sicer pod Mangart v okolico Bclopeških jezer. Prejšnji petek so gnali na pašo čez mejo okoli 100 glav goved'. PODKOREN — Cesta od Podkorena do Korenskega sedla ni bila obnovljena, pač pa so nekaj let /a tem, ko so as!al tirali cesto z Jesenic do Podkorena, položili asfalt prav do meje. Zato je vožnja na Korensko sedlo z naše strani prav prijetna. Da pa bi vožnjo še olajšali, so pred dvema letoma začeli popravljati klanec. Omenjeni vzpon so uredili lani, medtem ko letos urejajo cesto prav ob vznožju Karavank v Ziljski dolini. Del ceste je namreč ilovnat m so se, zlasti ob dežju, avtomobilom ugre/.ala kolesa. Precej negodovanj jc tudi nad slabo cesto v Trbižu. Na cesti so sicer postavljeni znaki za delo na cesti, vendar prav nič ne kaže, da bi na tej cesti les kaj delali. B. Blenkuš Druga razstava cvetja v Cerkljah Turistično društvo v Cerkljah bo za dan borca, 4. julija, odprlo drugo razstavo cvetja v prostorih osnovne šole. Svečana otvoritev razstave bo že v .sredo. 3. julija. Letošnja razstava cvetja, na kateri bodo sodelovali goji-telji cvetja iz vseh okoliških krajev in številne vrtnarije, bo še bolj bogata kakor jc bila lanska. Lansko razstavo si je ogledalo okoli tri tisoč obiskovalcev. -an Gostišče Završnica Edino gostišče v dolini Završnice je lani ob umeinem jezeru postavil Teodor Pa-pič. Za to je dobil posebno gradbeno dovoljenje. V Završnici je v lepih dneh veliko prijateljev mirne narave. Od glavne ceste v Mostah je samo 20 minut hoda, po dolini Završnice pa lahko vozijo tudi večja motorna vozila (avtobusi in tovornjaki), saj je do gostišča speljana razmeroma dobra cesta. Turistični pomen Završnice bo znatno porastel, ko bo speljana cesta vse do Zelenice. Zdaj je z motornimi vozili mogoč prevoz do lovske koče in čebelje plemeni Ine postaje, to pa je približno polovica poti do Zelenice. Turistični delavci Žirovnice merijo, da bi morali tudi s te stran postaviti žičnico do Zelenice. Vsekakor bi takšna akcija zahtevala skupne napore občin Tržič in Jesenice ter turističnih delavcev obeh občin. J. Vidic Taborniki so tekmovali Pred kratkim je bila škof ja Loka prizorišče republiškega mnogoboja tabornikov, starih med 11 in 18 leti. Na trati pred tabornim domom v Škofji Loki za Kranceljem in v Vincarjih se je 60 tabornikov in tabornic pomerilo v orientaciji, signalizaciji, postavljanju šotorov in v tekmovanju med dvema ognjema. Organizator letošnjega republiškega mnogoboja tabo: nikov iz vse Slovenije je bil odred Svobodnega Kamnitni-ka iz Škofje Loke pod pokroviteljstvom ZMZC tabornikov občine Škofja Loka. Na mnogoboju je sodelovalo 7 moških ekip, To so področni prvaki iz Maribora, Mute, Celja, Križ, Novega mesta, Ljubljane in Nove Gorice. Pri dekletih pa je sodelovalo pet ekip iz Mežice, Ljubljane, Križ, Rogaške slatine in Divače. Po osemurnih bojih so bili zmagovalci znani. Republiški prvak pri tabornicah je poslal odred Janka Premrla Vojka iz Divače. Pet deklet, ki jc sestavljalo ekipo, je doseglo 72,67 točke, na drugem, mestu jc odred Zdravilnih vrelcev iz Rogaške slatine, sledi odred Kriške gore iz Križ (gorenjski predstavnik), odred Savski val iz Ljubljane in na petem mestu odred Ruševca iz Mežice. Tudi med moškimi je zmagala taborniška ekipa s Primorske. Prvo mesto so s 67,55 točke zasedli taborniki, ki so predstavljali odred Soških mejašev iz Nove gorice. Sledijo Črni mravi iz Ljubljane, Gorjanski taborniki iz Novega mesta, odred Kriške gore iz Križ, Gorski bori iz Celja, odred Bistrega potoka iz Mute in odred Ukročene reke iz Maribora. Škofjeloški taborniki zaslužijo vso pohvalo za skrbno pripravljeno in odlično izpeljano tekmovanje. S. Jesenovec Za lepše mesto Mesto Kranj iz leta v leto obišče vedno več domačih in tujih turistov, ki s kritičnim očesom ocenjujejo vse, kar vidijo. Nedvomno ostane vsakemu najbolj v spominu