ŽARNO GROBIŠČE V NOVEM MESTU
TONE KNEZ
D o le n jsk i m u zej, N odo m esto
U v o d
Področje Novega mesta in njegove ožje okolice je v arheologiji že 
desetletja dobro znan pojem, saj prav iz tega kraja izvirajo nekatere iz­
redno pomembne prazgodovinske in antične najdbe. V prazgodovinski 
arheologiji je bilo Novo mesto doslej znano le kot področje s halštatskimi 
gomilnimi grobišči1 in kot najdišče latenskih grobov2 ter njim pripadajočega 
selišča, ki ga moramo iskati na jezičasti terasi Marofa, severozahodno od 
mesta, nad sedanjim poslopjem občinske skupščine (bivše upravno poslopje 
okraja). Prazgodovinske naselbinske ostanke pričakujemo tudi na vrhu 
novomeškega polotoka, na področju okoli kapiteljske cerkve. Vsekakor bo 
slednje ostalo le domneva, dokler ne bo na tem mestu izvršeno vsaj sondažno 
izkopavanje. Izredno ugodna geografska lega kraja na okljuku Krke, do­
minanten položaj na skalnatem pomolu nad reko, kjer se je kasneje v
14. stoletju razvilo srednjeveško mestno jedro, naravno utrjeni in zavarovani 
predeli z zelo primerno oblikovanim terenom so v prazgodovini že zelo 
zgodaj privabili ljudi, da so se tukaj stalno naselili. Na podlagi doslej iz­
kopanega arheološkega gradiva vemo, da je bilo področje mesta naseljeno 
nepretrgano od časov kulture žarnih grobišč vse do pozne antike. Žal pa 
večji del prazgodovinskega in antičnega gradiva, ki je raztreseno po 
muzejskih zbirkah na Dunaju, v Ljubljani in v Novem mestu, še ni bil 
primerno znanstveno obdelan in objavljen, tako da zaenkrat še nimamo
1 a) Gomilno grobišče na Marofu je obsegalo vsaj dve gomili. Te so prekopali 
jeseni leta 1894 J. Pečnik. Rudolf Hoernes in Bratina ter gradivo poslali v Natur- 
historisches Museum na Dunaj, kjer je inventarizirano pod št. 66013— 66204. Gradivo 
bo objavil podpisani.
b) Gomilno grobišče v Kandiji, na desnem bregu Krke, ki je obsegalo neznano 
število gomil, se je raztezalo na obeh straneh današnje Kristanove ceste in na Znan- 
čevih njivah, ki pa danes skorajda niso več opazne. Sistematičnih izkopavanj na 
tem področju ni bilo, samo zaščitna (J. Jarc, R. Ložar, F. Stare). Na tem grobišču 
je bil najden tudi znameniti halštatski bronasti oklep. Glej: S. Gabrovec, Situla 1 , 
1960. 27 ss.: F. Stare. Arheološka poročila SAZU, (1950) 41 ss.
c) Gomila na posestvu Petra Malenška v Kandiji, izkopana spomladi 1905, 
v kateri so bile najdene situla, cista in konjska oprema. Gradivo je v NMLj. 
W . Schmid, Carniola 1, 1908, 202 ss.; Slovenski narod št. 248, 28. oktobra 1905.
d) Gomile v Smolovi hosti. Eno teh je v jeseni 1905 prekopal W. Schmid. 
Gradivo je v NMLj inv. št. 6575—6389. W . Schmid, Carniola 1, 1908, 209 s.; J. Pečnik, 
IMK 14. 1904, 56.
2 T. Knez, AV 17, 1966.
Sl. 1 . Položaj žarnega grobišča na Mestnih njivah v Novem mestu 
Abb. t. Lage des Urnengräberfeldes auf Mestne njive in Novo mesto.
zaokrožene podobe posameznih arheoloških obdobij z novomeškega po­
dročja.
V naslednjem sestavku želim opozoriti na pomembno odkritje raz- 
sežnega planega grobišča žarnih grobov, ki je bilo odkrito in deloma raz­
iskano leta 1959 in 1960.
Na severni strani Novega mesta se vzdiguje blago napet hrib, ki nosi 
ledinsko ime Mestne njive: na njegovem temenu in na rahlo razgibanih 
pobočjih se razprostirajo njive in travniki. Večji del parcel na skrajnem 
zahodnem delu Mestnih njiv je last posestnice Neže Klemenčič, ki ima na 
hribu tudi svojo domačijo. Pri oranju in kopanju na njivah, ki so na vrhu 
in ob vznožju Mestnih njiv, so Klemenčičevi že večkrat našli keramične 
črepinje, bronaste igle, steklen biser in celo posodico (1.4: 5 : 1 ) ter o najd­
bah obvestili Dolenjski muzej. Aprila 1956 so na Klemenčičevi njivi, na 
južnem vznožju Mestnih njiv, slučajno odkrili veliko žaro s pridatki, ki jo 
je objavil že V. Šribar.3 Dne 50. maja 1958 je bil na tem področju ponovno 
najden grob z . veliko žaro in s pridatki4 (T. 5 : 2). Na podlagi teh večkratnih 
slučajnih najdb smo se odločili, da sistematično raziščemo omenjeno po­
dročje.
3 V. Šribar, AV9—10, 1956/59, 111 ss.
4 Grob je izkopala in evidentirala Bernarda Perc, kustos Mestnega muzeja 
v Ptuju, ki je v tistem času opravljala arheološko zaščitno službo ob gradnji avto­
ceste Ljubljana— Zagreb na novomeškem odseku.
Potek izkopavanj
Predhodno je zemljišče geodetsko izmeril dr. ing. Mitja Brodar, znan­
stveni sodelavec SAZU v Ljubljani. Z izkopavanjem, ki ga je vodil pod­
pisani, smo pričeli 24. septembra 1959 in je trajalo do 3. oktobra. V tem 
času smo raziskali 96 m2 površine. Izkopavali smo po sistemu plankvadratne 
mreže, s kvadrati 4 X 4 m. Ko smo odkrili vseh šest kvadratov (K I—K VI), 
smo odkopali skupaj 30 planih žarnih grobov. Zaradi slabega vremena in 
zaradi obilice izkopanega gradiva smo izkopavanje prekinili z namenom, 
da ga bomo nadaljevali prihodnje leto. Odkopani del grobišča se razprostira 
na temenu Mestnih njiv (nadmorska višina 234 m) na travniški parceli 
št. 455/4 k. o. Novo mesto, last posestnice Neže Klemenčič iz Novega mesta, 
Mestne njive 2. Parcela je bila pred leti še njiva, dobro vidni so še nekdanji 
razori in ogoni. Grobovi so danes zelo plitvo pod površino, saj smo zgornje 
robove nekaterih žar našli že celo v globini komaj 10—15 cm! Tako majhno 
globino najdenih grobov moramo pripisati ne samo plitvemu vkopavanju, 
temveč tudi delovanju erozije, ker leži najdišče na temenu hriba, in obde­
lovanju njivskih površin, ker je bila pri tem humusna plasti v dobršni meri 
odnesena. Odkopani profil zemljišča je dokaj preprost: približno 30 cm 
debeli humusni plasti sledi plast rdečkastorjave gruščnate ilovke-mrtvice, 
polne razdrobljenih apnenčastih kamnov. Y jugozahodnem delu izkopanega 
terena sledi humusni plasti sloj sivorumenkaste humozne ilovke, v kateri so 
pomešani drobci oglenine in prepereli amorfni koščki keramike. Plasti so 
med seboj dovolj jasno ločene po barvi in kvaliteti. Grobne jame posameznih 
grobov so praviloma vkopane v sterilno plast gruščnate ilovke in žare so bile 
položene v te okrogle, tesno odmerjene jame. Globina grobnih jam se giblje ob 
35—80 cm, povprečna globina jam pa znaša 40—55 cm. Ker so žare raz­
meroma zelo plitvo vkopane, so pri vrhu vse več ali manj hudo poškodovane 
zaradi oranja ali pa so zaradi pritiska navznoter vdrte. Y spodnjih polo­
vicah so dobro ohranjene, a razpokane od vlage in pritiska in zato lomljive. 
Grobovi imajo praviloma zelo malo pridatkov, saj smo našli samo 3 cele 
skodele in nekaj fragmentov posameznih skodel, en vijček in dve bronasti 
igli. Izmed 30 grobov, ki smo jih izkopali leta 1959, je bilo 26 grobov z 
žarami, 4 grobne jame-pepelišča pa so bile napolnjene s pokojnikovim pe­
pelom in sežganimi kostmi, brez žare in kakršnihkoli pridatkov.