videz mesta. K temu pa precej pripomore estetski videz izložb, ki hkrati predstavlja važen ekonomsko propagandni efekt za trgovinske in druge gospodarske organizacije ter zasebne proizvajalce. Glede na poseben poudarek, ki ga daje lepo urejena izložba svoji okolici oziroma mestu kot celoti, je upravni odbor turističnega društva imenoval posebno strokovno komisijo z nalogo, da v času letne sezone večkrat pregleda izložbe po mestu. Namen teh pregledov je ugotavljanje pomanjkljivosti in s tem nuđenje strokovne pomoči pri njihovi odpravi. Tako bo T D vsem tistim, ki ne zmorejo sami estetsko aranžirati izložb, priskrbelo ustrezne strokovne delavce. V primeru, da bo komisija našla kake vidnejše pomanjkljivosti v izložbah, bo TD za vsak primer posebej opozorilo lastnika v obliki vabila, da to odpravi. Komisija, sestavljena iz dveh aranžerjev in predstavnika turističnega društva, bo opravljala svoje delo do konca septembra. Njihovo delo bo letos predvsem vzgojnega značaja, naslednje leto pa bo društvo izvedlo nagradno ocenjevanje izložb in urejenosti lokalov. Kot so povedali v turističnem društvu, pričakujejo, da bo akcija ob podpori vseh zainteresiranih lepo uspela. O svoji akciji je društvo pismeno obvestilo 30 delovnih organizacij. Akcija TD Kranj je obenem s slovenskim tekmovanjem Najbolj prizadeven kraj j ki ga v republiškem merilu organizira turistična zveza Slovenije in zveza hor-tikulturnih društev Slovenije. D. Stanjko Komisija za delovna razmerja pri podjetju Avtopromet Gorenjska — Kranj razglaša prosti delovni mesti: 1. VODJA DELOVNE ENOTE AVTOBUSNA POSTAJA (eno delovno mesto) 2. VOZNIK MOTORNIH VOZIL (pet delovnih mest) Pogoji pod točko 1: a) srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih, poseben pogoj je poskusno delo, ki traja dva meseca Pogoji pod točko 2: a) KV voznik C — E kategorije in 2 leti prakse v špediciji z odsluženim vojaškim rokom, poseben pogoj jc poskusno delo, ki traja 4 me sece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Stanovanja niso zagotovljena. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Prcdnosl imajo kandidati', ki so že zaposleni v podjetju, in kandidati iz Kranja ali bližnje okolice. Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih sprejema kadrovska služba podjetja, Trg revolucije št. 4, 15 dni po objavi SREDA — 3. JULTJA 1968 Kino Jesenice RADIO 3. julija špan.-amer. barvni film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE 4. julija ameriški film V STAREM COLORADU 5. julija francoski film ŽIVLJENJE NA DVORCU Jesenice PLAVŽ 3. julija ameriški film V STAREM COLORADU 4. julija nemški film NAJLONSKA ZANKA Senat kranjskega sodišča je izrekel sodbo S plačo se ni dalo živeti Tako nekako je razložila Mira Božič sodnici čeme-tovi namen ustanovitve obrtne delavnice Pleks. čeprav J* njen mož kot sekretar republiške konference za rehabilitacijo invalidov Franc Božič dobival mesečno 200.000 starih dinarjev plače. Sem pa niso vštete dnevnice, in teh prav gotovo ni bilo malo. Želja po denarju, ki je napeljala Franca Božiča, Janeza Jugovica in Miro Božič na kriva pota, je v ponedeljek dobila svoj epilog pred kranjskim sodiščem. Tričlanski senat, ki mu je predsedovala sodnica Martina černetova, je po tritedenski javni obravnavi izrekel sodbo. Glavni krivec Franc Božič je bil zaradi kaznivega dejanja nedovoljene trgovine, davčne utaje, kupčevanja s tujo valuto in ponarejanja listin obsojen na dve leti in 9 mesecev zapora. Razen tega mora plačati še 30.000 novih dinarjev kazni. Sodišče je odločilo, da se mu vzamejo še stroji, polproizvodi in ostali material. Razen tega, da se mu odvzame nezakonito pridobljena premoženjska korist v višini 116.000 novih din, ne bo smel tri leta po prestani kazni opravljati samostojne ali odgovorne službe. Vsi obsojenci morajo tudi plačati vsak Po 500 