Izkopane žare so zelo velike, saj meri največja med njimi (grob 10) kar 
75 cm v višino. Povprečna višina žar pa znaša okrog 40 cm. Zaradi hudih 
poškodb, ki so jih pretrpele pri oranju, se nam je posrečilo restavrirati v 
celoti samo devet žar, desetim pa manjka skoraj vsa vrhnja polovica. Po 
obliki lahko ločimo bikonične žare, okroglasto bikonične, vrečaste in ve- 
drasto bikonične žare. Nekako polovica izkopanih žar je okrašenih. De­
koracija je zelo skromna in se kaže le v plastičnem rebru običajno na naj­
večjem obodu in v dekorativnih bradavicah. Plastično rebro je ali gladko 
ali pa nazobčano. Nekatere žare imajo na plastičnem rebru še izdelane in 
simetrično postavljene vodoravne jezičaste držaje, ki so edino pri žari iz 
groba 25 navpično precepljeni, tako da tvorijo neizrazit rogat držaj. Izjema 
je žara iz groba 5, ta je pod vratom okrašena s tremi vzporednimi plastič­
nimi odebehtvami, ki so med seboj ločene s plitvimi, bolj širokimi kanelu- 
rami. Vse žare, ki so v celoti rekonstruirane, imajo izvihan rob, razen
Sl. 2. Pogled na področje žarnega grobišča na Mestnih njivah v Novem mestu od jz 
Abb. 2. Blick auf das Gebiet des Urnengräberfelds auf Mestne njive in Novo mesto
von SW
žara 23, ki ima poudarjeno visok, skoraj cilindričen vrat. Zunanja barva 
žar variira od rumenorjave do črne. Večji del žar je zunaj sivočrne barve, 
med njimi so nekatere skrbno, do sijaja zglajene. Žara iz groba 10 po ve­
likosti daleč presega vse druge.
Od tridesetih grobov iz prvega leta izkopavanja je imelo samo šest 
grobov pridatke. Po eno skledo z uvihanim robom, ki so bile položene vrh 
žganine, so imeli grobovi 1, 22, 25. Grob 2 je imel pri vrhu žganine bronasto 
iglo, pokrit pa je bil s kamnito ploščo. V grobu 4 smo našli dva fragmenta 
skledice, prav tako smo v grobu 7 našli več fragmentov skledice. V grobu 10 
je bil edini pridatek glinast vijček. V žarah pri dnu je redno do 20 cm 
debela plast žganine z drobci oglja in ostanki nezgorelih kosti. Žganina 
je dosledno črne barve, precej homogena, včasih pa mešana z zemljo. V gro­
bovih brez posod je žganina mešana z zemljo. Grobne jame so bile zasute 
z mešano ilovko sivo humozne barve. V nobenem grobu nismo zasledili 
kamnite obloge. Dva groba (2, 12) sta bila na vrhu pokrita s kamnito, ne­
obdelano ploščo. Vsi grobovi so vkopani dokaj na gosto, toda brez reda. 
O kakih skupinah grobov zaenkrat še ne moremo govoriti. V tem letu 
izkopano keramično gradivo je restavriral preparator ptujskega muzeja 
Janez Gojkovič in je to nehvaležno delo odlično opravil, za kar se mu 
na tem mestu še posebej zahvaljujem. Kratka, informativna poročila o 
izkopavanju leta 1959 so izšla v periodičnih strokovnih glasilih.5
Leta I960 smo nadaljevali s sistematičnim izkopavanjem na Mestnih 
njivah, ki je trajalo od 17.—27. oktobra. Poleg podpisanega je sodeloval in 
bil v izvrstno pomoč še Stanko Pahič, kustos Pokrajinskega muzeja v Ma­
riboru, ki je prevzel nase tudi grafično dokumentacijo izkopavanja. Kot 
nadzorni organ Zavoda za spomeniško varstvo SRS si je dne 20. oktobra 1960 
ogledal potek izkopavanja in dokumentacijo Stane Gabrovec, višji kustos 
Narodnega muzeja v Ljubljani.
V tem letu smo odkopali po istem sistemu plankvadratne mreže na­
daljnjih 96 m2 površine (kvadrati YI1—XII), ki smo jih navezali na južni 
rob leta 1959 izkopanega terena in izkopali na tem prostoru 19 grobov. Od 
teh je bilo 14 grobov z žarami, 5 pa jih je bilo brez žar. Žare sodijo v nekaj 
ustaljenih tipov, znanih že iz izkopavanja v prejšnjem letu. Velike žare so 
trebušasto bikonične (31, 35, 42), vrečasto ovalne (34. 46) in vedraste (36. 41, 
44). Srednjevelike žare so okroglasto bikonične (32, 33, 57, 43, 47, 48). Kolikor 
so žare okrašene, imajo le plastičen okras: nazobčano rebro z dvema drža­
jema (36, 37, 47), gladko rebro z dvema držajema (42), dva vodoravna (32, 43) 
ali navpična držaja (33). Razen žare v grobu 35 imajo vse močno izvihano 
ustje. Edino žari 3 1 in 35 imata visok, poudarjen vrat. Izmed devetnajstih 
grobov jih ima šest pridatke, in sicer pet po en kos keramike, trije kovino, 
eden pa vijček. Dosti več pa je grobov, ki vsebujejo po en ali več fragmen­
tov razbitih posod. Keramični pridatki so najpogosteje skodele z uvihanim 
ustjem, ki so cele položene v grob (51, 43) ali pa fragmentirane (46). V grobu 
34 in 48 smo našli fragmente amforic, v grobovih 56 in 41 pa črepinje skled 
s turbansko oblikovanim robom. Kovinske pridatke sta imela groba 41 
(kos upognjenega železa in železen sprimek) in 43 (fragment bronaste žice).
5 T. Knez, Varstvo spomenikov 7, 1958/59. 526: T. Knez Arheološki pregled 1 , 
1959, 68 s.: Dolenjski list 26.4. I960.
oo
I udi v tem letu izkopani grobovi leže brez reda in ni opaznih izrazitih 
skupin. Edino gostota grobov je bila v teni letu manjša kot v prejšnjem letu. 
Štirje grobovi brez keramike (38, 39, 40, 45) so ležali precej skupaj. Za­
nimivo je dejstvo, da je žganina v grobu 41 izrazito rjava. Od vseh grobov 
iz leta 1960 je bil samo grob 43 pokrit s kamnito ploščo.
Iz gornjega opisa je razvidno, da nismo v letu 1960 zasledili bistvenih 
razlik med grobovi izkopanimi v prejšnjem letu. Edino v kvadratih VII. 
X, XI in XII smo odkrili izkopan in kasneje zasut jarek, ki je potekal skoraj 
v smeri vzhod—zahod, ter pravokotno odpadno jamo v KIX. Jarek in 
odpadno jamo so izkopali leta 1942 italijanski vojaki, ki so imeli na vrhu 
Mestnih njiv utrjeno postojanko s protiletalskim orožjem.
Keramiko izkopano v tem letu so restavrirali v preparatorski delavnici 
Narodnega muzeja v Ljubljani (T. 3 : 6). Z izkopavanj smo prenesli v muzej 
tudi žganino iz treh grobov in smo jo porabili pri rekonstrukciji grobov v 
razstavnem prostoru. Med izkopavanjem smo tudi skrbno pobirali vse večje 
kose zoglenelega lesa in ga izročili v kvalitativno analizo dr. Alojzu Šerclju, 
znanstvenemu sodelavcu sekcije za arheologijo pri SAZU v Ljubljani. Nje­
gova analiza je priključena na koncu te razprave. Risbe gradiva in vso 
grafično opremo tega poročila je izdelala Sibila Knez. Poročilo o izkopa­
vanju leta 1960 je bilo objavljeno v strokovni periodiki.6
Slučajne najdbe
Preden smo se lotili sistematičnega izkopavanja, so na področju Mestnih njiv 
v nekaj letih pri poljskih delih izolirali več kovinskih in keramičnih predmetov, ki 
so jih najditelji prinesli v Dolenjski muzej. Prav te sporadične najdbe, ki pripadajo 
grobnemu inventarju, so bile povod, da smo se odločili leta 1959 za sistematično 
izkopavanje. Prav tako so leta 1961 pri oranju na še neraziskanem področju našli 
tele predmete:
1. Prelomljena in nekoliko fragmentirana zakrivljena bronasta igla za spe­
njanje. Igla ima polkrožno oblikovano glavico, kratek vrat in pod njim 2,5 cm dolg 
vrezan okras v obliki vijačnice. Dolžina igle 14 cm. debelina 3 mm. T .4: 1 .
2. Fragmentirana in nasilno ukrivljena bronasta igla za spenjanje. Glava je 
trikotno gobasto oblikovana. Pod vratom je okrašena s 3.2 cm dolgimi vrezi v obliki 
ribje kosti. Poškodovana v ognju. Dolžina 8,6cm. debelina 3 mm. T. 4:3.
3. Y celoti ohranjena bronasta igla s ploščato izkovano in zavito glavico. 
V sredini je nasilno ukrivljena. Dolžina 8.3 cm, debelina 2 mm. T. 4:2.
4. Dno in del ostenja keramične sklede z ravnim dnom in konično oblikova­
nimi stenami. Premer dna 5.4 cm. T. 4 : 4.
Pri pomladanskem oranju leta 1959 so bili najdeni tile predmeti:
5. Trije fragmenti bronaste žice, kavljasto zaviti, neznanega namena. Dolžina
1.7 in l,8cm. Debelina 2^3 mm. Fragment debelejše bronaste žice. polkrožno 
usločen, predstavlja morda del majhne zaDestnice. Dolžina 5.2 cm, debelina 4 mm. 
T. 4 : 5.
6. Trije fragmenti močno oksidiranega in razjedenega železa, ki je v jedru 
paličaste oblike. Eden med njimi je rahlo usločen in predstavlja morda del železne 
ločne fibule. Dolžine fragmentov: 2,8— 4 cm, debeline 5—10 mm. T. 4:6.
7. Y ognju deformirana steklena jagoda iz temnomodrega stekla, valjaste 
oblike in prevrtana. Velikost 1.9 X 1 cm. T.4 : 7.
8. Dva glinasta vijčka konične oblike, ohranjena v celoti. Nista okrašena. 
Višina 1.9 in 2 cm, premera 3 cm. T. 4 : 8.
Slučajna najdba iz leta 1955:
6 T. Knez, Yarstvo spomenikov 8, 1960/61. 196; T. Knez, Arheološki pregled 2, 
1960, 68.
9. V celoti ohranjen glinast lonček, z enim, malo presegajočim močnim ročajem 
in okroglim cevastim izlivkom v sredini stene. Lonček je cilindrične oblike z blago 
izbočenim ostenjem. Ustje je uvihano in ravno odrezano. Lonček ima široko ravno 
dno, izdelan je zelo masivno iz prečiščene gline in skrbno zglajen na površini. 
Cevasti izlivek je bil narejen tako, da ga je lončar izvlekel in oblikoval iz ilnate 
mase ostenja in nato predrl skozenj drobno luknjico. Višina z ročajem 8,6 cm, 
širina lončka brez izlivka 9,3cm, dolžina izlivka 1,8 cm, zunanji premer izlivka 
1,3 cm, premer luknjice 3 mm, premer dna 6 cm. T. 5 : 1 .
Grobna najdba iz leta 1958 (glej op. 4) :
10. V celoti ohranjena zelo velika okroglasto bikonična žara z izvihanim 
ustjem. Na trebuhu je okrašena s plastično nazobčanim rebrom, ki ima na štirih 
simetrično postavljenih mestih izoblikovane manjše bradavičaste držaje. Žara je 
na zunanji strani sivočrne barve in do sijaja zglajena. Višina 66 cm, širina 61,5 cm, 
premer dna 18,6 cm, premer ustja 38,7 cm. T. 5 : 2.
11. Dva fragmenta drobne bronaste žice, usločena in zavita, neznanega na­
mena. Dolžina 3,5 cm, premer 2—3 mm. T. 5 :2a.
12. Sedem steklenih jagod iz temno modrega stekla, prevrtanih in obročkasto 
oblikovanih. Tri med njimi imajo z rumeno barvo izoblikovana po tri očesca. 
Premeri jagod 6—1 1 mm. T. 5 :2b.
13. Dva cela, konično oblikov ana glinasta vijčka. Višina 2 in 2,5 cm, širina
3,6 in 3,9 cm. T. 5 : 2 c.
Opis grobov
Grob 1
Grobna jama bolj ovalne oblike je bila vkopana 40 cm globoko v ilovnato 
plast. V njo je bila položena velika žara vrečaste oblike. Žara je bila ob odkritju že 
močno poškodovana pri oranju, zato se je ohranil samo spodnji del. Na dnu žare 
sta bila nasuta pepel in žganina, vrh tega pa je bila položena skleda. T. 1 : 1 .
1 . Velika žara vrečasto ovalne oblike, od trebuha navzgor odrezana. Na naj­
večjem obodu ima ohranjeno bradavičasto odebelitev. Ohranjena višina 36 cm, 
širina 36,9 cm. premer dna 12,9 cm. T. 6 : 1 .
2. Skleda iz sivo črne gline, konične oblike, s fasetiranim. uvihanim ustjem. 
Dno je rav no. Višina 8,7 cm, širina 24 cm. premer dna 10,8 cm. T. 6 : 2.
Grob 2
V 45 cm globoko okroglo grobno jamo je bila položena večja v rečasta žara, 
ki je ob izkopavanju bila najdena sicer cela, vendar močno razlomljena in udrta. 
Na dnu žare je bila nasuta žganina, vrh nje pa je bila položena drobna bronasta 
igla. Na vrhu je bila žara pokrita s tanko neobdelano kamnito ploščo-skriljo. T. 1 : 2.
1. Srednjevelika žara. vrečasto ovalne oblike, restavrirana v celoti. Je enako­
merno zaobljena in ustje je le malo navzven zavihano. Izdelana je bolj robustno, 
barve rjavkaste. Višina 36cm, širina 31,8cm, premer dna 16.2 cm, premer ustja
22,2 cm. T. 6 : 3.
2. Drobna bronasta igla s krhko, drobljivo patino. Zaradi odpadajoče patine 
glava igle ni več ohranjena v prvotni obliki, morda je bila čašasta. Dolžina igle
5,5 cm, debelina 2 mm. T. 6 : 4.
Grob 3
Velika vrečasto ovalna žara je bila vkopana v okroglo grobno jamo. S plugom 
je bila žara odrezana od trebuha navzgor. Na dnu žare je bila 12 cm debela plast 
žganine, vrh nje je bila položena cela, vendar razlomljena amfora. Poleg nje je 
ležala še cela bronasta igla z uvito glavico. T. 1 : 3.
1. Velika žara vrečasto ovalne oblike, ohranjena je samo spodnja polovica. 
Tik pod največjim obodom je okrašena z nazobčanim plastičnim rebrom, ki je 
prekinjeno s tremi simetrično postavljenimi majhnimi jezičastimi držaji. Višina 
ohranjene žare 55 em, širina 43.2 cm, premer dna 15.9cm. T. 6 : 5.
2. Trebušasta amfora z visokim cilindričnim vratom, ki je rahlo upognjen 
navzven, in dvema ročajema. Oba trakasta ročaja vežeta sredino vratu z največjim 
obodom. Na trebuhu je amfora okrašena s pasom pokončnih trikotnikov, ki so 
izvedeni s tremi paralelnimi kanelurami. Amfora je izdelana iz dobro prečiščene 
gline ter skrbno zglajena. Je črno sive barve in v celoti restavrirana. Višina 17,1 cm, 
širina pri ročajih 24 cm, premer dna 10,5 cm, premer ustja 16.8 cm. T. 6 : 6.
3. Cela bronasta igla s ploščato kovano in spiralno zavito glavico. Dolžina
11,7 cm, debelina 3 mm. T. 6 : 7.
Grob 4
V skoraj okroglo jamo je bila položena kroglasto bikonična žara. ki ji je plug 
odrezal zgornjo tretjino. Na dnu žare je bil pepel, nato zasuta z zemljo. Sicer brez 
pridatkov. T. 1 : 4.
1 . Srednjevelika žara kroglasto bikonične oblike z nazobčanim plastičnim re­
brom pod največjim obodom. Od trebuha navzgor žara ni ohranjena. Višina ohra­
njene žare 24,6 cm. širina 52.4 cm, premer dna 12 cm. T. 7 : 1 .
2. Dva fragmenta fine skodelice z uvihanim ustjem.
Grob 5
Velika kroglasta žara je bila vkopana v 56 cm globoko jamo. Žara je bila 
skoraj popolnoma cela, manjkalo je le nekaj kosov ustja. Na dnu žare je bila do 
14 cm debela plast pepela in žganine, zasuta z zemljo. Brez drugih pridatkov. 