novih dinarjev sodnih stroškov. Za Miro Božič je sodišče ugotovilo, da ni stala ob strani in je vedela za vse početje moža in sodelavcev. Razen tega je dopustila, da so na njeno ime s ponarejeno listino dobili obrtno dovoljenje pri občini Trebnje. Sodišče ji je prisodilo pol leta zapora pogojno za dve leti in pa denarno kazen v višini 5000 novih dinarjev. Janeza Jugovica je sodišče obsodilo na leto in 6 mesecev zapora ter 20.000 novih din denarne kazni. Po Prestani kazni ne bo smel tri leta opravljati samostojnega poklica. Prav tako kot Božiču pa se mu bo v prestajanje kazni štelo tudi okoli 5 mesecev preiskovalnega zapora. Na pogojno kazen leto dni in dva meseca zapora je bil obsojen Radovan Hrast, direktor obrtne nabavno Prodajne zadruge Plamas iz Ljubljane ter še na denarno kazen 10.000 N din. Sodišče mu je izreklo kazen, ker Je omogočil Pleksu, da niso plačevali občinskega, republiškega in zveznega davka. Tako si je obrtna delavnica Pleks neupravičeno pridobila 32.000 N din. V obrazložitvi sodbe je sodnica dejala, da so Pleks ustanovili, da bi si pridobili kar največ denarja. Obrtno dovoljenje, ki ga je Mira Božič dobila s ponarejenim potrdilom za delavnico v Trebnjen, je bilo le pretveza za nedovoljeno trgovino. V delavnici v Trebnjem namreč niso ničesar izdelovali. Božič in Jugovic sta se ukvarjala le z organizacijo svoje obrtne dejavnosti. Pre-ko Plamasa sta kupovala material in stroje ter vse to Posredovala kooperantom v predelavo. Izdelovali so žične mreže za štedilnike, plastične ročaje za štedilnike in pa držke za nogavice. Vse to so preko Plamasa Prodajali tovarni Gorenje in tovarni perila Lisca. Pri eni naj poudarimo, da sami niso sodelovali pri pre-elavi teh izdelkov, pač pa so si s tem, da so kupo Vt-li izdelke od kooperantov in jih prodajali omenjenima tovarnama prisvajali višek dela. V Plamasu niso . eksu izstavljali računov, pač pa so ti ostajali nefaktu-r,rani. S tem seveda tudi ni bil obračunan občinski, republiški in zvezni davek v višini 20 odstotkov. Za nakup niaterinla je Franc Božič kupoval tudi devize. 2, /^ako je neupravičeno pridobljen dobiček narastel na 30.000 N din. S tem, da niso plačevali davka, so lahko na trgu nastopali s konkurenčnimi cenami. Zaradi njl-ove ugodnejše ponudbe tovarni Gorenje je namreč Ži-arna v celju bila brez dela kar poldrugi mesec. Ker tu v °SU cvcteH' *ta ,j BožW in Ju8°v'c zamislila, da bi jV1 nekje v tujini organizirala mrežo kooperantov, ne-«»kšn0 delniško družbo. To pa jim je preprečila are-ll»cIja septembra in oktobra 1967. trti***8 *C pri odimrl kazn* upoštevalo, da so bili U(j?e.°d njih prvič kaznovani in da imajo družine. Po-dSt ° Pa 1*' **a ^c pr' ot'm'rl kazni imelo pred očmi, kori - P°^e,-'c obsojencev družbi nevarno dejanje. Zaradi He 'stoljubja jim je odmerilo tudi denarne kazni, saj so JjUPravlčeno organizirali proizvodnjo in si prisvajali Lk dela kakih 20 kooperantov. — L. M. 5. julija nemški film NAJLONSKA ZANKA Dovje-Mojstrana 4. julija italij.-špan. barv. CS film ZADNJI SPORED Kranjska gora 4. julija špan.-amer, barvni film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE Skofja Lo!;a SORA 3. julija franc. barv. CS film CHERBOURGSKI DEŽNIKI ob 18. in 20. uri 4. julija angleški barv. CS film LIGEIN GROB ob 17. in 20. uri 5. julija angl. barv. CS film LIGEIN GROB ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 3. julija nemški film ČAKALNICA SMRTI ob 19. uri 4. julija nemški film ČAKALNICA SMRTI ob 20. uri 5. julija amer. barv. film OPERACIJA GROM ob 19. uri Kranj CENTER 3. julija franc.-italij. barv. CS film NEUMNOSTI PAR-DAILLANA ob 16. uri, angl. film TOLPA AL CAPONEA ob 18. in 20. uri, premiera zahod. nem. barv. CS filma DOLGE NOGE. DOLGI PRSTI ob 22. uri 4. julija amer. barv. CS film SAN FERNANDO ob 15. in 19. uri, franc.-italij. barv. CS film NAUM.M OSTI PAR-DAILLANA ob 17. uri, premiera amer. barv. filma LADJA ZA IZPOSOJEVA-NJE ob 21. uri 5. julija amer. barv. CS film SAN FERNANDO ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 3. julija franc.-italij. barv. CS film NEUMNOSTI PAR-DAILLANA ob 18. in 20. uri 4. julija zahodnonemški barv. CS film OLD SHA-T ERI I AN D ob 14., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 3. julija amer. film PATROLA SMRTI ob 20. uri 4. julija amer. barv. CS film SAN FERNANDO ob 17. uri, franc.-italij. barv. CS film NEUMNOSTI PARDA-ILLANA ob 19. uri Nesreče zadnjih dni Od petka 28. junija, se je na gorenjskih cestah pripetilo 28 prometnih nesreč. Od tega je pri osemnajstih prometnih nesrečah nastala le manjša materialna škoda, šest oseb je bilo huje ranjenih, ena oseba pa je umrla. V petek, 28. junija, zjutraj sta se na cesti četrtega reda med Brezjem in Peračico v nepreglednem ovinku srečala voznik rešilnega avtomobila KR 126-68 Jože Velkavrh iz Tržiča in voznik osebnega avtomobila KR 44-42 Stanislav Cotelj. Cotelj je pri srečanju zavozil s ceste, kjer se je avtomobil prevrnil na streho. Voznik in njegov petletni sin sta se pri tem laže ranila. Na avtomobilu pa je za okoli 4000 N din škode. Istega dne popoldne sta na Jesenicah v križišču Ulice heroja Verdnika in ceste, ki vodi iz podvoza, trčila tovornjak s prikolico KR 138-32, voznik Stanislav Krančan, in pa osebni avtomobil KR 139-30, voznik Franc Jekler. Nesreča se je pripetila, ko je tovornjak.pri zavijanju po skrajni levi strani ceste trčil v nasproti vozeči avtomobil. Jekler Franc se je pri tem laže ranil, škode na vozilih je za 2200 N din. V petek popoldne je voznik osebnega avtomobila KR 135-22 Vinko Nadižar z neprimerno hitrostjo vozil po cesti 1. maja v Kranju. Pri hiši št. 10 je nenadoma pritekel na cesto petletni Andrej Mihelič. Kljub zaviranju ga je voznik zbil. Dečka so huje ranjenega odpeljali v bolnišnico. Nenavadna nesreča se je pripetila v nedeljo, 30. junija, vozniku osebnega avtomobila KR 103-54 Leopoldu Božiću. Ob pol štirih zjutraj je vozil v Lescah po Gorenjski cesti. Iz neznanega vzroka je med vožnjo zadel v vogal hiše, nakar ga je odbilo še v drugo hišo. Pri tem se je voznik huje ranil, odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 4000 N din. V nedeljo dopoldne je v Šenčurju nenadoma skočil na cesto šestletni Marjan Fende. Pri tem je zadel v desna vrata osebnega avtomobila KR 91-72 voznik Vido Bulovec. Otrok se je pri tem težje ranil. Na cesti Kranj-Brnikf približno poldrugi kilometer od Kranja, je kolesar Anton Potočnik, roj. 1899, nenadoma, ne do bi nakazal spremembo vožnje, zapeljal pravokotno na levo stran vozišča. Tedaj je za njim pripeljal osebni avtomobil KR 130-87, ki ga je vozil Ludvik Dobrave. Voznik ni mogel preprečiti trčenja. Pri tem se je kolesar hudo ranil. V ponedeljek, 1. julija, nekaj čez trinajsto uro se je pri* petila prometna nesreča v Jelenovi ulici v Kranju. Franc Pipan roj. 1927, se je na kolesu peljal v službo. Pred kolesarjem je izsiljeval prednost osebni avtomobil KR 11-35, ki ga je vozil Maks Justin. Hudo ranjenega kolesarja so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, vendar je Pipan že med prevozom umrl. Istega dne okoli sedme ure zvečer je na Polici pri Kranju nenadoma prečkal cesto Jože Godnič. V tem trenutku je pripeljal osebni avtomobil KR 130-49, ki ga je vozil Peter šleger. Godnič je bil pri trčenju hudo ranjen. Na avtomobilu je za 2000 N din škode. L. M. Kdo laliko kaznuje potnika brez vozovnice? Odlok občine Jesenice o ureditvi mestnega potniškega prometa določa, da lahko kontrolni organ delovne organizacije (kontrolorji na avtobusih) izterja od potnika za 500 S din povišano vozni-no, če je bil potnik pri kontroli brez vozovnice ali pa če uporablja mesečno vozovnico, ki se glasi na drugo osebo. Po do sedaj