T. 1:4.
1 . Precej velika žara kroglasto bikonične oblike, s širokim, krepko navzven 
zavihanim ustjem. Na največjem obodu ima žara štiri simetrično razporejene 
majhne bradavičaste držaje. Na ramenu je okrašena s tremi vzporednimi vodorav­
nimi kanelurami. Dno je ravno. Višina 45,9 cm, širina 41,4 cm, premer dna 16,2 cm, 
premer ustja 28,5 cm. T. 7 : 2 .
Grob 6
V približno 48 cm globoko grobno jamo je bila vkopana široka bikonična žara, 
ki sodi med večje izkopane žare. Ob odkritju je bila žara močno razkopana in 
udrta. Ustje žare ni bilo več ohranjeno. Na dnu žare je bila samo 12 cm debela 
plast žganine, drugih pridatkov ni bilo. T. 1 : 5.
1 . Večja žara bikonične oblike, z nizko oblikovanim trebuhom. Tik nad naj- 
večjim obodom je žara okrašena z nazobčanim plastičnim rebrom, ki je na treh, 
simetrično postavljenih mestih oblikovano v majhne jezičaste držaje. Dno je ravno. 
Ustje žare ni ohranjeno, vendar je iz ohranjenega profila razvidno, da je bilo 
zavihano navzven. Višina ohranjene žare 36 cm. širina 43.8 cm. premer dna 19.5 cm. 
T. 7 : 3.
Grob 7
Grob ni bil več intakten, ker je bil pri oranju že odrezan vrhnji del žare.
V grobno jamo je bila vkopana srednje velika žara. V njej je bil na dnu položen 
pepel umrlega in nato zasut z zemljo. Celih pridatkov nismo našli.
1 . Srednjevelika okroglasto bikonična žara, ki ji manjkajo ustje, vrat in rame.
V zgornji polovici žare je izoblikovana bradavičasta aplikacija. Višina ohranjene 
žare 35.4 cm. širina 59.6 cm, premer dna 15.9 cm. T. 9 : 2.
2. Fragment dveh skledic z rahlo uvihanim ustjem.
Grob 8
V okroglo grobno jamo s premerom 52 cm je bila položena velika žara kro­
glasto bikonične oblike z ozkim vratom in le malo izvihanim ustjem. Na največjem 
obodu je žara okrašena z nazobčanim plastičnim rebrom. Na dnu žare je bila do 
12 cm debela plast žganine. Brez pridatkov. Žara ni restavrirana. T. 1 : 6.
Grob 9
Od tega groba je ohranjen le del dna in nekaj fragmentov ostenja manjše žare, 
ki je bila pri oranju popolnoma uničena. Poleg keramičnih fragmentov smo našli 
še nekaj ostankov žganine. Restavriranje žare ni možno.
Grob 10
V okroglo, globoko grobno jamo je bila položena izredno velika žara, ki je bila 
sicer cela, toda močno razlomljena in navznoter udrta. Na ustju žare sta ležala dva 
manjša kamna, eden ploščat, drugi pa rečna oblica. Na 15 cm debelo plast žganine 
je bil položen glinast vijček. T. 2 : 1.
1. Izredno visoka žara vedrasto bikonične oblike z visoko oblikovanim tre­
buhom. Ustje je zelo kratko in izvihano. Dno je ravno in tako ozko, da žara zaradi 
svoje višine in visokega težišča ne more sama stati, če ni podprta oziroma vkopana. 
Višina 78 cm, širina 64.2 cm, premer dna 17,1 cm, premer ustja 34.2 cm. T. 8 : 1 .
2. Glinast vijček, konične oblike, ki je pri dnu malo prisekan. Višina 2,8 cm, 
širina 3,9 cm. T. 8 : 2.
Grob 1 1
Ob odkritju ni bil več intakten, ker je bil vrhnji del žare pri oranju uničen. 
V grobno jamo je bila vkopana večja bikonično vedrasta žara z žgan ino na dnu in 
zasuta z zemljo. Brez pridatkov.
1. Večja bikonično oblikovana žara, pod trebuhom okrašena z gladkim plastič­
nim rebrom, ki ima izoblikovana dva okrasna jezičasta držaja. Vrhnji del žare 
manjka. Višina 36 cm. širina 44.4 cm. premer dna 15,3 cm. T. 9 : 1 .
Grob 12
Pri oranju hudo poškodovana grobna jama, v katero je bila položena srednje 
velika žara. V žaro je bila položena skleda z uvihanim ustjem, ni ohranjena v 
celoti. Vrh sklede smo našli manjšo neobdelano kamnito ploščo bolj trikotne oblike.
1. Srednje velika bikonična žara, ki je od trebuha navzgor odrezana s plugom. 
Višina ohranjene žare 21 cm. širina 37,5 cm, premer dna 14.4 cm. T. 10 : 1 .
2. Močno fragmentirana skleda z uvihanim ustjem, ni restavrirana.
Grob 1 3
Okroglo oblikovana grobna jama je vsebovala močno razlomljeno, toda celo 
žaro kroglasto bikonične oblike. Na dnu žare je bila 1 1 cm debela plast žganine. 
sicer brez pridatkov.
1. Okroglasta. blago bikonična žara s kratkim izvikanim ustjem. Pod naj- 
večjim obodom je žara okrašena z drobnim plastičnim nazobčanim rebrom. Višina
41.1 cm, širina 56.3 cm. premer dna 15,6 cm, premer ustja 24. 6 cm. T. 9 : 5.
Grob 14
Grobna jama je bila 50 cm globoka in vanjo je bila položena večja v celoti 
ohranjena žara, vendar je bila močno razlomljena in udrta. Vrh groba ni bil po­
sebej pokrit.
1. Večja bikonična žara z dolgim koničnim vratom in kratkim navzven za­
vihanim ustjem. Na največjem obodu je žara močno zaobljena in trebuh prehaja 
s sedlasto zarezo v vrat. Žara ni okrašena. Višina 39.3 cm. širina 40.2 cm. premer 
dna 13.8 cm. premer ustja 24 cm. T. 10 : 2.
Grob 15
Razmeroma plitva grobna jama je vsebovala večjo trebušasto žaro, ki je pod 
največjim obodom okrašena z gladkim plastičnim rebrom. To rebro je na štirih
mestih izoblikovano v jezičaste držaje. Pri oranju je bil vrhnji del žare uničen. 
Na dnu žare je bil pepel, drugih pridatkov nismo našli. Zaradi slabo ohranjenih 
preostalih fragmentov žara ni restavrirana.
Grob 16
Grobna jama je bila pri oranju hudo poškodovana, tako da se je ohranil samo 
spodnji del žare s plastjo žganine na dnu. Drugih pridatkov nismo našli.
1. Spodnji del okroglasto bikonične žare. Višina ohranjene žare 17,1 cm, 
širina 36,9 cm, premer dna 19,9 cm. T. 10 : 3.
Grob 17
Pri oranju skoraj popolnoma uničena žara, ohranil se je samo del ostenja in 
del dna. Poleg tega je bila keramika silno krhka in se pod prsti kar drobila. V teh 
razbitih ostankih žare smo našli samo pepel in ostanke nezgorelih koščic. Resta­
vriranje nemogoče.
Grob 18
Tudi v tem grobu je bila žara pri oranju hudo poškodovana, tako da se je 
ohranil samo spodnji del žare, ki pa je bil močno lomljiv. Po obliki žare in situ 
domnevam, da je bila vrečaste oblike in okrašena s plastično nazobčanim rebrom 
pod največjim obodom. Žara ni restavrirana.
Grob 19
Zaradi poškodbe pri oranju se je od tega groba ohranil samo najbolj spodnji 
del žare. Razen pepela na dnu žare nismo našli drugih pridatkov.
1 . Spodnji del žare verjetno vrečaste oblike. Višina ohranjene žare 2 1 cm, 
širina 42,9 cm, premer dna 31,3 cm. T. 10 : 4.
Grob 20
Pri oranju je tudi ta grob bil večidel uničen. V grobni jami sta se ohranila 
samo dno in spodnja tretjina žare. Razen žganine na dnu žare nismo našli drugih 
pridatkov.
1 . Spodnji del večje vrečaste žare. Višina ohranjene žare 30 cm, širina 44.1 cm, 
premer dna 19,8 cm. T. 1 1 : 1 .
Grob 21
Pri oranju skoraj popolnoma uničen grob, ohranilo se je samo nekoliko kosov 
ostenja in polovica dna žare. Pepel in žganina, ki sta bila shranjena na dnu žare, 
sta bila zaradi poškodbe z oranjem raztresena okoli žare.
Grob 22
V 60 cm globoko jamo je bila položena velika žara, katere cela zgornja po­
lovica je bila ob odkritju udrta v spodnjo polovico. To se je najbrž zgodilo zato, 
ker žara ni bila do vrha napolnjena z zemljo. Na ta način se je žara v celoti 
ohranila, čeprav je bila močno razlomljena. Na dnu žare je bila do 14 cm debela 
plast žganine in pepela, vrh katerega je bila položena skleda.