veljavnem odloku je lahko kontrolor izterjal tudi 2000 S din kazni od potnika, ki ni hotel plačati povišane vozni ne. Republiški sekretariat za zakonodajo SRS pa je opozoril oddelek za gospodarstvo jeseniške občine, da to do ločilo odloka ni v skladu z obstoječimi pravnimi predpisi na območju Slovenije. Potnika brez vozovnice lahko kaznuje le organ milice, ki ga pokliče sprevodnik, lahko pa občinska skupščina kaznovanje teh pre- krškov prenese v pristojnost občinskega sodnika za prekrške: Na zadnji seji občinske skupščine so omenjeni člen odloka spremenili v duhu priporočil republiškega sekretariata za zakonodajo. Potnika brez vozovnice lahko torej kaznuje le miličnik ali pa sodnik Za prekrške. J. V. Deklica v ognju Nevsakdanja nesreča se jc pripetila v nedeljo popoldne na pokopališču na Blejski Dobravi. Tega popoldneva sta bila tam dva pogreba. Pogrebci se po prvem pogrebu še niso razšli, ko se je desetletna deklica preveč približala svečam, ki so gorele na grobu. V hipu se ji je vnela obleka in deklico je objel plamen. Ljudje so jjriskočili na pomoč in strgali obleko z otroka. Pri reševanju sta se dva reševalca opekla po rokah, tako, da sta morala poiskati zdravniško pomoč v jeseniški bolnišnici. Alenko Kert, ponesrečenko, so takoj odpeljali v jeseniško bolnišnico. Njeno življenje ni v nevarnosti, ima pa opekline po nogah in rokah. Kakor so vedeli povedati domačini, je bilo dekletce oblečeno v novo najlon obleko, ki se je ob dotiku s plamenom sveče hitro vnela. Reševalca Franc Ajster s Koroške Bele in Peter Cepon z Dovjega sta z obvezanimi rokami kmalu zapustila bolnišnico, medtem ko je Alenka ostala na zdravljenju. J. Vidic GLAS * 14. stran MALI OGLASi SREDA — 3. JULIJA 1968 Prodam Prodam SKODO-MB 1000 s 5000 prevoženimi km. Naslov v oglasnem oddelku 3369 Prodam PAVA in opeko BOBROVEC. Luže 28. Šenčur 3404 Prodam STROJ za izdelavo žlindrinih zidakov s 510 deskami. Naslov v oglasnem oddelku 3405 Prodam MOPED kolibri s prevožemimj 1700 km. Dobro ohranjen. Kranj, Stražiška ul. 4 3406 Prodam kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Zupančičeva 14, Kranj 3407 Prodam MOTOR GALEB in 2 MOTORNA TRICIKLA. Te-netiše 12, Golnik 3408 Prodam traktorsko SNO-POVEZALKO in KRAVO z drugim teličkom. Podreča 12, Medvode 3409 Prodam malo rabljeno cementno STREŠNO OPEKO — špičak. Hrastje 20, Kranj 3410 Prodam KRAVO, čistokrvno, simentalko, ki zna dobro voziti. Šenčur 235 3411 Prodam SNOPOVEZALKO fella, MLATILNICO rollamd s tresalom in čistilom, širina 170 cm, vprežni OBRAČALNIK ZA SENO, SEJALNICO-16- iczimat so poprečni. Najzanimivejša pa je bila discip ^ je zmagal Zidan (Olimpija) v času svojega osebneg. REZULTATI: moški — 100 metrov: 1. Pisič (Olimpija) J1.7, 2. Marn (Triglav) 11,8, 3- Lojk (Triglav) 11,8; 800 m: 1- zidan (Olimpija) 1:54,0, 2. žumer (Triglav) 1:57,0, 3. Prašič* (Kladivar) 1:59,2; višina: 1. Milek (Triglav) 208, 2 Merlini (Olimpija) 180, 3. Lasič (Triglav) 180; kladivo: 1- MajdiČ (Rudar) 53,07, 2. Vidmar (Olimpija) 47,25, 3. Pristov (Triglav) 41,01; disk 1. Jazbec (Olimpija) 42,92, 2. Jug (Rudar) 42,70, 3. Vajdič (Rudar) 37,85; krogla: 1. šti-mec (Olimpija 13,94, 2. Fi-ster (Triglav) 12,14, 3. Pristov (Triglav) 11,69. — Ženske: 100 m — 1. Pustoslemšek (Rudar) 13,7, 2. Hribar (Triglav) 14,3; — mladinci: 1000 m — Vaterpolisti Triglava pred startom »Ponovili bomo lanski uspeh« Us ani So vaterpolisti Triglava dosegli nedvomno zelo velik tern r • tckmovanjih za prvenstvo Slovenije so kranjski va-neodln**1 osY°J'u vse naslove prvakov, brez porazov in brez Eliv eni.n izidov. Na prvenstvu druge /vezne lige pa je Tri- glav °svojil odlično četrto mesto —. n novo sezono gredo vaterpolisti iz Kranja z enakim ciljem b,Jt,°"oviti lanski uspeh. Pionirji, mladinci, kakor tudi člani oržkone tudi letos pobrali vse naslove v Sloveniji. ljgi^'?ns^a ekipa Triglava bo letos nastopala v drugi zvezni novi'-^ SlCCr v prvi skupini skupno s Korčulo, Riviero (Dže-vsoj '•,M!ad°stjo (Bijela), Bećejcm in ZAK (Kikinda). Po ekipe Sl '"> Triglav v tei družbi plasiral med prve tri Čanitti ž mcdnotlnem tekmovanju in se nato v finalnih src-UvrsHi s<"slciuc najboljših iz obeh skupin boril za čimboljšo i ev in s tem tudi za vstop v prvo zvezno ligo. V Kr pioniralrt '3odo 'etos naslednja tekmovanja v vaterpolu: škili JL* m rnl;ic,'nsko prvenstvo Slovenije ter srečanja član-Ptun i \V (>kviru moštvenega pokala Slovenijo Triglav : Ne-r un m Triglav : Koper. P. Didie 1. Štromajer (Triglav) 2:39,4, 2. Ogorelc (Triglav) 2:42,1, 3. Tepina (Triglav) 2:46,5. P. Didić Nagradni brzoturnir Šahovski klub Borec priredi v petek, 5. julija, ob 17. uri v domu JLA veliki nagradni brzoturnir v pa častitev dneva borca. Ljubitelji šaha vabljeni! V.B. Radovljica v ljubljanski conski ligi Na kvalifikacijah za vstop v ljubljansko consko rokometno ligo, ki so bile v soboto in nedeljo v Zagorju, sta se uvrstila v ligo Radovljica in Zagorje. Rezultati, ki jih je dosegla ekipa Radovljice: Radovljica : Prule 23:23, Radovljica : Zagorje 31:18, Radovljica : Šmarje 39:19. Za Radovljico so bili naj uspešnejši: Sotelšek 28 zadetkov, Ravnikar 26 in Gnšperšič 23. Z uvrstitvijo Radovljice v ljubljansko consko ligo se je število gorenjskih ekip v tej ligi povečalo na štiri. D. Ilumer Naš komentar Odlična vratarka Dolenova Ženska mladinska reprezentanca Slovenije v rokometu je na minulem državnem prvenstvu dosegla doslej največji uspeh. Mlade rokometašice Slovenije so dosegle med šestimi republiškimi reprezentancami odlično prvo mesto. Za ekipo Slovenije so nastopile tudi štiri igralke z Gorenjske: vratarka Dolen (Storžič), Demšar in Pikuš (Selca) ter Slevec (Kranj). Po vesteh, ki smo jih dobili s tega državnega prvenstva, je nedvomno najzaslužnejša za ta uspeh vratarka Dolenova z Golnika, ki je v vseh treh tekmah odlično branila vrata slovenske reprezentance. Poleg Dolenove pa sta se izkazali tudi odlični strelki iz Selc Demšarjeva in Pikuševa, ki sta bili med najboljšimi igralkami na letošnjem državnem prvenstvu. Mlade gorenjske igralke so torej prispevale velik delež k odličnemu uspehu slovenskega rokometa na letošnjem državnem prvenstvu. To nedvomno kaže, da imamo na Gorenjskem že po tradiciji nekaj odličnih posameznic, ki vedno častno zastopajo Gorenjsko v mladinskih republiških reprezentancah. Pred leti so bile odlične v vrsti republiške mladinske reprezentance Kranjčanke: Anka Ankele, Kristanova in Liebhartova. Tradicijo odličnih posameznic sedaj nadaljujejo: Dolenova, Pikuševa, Demšarjeva in Slevčeva. Odlično delo z mladimi igralkami v Selcah se torej krepko obrestuje, njihove mladinke pa so letos spet osvojile naslov republiških prvakinj. J. Javornik Invalidi — plavalci Gorenjske v Avstriji Dvanajst naslovov prvakov Osem plavalcev — invalidov iz Kranja in Tržiča je nastopilo pretekli teden na mednarodnem nlavalnem mitingu v Beljaku. Plavalci iz Gorenjske so dosegli odličen uspeh. Dosegli so namreč dvanajst prvih mest. Tajnik (Kranj) je bil hkrati tudi najuspešnejši tekmovalec prireditve. V svoji kategoriji je osvojil tri prva mesta. Po dva naslova pa sta pripadla Babiču in Bevcu (oba Kranj) ter Jerebu (Tržič). REZULTATI: 33 m prosto — 1. kategorija: 4. Tome (Kranj) 27,1; 2. kategorija: 1. Bevc (Kranj) 25,0, 6. kategorija: 1. Tajnik (Kranj) 20,0, slepi: 1. Čebul j (Kranj) 33,7; 66 m prosto — 1. kategorija: 5. Tome (Kranj) 1:13,6, 2. kategorija: 1. Bevc (Kranj) 53,6, 4. kategorija: 1. Furlan (Kranj) 1:07,9, 2. Meglic (Kranj) 1:12,8, 6. kategorija: 1. Tajnik (Kranj) 49,2, 7. kategorija: 1. Babic (Kranj) 54,8; 33 m hrbtno — 3. kategorija: 1. Jereb (Tržič) 27,1, 6. kategorija: 1. Tajnik (Kranj) 25,2; 66 m prsno — 2. kategorija: 