1 . Velika kroglasto bikonična žara z ravnim dnom in kratkim izvikanim 
ustjem. Pod največjim obodom je žara okrašena z nazobčanim plastičnim rebrom, 
na katerem so na štirih simetrično postavljenih mestih izdelani okrasni jezičasti 
držaji. Žara je izdelana nekoliko asimetrično. Višina 48 cm, širina 47.7 cm, premer 
13,9 cm, premer ustja 27,9 cm. T. 12 : 1 .
2. V celoti ohranjena konična skleda z uvihanim, fasetiranim ustjem. Skleda 
je na zunanji strani uyihanega dela ustja okrašena s petimi snopi prečnih zarez. 
Snopi štejejo 7—8 paralelnih zarez. Višina 9 cm. širina 24,6 cm. premer dna 9.6 cm. 
T. 12 : 2.
Grob 25
V okroglo, 47 cm globoko grobno jamo krožne oblike je bila posajena večja 
žara kroglaste oblike. Vrhnji del žare je bil nekoliko udrt navznoter, vendar se je 
žara ohranila v celoti. Na dnu žare je bila plast pepela in nezgorelih koščic. Drugih 
pridatkov ni bilo.
1 . Večja žara kroglaste oblike z razmeroma visokim cilindričnim vratom, ki je 
rahlo upognjen navzven. Na ramenu je žara okrašena s tremi bradavičastimi iz­
rastki. Višina 36,9 cm. širina 42,6 cm. premer dna 18,5 cm. premer ustja 27 cm. 
T. 1 1 : 2.
Grob 24
V okroglo grobno jamo je bila položena večja žara trebušaste oblike, močno 
razlomljena in pri vrhu deloma odrezana s plugom. Na dnu žare smo našli pepel, 
sicer pa je bila napolnjena z zemljo.
1 . Večja zaobljena bikonična žara z nizko oblikovanim trebuhom. Zaradi 
oranja ji manjka ves vrhnji del. Višina ohranjene žare 27 cm, širina 46,5 cm, pre­
mer dna 18.3 cm. T. 11 : 3.
Grob 25
Okrogla. 49 cm globoka grobna jama je vsebovala večjo kroglasto žaro, ki 
se je ohranila v celoti, vendar je bila močno razlomljena. Na dnu žare je bila do 
10 cm debela plast pepela, nanj pa je bila položena cela, vendar razlomljena skleda 
z uvihanim ustjem. Žara je bila do vrha napolnjena z zemljo.
1 . Velika žara kroglasto bikonične oblike s kratkim, navzven zavihanim ustjem. 
Tik pod največjim obodom je žara okrašena s plastičnim nazobčanim rebrom, ki 
je na štirih mestih izoblikovano v jezičaste držaje, ki imajo rogljasto polmesečno 
obliko. Višina žare 39,3 cm, širina 48 cm, premer dna 17,7 cm, premer ustja 30.9 cm. 
T. 12:3.
2. Konično oblikovana skleda s fasetiranim, uvihanim ustjem. Dno je nekoliko 
vboklo. Skleda ima samo en ploščat jezičast držaj, ki je navpično prevrtan. Višina
8.7 cm. širina 24.3 cm, premer dna 7,5 cm, premer ustja 20.1 cm. T. 12 : 4.
Grob 26
V plitvo grobno jamo je bila položena srednje velika žara. verjetno vrečaste 
oblike, ki je bila od trebrdia navzgor pri oranju odrezana. Spodnji del žare je bil 
hudo razlomljen in keramika močno drobljiva. Razen pepela na dnu žara ni imela 
drugih pridatkov. Ni restavrirana.
Grob 27
V globino 40 cm je bila izkopana okrogla jama premera do 45 cm. ki je vse­
bovala 14 cm debelo homogeno plast žganine in pepel sežganih kosti. Razen drob­
cev nesežganih kosti in koščkov oglja grob ni imel drugih pridatkov. Pepelišče je 
bilo zasuto z zemljo.
Grob 28
V sterilno ilovnato plast na globini 45 cm je bila izkopana skoraj okrogla 
grobna jama, ki je vsebovala 10 cm debelo plast pepela in žganine. Pridatkov 
ni bilo.
Grob 29
Grobna jama s premerom 46 cm je bila vkopana v globino do 37 cm in na­
polnjena z 12 cm debelo plastjo žganine in pepela. Grob je bil brez pridatkov.
Grob 50
Grobna jama je bila ovalne oblike velikosti 50 X 70 cm in vkopana do globine 
35 eni. Napolnjena je bila z 10 cm debelo plastjo žganine. Brez pridatkov.
Grob 31
V okroglo grobno jamo s premerom 60 cm je bila položena velika trebušasto 
bikonična žara, katere vrhnja polovica je bila udrta navznoter. Na dnu žare je 
bila 15 cm debela plast žganine, nanjo pa je bila položena skleda z uvihanim 
ustjem. Poleg sklede je bila položena na žganino še bronasta igla. T. 1 : 2; 1 7 : 1 .
1 . Velika bikonična žara z močno zaobljenim trebuhom, ki s sedlasto zarezo 
prehaja v dolg koničen vrat, ki je izoblikovan v široko, navzven zavihano ustje. 
Pod največjim obodom je žara okrašena s tremi jezičastimi držaji. Višina žare 
42 cm, širina 51.9 cm, premer dna 16,8 cm, premer ustja 28,8 cm. T. 15:1.
2. Konična skleda z ravnim dnom in fasetiranim, uvihanim ustjem. Višina
6,6 cm, širina 17,7 cm. premer dna 6,3 cm, premer ustja 14,7 cm. T. 15:2.
3. Cela, zakrivljena bronasta igla za spenjanje s polkrožno oblikovano glavico 
in odebelino pod njo. Dolžina 14.5 cm. deb. 5 mm. T. 13 : 3.
Grob 52
Okroglasta žara je bila položena v 4S cm globoko in do 58 cm široko grobno 
jamo. Žara in grobna jama sta bili deloma poškodovani pri kopanju jarka, ki so ga 
izkopali med vojno italijanski vojaki. Žara je stala na 4 cm debeli plasti črnikaste 
zemlje, pomešane z žganino. V žari je bila do 10 cm debela plast žganine z drob­
nimi nezgorelimi koščicami in nekaj fragmentov sklede. T. 18 : 1 .
1 . Okroglasto bikonična žara sivočrne barve z daljšim, izvihanim ustjem. Na 
največjem obodu ima simetrično postavljena dva bradavičasta okrasna držaja. 
Višina 54,8 cm, širina 36 cm, premer dna 13,8 cm, premer ustja 25,2 cm. T. 1 5 :4.
2. Več fragmentov verjetno dveh keramičnih skodel z uvihanim ustjem. Oblika 
in velikost nedoločljivi.
Grob 33
Grobna jama vkopana v ilovko. globoka 55 cm in široka ca. 35 cm. Na dno 
je bila položena manjša okroglasta žara, v gornjem delu razbita zaradi med vojno 
izkopanega jarka. V žari je bila 12 cm debela plast žganine. Drugih pridatkov 
ni bilo.
1 . Srednjevelika žara okroglasto bikonične oblike. Vrat in ustje nista ohra­
njena, prav tako manjka cela polovica žare. Na največjem obodu žare sta bila 
izoblikovana verjetno dva pokončna bradavičasta držaja, od katerih se je ohranil 
samo eden. Višina 39,3 cm, širina 40,2 cm, premer dna 14,1 cm. T. 1 5 : 7 .
Grob 34
Okrogla grobna jama, globoka 75 cm in 50 cm široka, je vsebovala izredno 
veliko ovalno oblikovano žaro. ki je bila na eni strani močno poškodovana pri 
kopanju jarka med vojno. Na dnu žare je bila do 1 6 cm debela plast žganine. Na 
vrhu žganine smo našli fragment majhne amforice(?).
1 . Zelo visoka, vrečasto ovalna žara z močnim izvihanim ustjem. Na naj- 
večjem obodu ima dva vodoravna, simetrično postavljena okrasna jezičasta držaja. 
Višina 58,5 cm, širina 47.4 cm, premer dna 19,5 cm, premer ustja 30,6 cm. T. 14 : 1 .
2. En fragment majhne amforice(P). Ohranjen je del cilindričnega vratu z 
ustjem in zaobljeno rame, ki prehaja v trebuh. T. 14 : 1 a.
Grob 55
V okroglo grobno jamo s premerom 57 cin in globoko 55 cm je bila položena 
trebušasta bikonična žara z dolgim koničnim vratom. Vrhnji del žare je bil ob od­
kritju udrt navznoter. V žari je bila na dnu 13 cm debela plast žganine, nato na­
polnjena z zemljo. Brez pridatkov. T. 18 : 2.
1 . Večja trebušasto bikonična žara z visokim, rahlo koničnim vratom. Ustje 
deloma manjka. Žara ni okrašena. Višina 39 cm, širina 42,5 cm, premer dna 15 cm, 
premer ustja 30 cm. T. 15 : 2.
Grob 36
Okrogla grobna jama je bila vkopana 55 cm globoko in 60 cm široka. Vanjo je 
bila položena velika vedrasta žara s plastično nazobčanim rebrom pod največjim 
obodom. Na dnu žare je bila 15 cm debela plast žganine. Na žganini smo našli 
precej fragmentov skodele z uvihanim ustjem. Drugih pridatkov ni bilo. Žara ni 
restavrirana. T. 17 : 6.
1 . Del srednjevelike skodele z zaobljenim uvihanim ustjem in ravnim dnom. 
Skodela je na ustju okrašena s snopi poševnih kanelur. Ima jezičast držaj, ki je 
navpično prevrtan. Risba ponazarja rekonstrukcijo, ki je najbolj verjetna. T. 1 3 : 6.
Grob 57
45 cm široka in 47 cm globoka grobna jama je vsebovala okroglasto žaro, ki je 
bila v spodnjem delu cela, vrhnji del pa razlomljen in udrt navznoter. Na dnu 
žare je bila do 10 cm debela plast žganine, brez drugih pridatkov. T. 2 :4: 17 : 4.
1 . Srednje velika okroglasto bikonična žara. katere vrat in ustje nista ohra­
njena. Tik pod največjim obodom je žara okrašena s plastično nazobčanim rebrom, 
ki je na dveh mestih oblikovano v vodoravna gladka majhna držaja. Višina 55,3 cm, 
širina 56,6 cm, premer dna 14,1 cm. T. 13 : 5.
Grob 38
Grobna jama brez žare je bila vkopana 40 cm globoko v ilovko. Na dno je bila 
nasuta ca. 15 cm debela plast nekoliko z zemljo mešane žganine, brez vidnih koščic, 
v premeru 52 cm. Med žganino nismo našli pridatkov.
Grob 39
Grobna jama brez žare je bila vkopana 40 oziroma 48 cm globoko v ilovko, ki 
na tem mestu pada pošev proti severu. Dno jame je imelo 8 cm globoko in 6 cm 
široko jamico neznanega pomena in nastanka, prav tako napolnjeno z žganino. 
Ob severnem in vzhodnem robu jame so v sivo rumeni ilovki ležali strnjeno na­
metani manjši lomljenei do 18 cm debelo. V žganini ni bilo pridevkov, niti črepinj.
Grob 40
Grobna jama brez žare je bila vkopana do 55 cm globoko v ilovko. Na neravno 
dno s kotanjami je bila nasuta do 30 cm debela plast nehomogene žganine s pre­
merom do 70 cm. V žganini sta ležala dva manjša lomljenca ob robu jame. Razen 
tega nismo našli nobenih pridatkov in tudi ne črepinj.
Grob 41
Grobna jama s premerom 50 cm je bila 56 cm globoko vkopana v rjavo rdečo 
ilovko. Vanjo je bila postavljena velika vedrasta žara. V žari je bila do 25 cm 
debela plast žganine rjave barve, mešane z drobci kosti. Vrh te žganine je ležala 
razbita in fragmentirana skodela. Zraven nje je bilo najdeno tudi nekaj železa: 
fragmentiran paličast in grudast kos železa neznanega pomena. Drugih pridatkov 
ni bilo. T. 2 :6 ; 18 : 5.
1 . Žara vedrastega tipa, še ni restavrirana.
2. Fragment zakrivljenega paličastega železa, neznanega namena. Bil je v 
ognju, zato je na njegovi površini močna obloga raznih materialov. Dolžina 5,7 cm, 
premer do 1,3 cm. T. 16 : 5.
3. Amforen sprimek železa, zemlje in peska. Železen predmet neznanega na­
mena, ki je bil v ognju poškodovan. T. 16 : 6.
4. Več fragmentov masivne sivo rjave skodele z rahlo uvihanim ustjem in 
trije fragmenti črne sklede s poševno kaneliranim ustjem (Turbanrand).
Grob 42
Grobna jama je bila vkopana 78 cm globoko v gruščnato ilovko. Vanjo je bila 
položena zelo velika okroglasta žara. Pri vrhu je bila žara pri oranju deloma po­
škodovana. V žari je bila do 15 cm debela plast žganine brez drugih pridatkov. 
T. 3 : 1; 18 : 6.
1 . Zelo velika široka, kroglasto hikonična žara z izvihanim ustjem. Pod naj­
večjim obodom ima gladko plastično rebro, na katerem sta izoblikovana simetrično 
postavljena jezičasta držaja. Žara ni enotno žgana, zato je rdeče rjave do sivo črne 
barve. Višina 55,8 cm, širina 54 cm, premer dna 17,1 cm, premer ustja 36 cm. T. 14 : 2.
Grob 43
Grobna jama je bila vkopana 63 cm globoko v ilovnato plast in je bila ne­
pravilno oglate oblike. Na dno jame je bila nasuta žganina z drobnimi koščicami, 
nanjo pa je bila postavljena vrečasta žara, ki je v spodnjem delu dobro ohranjena, 
vrhnji del pa razlomljen in udrt. Na udrto ustje žare je bila položena skodela 
z uvihanim robom, v kateri so bile pri dnu izbrane kosti. Dno skodele se je udrlo 
v žaro. Med kostmi v skledi je bil najden ukrivljen kos bronaste žice. V skodeli je 
ležal tudi podolgovat kamen, ki je prišel vanjo najbrž ob zasipavanju. Spodnji del 
žare je bil do 14 cm na debelo napolnjen s črno žganino brez kosti. Podobna žganina 
s koščicami, le bolj mešana z zemljo je bila tudi v severovzhodnem delu jame. 
Vrh groba. 5 cm nad robom sklede je ležala neobdelana apnenčasta plošča, do 5 cm 
debela, nepravilne oblike z ostrimi robovi. Ležala je približno v sredini grobne 
jame in ni pokrivala žare oziroma skodele več kot za tretjino. T. 3 : 2; 17 : 5 .
1 . Večja žara okroglasto vrečaste oblike. Pod obodom ima dva vodoravna 
držaja. Ni restavrirana.
2. Skleda z uvihanim ustjem in ravnim dnom. Skleda ima vodoraven jezičast 
držaj. Višina 9 cm, širina 24,6 cm, premer dna 9,9 cm. T. 15 : 3.
3. Zakrivljen kos bronaste žice okroglega preseka. Žica je bila v ognju in je 
gotovo del nekega okrasnega predmeta. Dolžina 2,9 cm. premer do 4mm. T. 1 5 : 4.
Grob 44
Grobna jama je bila vkopana 42 cm globoko in je bila 53 cm široka. Na dno je 
bila položena žara vrečaste oblike, ki je ohranjena samo v spodnjem delu, zgornja 
polovica pa je bila uničena pri kopanju jarka med zadnjo vojno. Na dnu žare je 
bila 17 cm debela plast žganine, pomešane z drobnimi, nezgorelimi koščicami in 
zemljo. Na vrhu žganine smo našli nekaj črepinj skodele. T. 18 : 3.
1 . Spodnji del vrečasto ovalne žare. Ohranjena višina 26.4 cm. širina 36 cm, 
premer dna 16.2 cm. T. 1 5 : 1 .
2. Nekaj fragmentov skodele nedoločljive velikosti in oblike.
Grob 45
V 56 cm globoko okroglasto grobno jamo s premerom 45 cm je bila na dnu 
do 18 cm debelo nasuta plast žganine, spodaj temnejša, bolj zgoraj pomešana z 
zemljo. V žganini so bili drobci zoglenelih kosti, sicer nobenih pridatkov.
Grob 46
Grobna jama je bila vkopana 55 cm globoko. Na oblo dno je bila položena 
ovalno oblikovana žara, ki se je v jami nagnila proti severozahodu in je bila na 
izpostavljeni strani bolj udrta. V žari je bila do 14 cm debela plast žganine. v njej 
pa v sredino položeni izbrani nezgoreli kostni fragmenti. Nad žganino in kostmi 
je ležala polovica razlomljene skodele. Nekaj drobnih koščic in žganine je bilo 
tudi pod žaro. T. 5 :5 ; 17:5.