2. Bevc 1:24,4, 3. kategorija: 1. Jereb (Tržič) 1:04,3, 9. kategorija: 1. Meglic (Kranj) 1:29,1, 2. Fur-lan (Kranj) 1:30,0, 7. kategorija: 1. Babic (Kranj) 1:31,2; štafeta 4x33 m — 2. Kranj 2:13,1. P. Didić Triglav : Korotan 2:1 (0 :1) Dobra igra bivših nogometašev kranjskega Korotana Pred dnevi se je kranjski Hgaš Triglav pomeril v prijateljskem srečanju z bivšimi igralci Korotana, ki so se republiškemu ligašu preseneti j iivo močno upirali. Prvi polčas pa se je končal celo z zmago Korotana. Strelec je bil Goste. Takoj na začetku drugega polčasa pa je Buealo (Triglav) dvakrat zapored zatresel mrežo bivših kranjskih nogometašev :n s tem dosegel zmago za Triglav. Krašovec, Bečič, Pcr-kovič, Goste, Mihelčič, Bre-zar in drugi igralci bivšega Korotana so pokazali, da se je pred leti v Kranju igral vsekakor boljši nogomet kot sedaj. P. Didić Bucalo (Triglav) je rešil čast Triglava v igri z bivšimi igralci povojnega moštva kranjskega Korotana O LAS SREDA — 3. JULIJA 1968 Hallman in Vesenjak junaka Ljubelja Več kot 15.000 gledalcev tekmovanja v moto-crossu za svetovno in državno prvenstvo, ki je bilo v nedeljo na znani progi za motocross v Podljubelju nad Tržičem, je lahko samo najboljše govorilo o tej največji prireditvi. Njihove pohvale so lahk^ upravičene, saj so na težkih slrmlnah videli skoraj vse najboljše svetovne mojstre te športne panoge, poleg tega pa so imeli priložnost opazovati zagrizen boj med našimi dirkači, ki so tekmovali za državno prvenstvo. Da pa bi bila prireditev na višku, so poskrbeli marljivi trži ki organizatorji, kj jim v nedeljo nismo mogli očitali nobenega spodrslja i in zato ni čudno, da so jim vsi pripisali oceno odlično. In ne nazadnje, tudi vreme je potegnilo tako s prireditelji kot z gledalci, ki so lep j in sončno popoldne izkoristili še za sončenje. Ce govorimo o tržiški prireditvi, ne moremo mimo nepozabne slovesne otvoritve tekmovanja, drzne in nekompromisne vožnje zmagovalca ing. Torstena Hallmmna iz švedskega mesta Uppsale. ne moremo mimo vratolomnih in lahko bi rekli akrobatskih skokov Belgijca Roberta, ki pa mu v nedeljo ni bila naklonjena športna sreča. Seveda pa ne gre pozabiti tudi naših, domačih tekmovalcev v motocrossu, ki so po treh tekmah zagrizenega boja le uspeli dobiti zmagovalca — Stanka Vcsenjaka. Takšno je bilo torej vzdušje na nedeljski motocross prireditvi na svetovno znani stezi v Podljubelju. Sedaj pa še nekaj besed o samem tekmovanju za državno in svetovno prvenstvo. Na prireditvenem prostoru jc bilo živo že zgodaj zjutraj in po tehničnem pregledu so se tekmovalci zA svetovno prvenstvo na uradnem treningu pomorili za najboljša starina mesta. Na tej prvi preizkušnji sposobnosti jeklenih konjičkov in vzdržlji- vosti je bil najboljši Cebo-slovak Homola, potem Šved Hallman in Belgijca Geboers in Robert. Po uradnem treningu je bil na vrsti prvi tek za državno prvenstvo, v katerem je zmagal Soštarič pred Stankom Vesenjakom iz Orehove vasi, Beletom iz Zagreba in Rotarjem iz Tržiča. Po svečani otvoritvi ob 14. uri, ko sta spregovorila predsednik organizacijskega komiteja Rino Simoneti in j delegat FIM Kari Basch ter j je iz športnega letala skočil i znani padalec Janez Brezar j in izročil simbolično startno zastavico Rlnu Simonetiju, se je 37 dirkačev iz 19 držav podalo na start. Ze prvi start je ob oglušujočem brnenju motorjev uspel. Najbolje so startali Sinkarenko (SZ), Sved Palm in Belgijec Robert (ki je do tržiške dirke vodil v razvrstitvi za svetovno prvenstvo v motocrossu motorjev do 230 cem s precejšnjo prednostjo). Po desetih minutah vožnje je bil na čelu kolone že Robert, sledil pa mu je večkratni svetovni prvak Hallman, medtem ko se jc na tretjem mestu držal Čeh Konečnv. Takšen vrstni red je bil vse do 7 minut pred koncem prve dirke, tedaj pa je vodeči Robert za-vozil s proge in se umaknil v bokse. Tako se je dirka za Roberta končala, to dejstvo pa je »izrabil« Hallman in si z drzno vožnjo zagotovil prvo mesto v prvem teku za svetovno prvenstvo. Drugi v tem teku je bil Konečny, tretji Geboers (Belgija), nato pa so sledili Sinkarenko (SZ), Bickers (Anglija), Ceha Sto-dulka in Homula in sovjetska tekmovalca Kavinov in Petuškov. V drugi dirki za državno 1 prvenstvo je zaradi okvare motorja Soštarič moral pre-pustiti prvo mesto Stanku | Vesenjaku, medtem ko je bil Tržičan Janez Rotar drugi. Po tem kratkem intermez-zu so se najboljši na svetu še Zmagovalec Velike nagrade Jugoslavije In obenem desete dirke za svetovno prvenstvo v motocrossu je švedski inženir strojništva Torsten Hallman, ki je v nedeljo zmagal v obeh dirkah za svetovno prvenstvo v motocrossu na podljubeljski stezi. Predsednik organizacijskega komiteja svetovnega prvenstva v motocrossu v Tržiču, član republiškega izvršnega sveta Rino Simoneti je v otvoritvenem govoru poudaril, da je svetovno prvenstvo nagrada Tržičanom za uspešno dolgoletno tradicijo. Belgijcu Joclu Robertu v ne deljo ni bila naklonjena športna sreča, saj se mu je sedem minut pred koncem prve vožnje za svetovno prvenstvo, ko je tudi vodil pred Švedom Hallmanom, pokvaril motor in je moral odstopiti. Kljub temu, da Robert v nedeljo ni uspel dobiti nobenih točk za svetovno prvenstvo, pa v generalni razvrstitvi še vedno vodi. Tudi letos je naš znani padalec Janez Brezar skočil iz športnega letala In simbolično predal startno zastavico predsedniku organizacijskega komiteja Rlnu Simone ti iu zadnjič pomerili med seboj. Spet je bil vrstni red tak kot v prvem teku, in sicer: Hallman, Konečnv, Geboers, četrti je bil Petuškov (SZ), peti njegov rojak Sinkarenko, od šestega do desetega mesta pa so se uvrstili Ceh Stodulka, Britanec Bickers, Robert, Homola (CSSR) in Fischer iz NDR. Po dveh vožnjah je Hallman za svetovno prvenstvo osvojil novih 8 točk. Konečnv 6, Geboers 4, Sinkarenko 3, Stodulka 2 in Bickers 1 točko. Skupni vrstni red za svetovno prvenstvo v motocrossu je po desetih dirkah naslednji: 1. Robert — 50, 2. Hallman — 41, 3. Geboers — 30, 4. Konečnv — 23, peto in šesto mesto pa si delita Šveda Anderson in Petersson z 18 točkami. Na koncu pa je več kot petnajst tisoč gledalcev spremljalo še zadnji — tretji — boj najboljših naših moto-crossistov. Karlovčan Soštarič se je z zmago odkupil za spodrsljaj v drugi dirki, Janez Rotar je bil odličen tretji, Stanko Vesenjak pa četrti. V skupni razvrstitvi je zmagal Stanko Vesenjak pred Šoštarićem, Beletom in Janezom Rotarjem. Tako se je končala elitna motocross prireditev na znani stezi v Podljubelju. Kot rečeno, po tej prireditvi smo lahko vsi zadovoljni, tako organizatorji kot gledalci in ne nazadnje tudi novinarji, saj je bilo zanje vse poskrbljeno. Res, tržiški organizatorji so si zaslužili oceno odlično. V. Guček V treh dirkah za državno prvenstvo, ki so bile v nedeljo, se je Tržičan Janez Rotar kar dobro odrezal, saj je bil v prvi vožnji četrti, v drugi vožnji je bil odličen drugi, medtem ko je v tretji vožnji zasedel tretje mesto. Po treh dirkah je Janez Rotar zasedel v skupni uvrstitvi četrto mesto. KRANJ VELETRGOVSKO PODJETJE KOKRA — KRANJ SPOROČA, DA V SVOJIH TRGOVINAH V KRANJU, NA BLEDU, JESENICAH, ŠKOFJI LOKI, GORENJI VASI, 2IREH IN METLIKI prodaja vse blago na potrošniško posojilo Pri nas lahko kupite: % pohištvo in drugo stanovanjsko opremo 9 moško, žensko in otroško konfekcijo 9 metrsko blago % trikotažo in pletenine ,9 usnjeno in kovinsko galanterijo £ glasbila, igrače, kozmetiko # bazarsko blago in še vrsto drugega blaga za široko potrošnjo O o Posojila dajemo do 10.000 N din (1,000.000 S din) brez porokov in takojšnjega vplačila na račun posojila ) Kupci! Poslužujte se nakupa na potrošniško posojilo Za obisk se priporoča I KOKRA — KRANJ