1 . Srednje velika žara vrečasto ovalne oblike z izvihanim ustjem, ki ni po 
polnoma ohranjeno. Višina 41,1 cm, širina 55,4 cm, premer dna 12,6 cm, premer 
ustja 24 cm. T. 15 : 5.
2. Ohranjena dobra polovica visoke masivne sklede z ravno odrezanim ustjem. 
Višina 9,5 cm, širina 21.6 cm, premer dna 8,4 cm. T. 15 : 6.
Grob 47
Grobna jama je bila vkopana 45 cm globoko in ca. 50 cm široka. Vanjo je 
bila na tanjšo plast z žganino mešane zemlje položena okroglasta žara, katere 
vrhnji del je bil uničen pri kopanju jarka med vojno. V žari je bila do 20 cm de­
bela plast žganine z drobci kosti. V sredi med žganino je ležal glinast vijček. 
Vrhnji deli žare so bili deloma udrti in pogreznjeni v * posodo. Razen nekaj črepinj 
skodele drugih pridatkov' ni bilo. T. 5 : 4.
1. Večja žara okroglasto bikonične oblike z navzven zavihanim ustjem, ki ni 
ohranjena. Polovica žare manjka. Na največjem obodu je okrašena s plastičnim 
nazobčanim rebrom. Ni jasno, če je imela tudi izoblikovane držaje. Višina 49,2 cm, 
širina 51 cm, premer dna 19.9 cm. T. 16 : 1 .
2. Glinast vijček bikonične oblike, neokrašen. Višina 2.6 cm, širina 5,9 cm. 
T. 16 : 2
5. Nekoliko fragmentov temno sive skodele, oblika in velikost nedoločljivi.
Grob 48
V gruščnato ilovko je bila vkopana grobna jama, ob izkopavanju samo 55 cm 
globoka. Na ravno dno je bila na tanko plast z žganino mešane zemlje položena 
okroglasta žara. precej sploščena zaradi pritiska. Ohranjen je samo spodnji del 
žare, vrhnji del pa je bil uničen pri oranju. Na dnu žare je bila 10 cm debela plast 
žganine z drobnimi nezgorelimi koščicami. Na vrhu žganine smo našli fragmente 
amforice z ohranjenim ročajem. T. 5 :5; 18 : 4.
1. Spodnji del okroglasto bikonične žare. Ohranjena višina 21.9 cm, širina
55,7 cm. premer dna 15,5 cm. T. 16 : 5.
2. Del ostenja amforice z ohranjenim ročajem. Anaforica je bila trebušaste 
oblike z dvema ročajema in cilindričnim, rahlo navzven upognjenim vratom. Na 
prehodu med vratom in ramenom je amfora okrašena s trakom tekočih pokončnih 
trikotnikov, pod temi pa je pas nekoliko poševnih vzporednih črt. Ornament je 
izveden z drobnimi urezi. Višina 7,7 cm. širina 6.4 cm. T. 16 : 4.
Grob 49
Grobna jama okroglaste oblike, brez žare. je bila vkopana 55 cm globoko 
v rumenkasto rjavo gruščnato ilov ko. Vanjo je bila nasuta do 20 cm debela plast 
žganine z drobnimi koščicami brez drugih pridatkov. T. 17 : 2.
Tabelarni pregled grobon
Grob
Zn ra
Pridatki Opomba
oblika okras
1 vrečasto ovalna ena bradavica skleda z uvihanim ustjem
2 vrečasto ovalna bronasta igla
3 vrečasto ovalna nazobčano rebro s tremi — amfora z dvema ročajema
držaji — bronasta igla
4 kroglasto bikonična nazobčano rebro fragmenti skodelice
5 kroglasto bikonična 4 bradavice, 3 kanelnre
na vratu
6 vrečasto bikonična nazobčano rebro s tremi
držaji
7 kroglasto bikonična ena bradavica fragmenti dveh skledic
8 kroglasto bikonična nazobčano rebro
žara ni restavrirana
9
? ? ? pri oranju uničen grob
10 veclrasto bikonična glinast vijček
11 vedrasto bikonična gladko rebro z dvema
držajema
12 kroglasto bikonična?
?
fragmentirana skleda
13 kroglasto bikonična nazobčano rebro
14
15
?
gladko rebro s štirimi žara ni restavrirana
držaji
16 kroglasto bikonična
? ?
pri oranju uničen grob
17
? ? ?
pri oranju uničen grob
nazobčano rebro
18 vrečasta?
19 kroglasto bikonična?
20 vrečasto ovalna?
21
?
22 kroglasto bikonična
23 kroglasto bikonična
24 bikonična
25 kroglasto bikonična
26 vrečasta?
27
28
29
30
3 1 bikonična
32 kroglasto bikonična
33 kroglasto bikonična
34 vrečasto ovalna
35 trebušasto bikonična
36 vedrasta
37 kroglasto bikonična
?
?
?
nazobčano rebro s štirimi 
držaji
tri bradavice
nazobčano rebro s štirimi 
držaji
?
trije držaji
dva držaja 
dva držaja 
dva držaja
nazobčano rebro
nazobčano rebro z dvema 
držajema
žara ni restavrirana
?
skleda z uvihanim ustjem
pri oranju uničen grob
skleda z uvihanim ustjem
?
pri oranju uničen grob
grob brez žare
grob brez žare
— skleda
— bronasta igla
grob brez žare 
grob brez žare
fragment amfore
fragment skodele s turban- 
skim robom
žara ni restavrirana
Grob
Žara
Pridatki
oblika okras
38
39
40
41 vedrasta
?
— fragment paličastega 
železa
— amorfen sprimek železa 
- fragment skodele s tur-
banskim robom
42 kroglasto bikonična gladko rebro z dvema 
ročajema
43 kroglasto bikonična!' dva držaja — skleda
— fragment bronaste žice
44 vrečasto ovalna
?
45
46 vrečasto ovalna
47 kroglasto bikonična nazobčano rebro — vijček
— fragment skodele
48
49
kroglasto bikonična
?
fragment amfore z ročajem
Opomba
grol) brez žare 
grob brez žare 
grob brez žare 
žara ni restavrirana
žara ni restavrirana
grob brez žare
grob brez žare
Priloga — Beilage
NOVO MESTO
1959 — 1960
Tloris žarnega grobišča
Grundriss des Urnengräber= 
feldes
• GROB Z ŽARO-U R N E N G R A B 
® GROB BREZ ŽARE-ASCHENGRUBE
5'brfo K n ez
Način pokopavanja
Na novomeškem grobišču je način pokopavanja (glej T. 17 in 18 ter 
tloris grobov na prilogi) dokaj preprost. V osnovi ločimo dve vrsti grobov: 
z žarami in brez njih. Razmerje med enimi in drugimi je 40 : 9 v korist 
prvih. Žare s pokojnikovim pepelom na dnu so bile praviloma položene v 
zelo tesno odmerjene grobne jame in nato zasute z zemljo. Nobena teli žar 
ni imela posebne kamnite obloge. Kolikor smo našli posamezne kamne ob 
stenah žar, so bili to le kamni, ki so zdrknili v prostor med steno grobne 
jame in med žaro ob zasipavanju. Pepel sežganih mrličev je bil dosledno 
nasut na dnu žare. Samo pri dveh grobovih (43, 46) smo opazili, da je bila 
drobna plast žganine nasuta tudi zunaj žare na dnu grobne jame in ob 
stenah. Domnevam, da je to le posledica nepazljivosti pri polaganju žare 
v grobno jamo in nima simboličnega pomena. Vsi pridatki, keramični in 
kovinski, so bili vedno položeni vrh žganine v žari. Najštevilnejši pridatki, 
keramične skodele, so bile najbrž obredni pridevek s hrano. V nekaterih 
grobovih smo našli samo nekaj fragmentov keramičnih posod (grob 4, 7, 32, 
36, 41, 44, 47). Če se pridružimo Staretovemu mnenju,7 so to ostanki nasilno 
razbitih posod po obredni pojedini ob pokopu. Na maloštevilnih kovinskih 
predmetih smo opazili, da so bili v ognju, vendar niso bili dosledno nasilno 
uničeni, kot je to ugotovljeno na grobišču v Ljubljani,8 9 temveč samo de­
formirani zaradi ognja. Grobovi brez žar-pepelišča so preproste okrogle in 
plitve jame, ki so jih napolnili s pepelom sežganega pokojnika. Zanimivo 
je dejstvo, da so vsi ti grobovi brez pridatkov. Ali je to posledica pokojni­
kovega siromaštva, ali je to grob osebe, ki jo je zaznamovala družba, ali pa 
morda izrecna pokojnikova volja, to so vprašanja, ki se nam ob tem pojavu 
postavljajo in ostanejo še vedno nerešena.
Prav tako nejasna je še vedno slika, kako so prekrili in označili po­
samezne grobove z žarami. Na podlagi doslej odkritih grobov je še pre­
uranjeno dajati veljavne sodbe, kajti velik del izkopanih žar je bil že s 
plugom v toliki meri uničen, da nam načini pokrivanja žar še niso docela 
znani. Domnevam, da je bila večina žar na vrhu brez krovnih kamnov, 
vendar ne želim te domneve prejudicirati, dokler ne bomo odkrili večje 
število intaktnih grobov. O opredelitvi posameznih grobov na moške in 
ženske težko sodimo, ker imamo vse premalo pridatkov v grobovih in še ti 
so neizraziti. Če vzamemo glinaste vijčke kot karakteristične atribute žen­
skih grobov, potem le-tem lahko pripišemo: slučajno najdeni grob iz 
leta 1958, grob 10 in grob 47. Ugotovili smo, da na preiskanem področju niso 
sežigali svojih mrtvih, kot je to navada na Bledu,8 temveč so jih sežigali na 
drugem mestu, vsekakor zunaj doslej raziskanega območja.
Grobovi v Novem mestu (glej tloris grobov na prilogi) so vkopani in 
razvrščeni brez posebnega reda, kar je pri prazgodovinskih planih gro­
biščih običajno. Na podlagi sedanje slike tlorisa ne moremo najti kakšne 
logične povezave med posameznimi grobovi in tudi niso opazne izrazite 
skupine grobov. Opazno je samo bolj gosto in bolj redko vkopavanje. Med
7 F. Stare, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani, (1954) 82. Odslej: F. Stare, 
Ljubljana.
8 F. Stare, Ljubljana, 82.
9 S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled. (1960) 43 ss. Odslej: S. Gabrovec. Bled.
izkopavanjem smo laliko opazovali, da imamo opravka s pravim planini 
grobiščem, m anjkajo kakršnikoli dokazi o nasipavanju gomile, čeprav za 
to obstojijo nekatere domneve.1 0 Seveda bo še slej ko prej ostalo nerešeno 
vprašanje, na kakšen način so tedanji ljudje označevali posamezne grobove 
nad zemljo, kajti na preiskanem področju nismo našli nobenega kasnejšega 
pokopa; to govori v prid domnevi, da je bilo grobišče na zunaj vidno obe­
leženo, ali pa vsaj po tradiciji znano. Ker so ostanki sežganih kosti zelo 
drobni, sklepam, da so mrliče intenzivno upepelili. Ostankov živalskih kosti 
nismo našli.
T ipologija
a) Keramika
Žare so v novomeškem gradivu razumljivo najštevilnejše keramične 
oblike. Po obliki so dokaj pestre in zato zaslužijo vso pozornost. So zelo 
velike, saj znaša njihova povprečna višina 42 cm. Nekatere med njimi so 
kar ogromne (T. 5 : 2; 8 :1 ; 14 : 1, 2) in spominjajo na shrambene posode, 
kakršne poznamo iz sočasne naselbine v Ormožu.1 1 Po obliki delimo novo­
meške žare na štiri osnovne tipe:
1. izrazito bikonične žare (T. 10 : 2; 13 : 1),
2. kroglasto bikonične ali zaobljeno bikonične žare (T. 5 :2 ; 7:1, 3; 
9 : 2, 3; 10 : 3; 11 : 3; 12 : 1, 3; 13 : 4 ,5; 14, 2; 15 : 5, 7; 16 : 1),
3. vrečasto ovalne žare (T. 6 :1 , 3, 5; 10, 4; 11:1; 14 : 1; 15 : 1),
4. vedraste žare (T. 8 : 1 ; 9 : 1 ; 10 : 1).
V prvo skupino spadajo žare s klekom na največjem obodu in s sed­
lastim vratom. Ena teh ni okrašena, druga (T. 13 : 1) ima pod največjim 
obodom tri majhne jezičaste držaje. Podobne žare srečamo v ruški skupini,1 2 
v Metliki1 3 in v Ljubljani.1 4
Druga skupina žar, ki je številčno daleč najmočnejša, predstavlja vo­
dilni tip žare na novomeškem grobišču kakor tudi v dolenjski skupini 
žarnih grobišč. Zanjo je značilna močno zaobljena bikonična oblika, ki se 
približuje kroglasti obliki, precej stisnjen vrat in krepko navzven zavihano 
ustje. V veliki večini primerov so te žare tik pod največjim obodom okra­
šene s plastičnim, skoraj vedno z nazobčanim rebrom. Na tem rebru so 
izoblikovani po štirje, trije, ali pa največkrat po dva simetrično razporejena 
majhna držaja. Popolnoma analogna žara je bila najdena v Selah pri Do­
bovi1 5 in v Dobah pri Kostanjevici.1 6 Izjema v tej skupini je žara iz groba 5
1 0 Pri kopanju halštatskih gomil na Marofu v Novem mestu leta 1894 je Pečnik 
prekopal dve gomili, ki jih v zapiskih označuje kot T u m u lu s, in še štiri manjše 
gomile, morda gomilice, ki jih označuje kot H ü gel, v katerih je našel izrazite KŽG 
grobove. Podoben primer je tildi na področju žarnega grobišča v Dobovi, kjer imajo 
parcele ledinsko ime Gomilice! Glej: T. Knez-P. Petru-S. Skaler, Neviodunum. 1961, 
stran 46.
1 1 B. Perc, Ptujski zbornik 2, 1962. 208; B. Perc, A V 15—14. 1962/65, 578.
1 2 H. Müller-Karpe, Beiträge zur Chronologie der Urnenfelderzeit nördlich und 
südlich der Alpen (RGF 22. 1959), T. 115. C2; 109. K5; 125. 26.
1 3 V. Šribar. AV 13—14. 1962/65. T. 3 : 4.
1 1 F. Stare, Ljubljana. T. LXXIV. 1: LXXV, 1 .
1 5 F. Stare, AV 5, 1954. 125.
1 6 S. Gabrovec. ÄV 5. 1954, 148.
(T. 7 : 2), ki ima precej visoko izoblikovan trebuh, tik pod vratom pa je 
okrašena s tremi plitvimi kanelurami. Še ena varianta te skupine sta žari 
iz groba 23 in 35 (T. li.: 2; 15 : 2), ki imata visok, skoraj cilindričen vrat.
Vrečaste žare so razen dveli vse fragmentirane. Značilno zanje je bolj 
okorna izdelava in neizrazit največji obseg. Vrat je tudi zelo neizrazit in 
ustje je le kratko izvihano (T. 6:3; 14 : 1). Podobne žare so bile najdene že 
na Rifniku,1 7 na Pobrežju1 8 in na Vačah.1 9
Zadnja skupina so žare vedrastega tipa. ki so morda le inačica vre­
častega tipa, med katerimi je žara iz groba 10 (T. 8:1) doslej največja 
izkopana žara na novomeškem grobišču. Ta žara ima kljub svoji izredni 
višini in visokem težišču zelo majhno stojno ploskev, tako, da ne more 
stati pokonci, če ni vsaj deloma vkopana. To dejstvo imam za dokaz, da je 
bila posoda narejena nalašč za vkopavanje, torej posebna, obredna ke­
ramika, ki v hišnem gospodinjstvu ni bila uporabna.
Na podlagi gornje tipološke razdelitve smo ugotovili, da je vodilna žara 
novomeškega grobišča tip kroglasto bikonične žare z navzven zavihanim 
ustjem in plastičnim rebrom na največjem obodu. To je tip žare, ki ga v 
tem času največkrat srečamo na dolenjskih najdiščih, pa tudi v Ljubljani 
in na Pobrežju. Po doslej znanem gradivu imajo novomeške žare dosti 
stičnih točk s Štajersko (Pobrežje, Ptujski grad, Ormož, Rifnik) in z Ljub­
ljano, dosti manj pa z Bledom.
Ornamentika na novomeških žarah je zelo preprosta. Glavni okras na 
žarah je plastično, nazobčano ali pa gladko rebro, ki je aplicirano na naj­
večjem obodu žare ali tik pod njim. To rebro je največkrat izoblikovano 
v majhne jezičaste držaje, ki so simetrično razporejeni okrog žare. Vsi ti 
držaji imajo zgolj dekorativen pomen. Drug način okraševanja pa se izraža 
z oblikovanjem bradavičastih ali jezičastih izrastkov, ki so nameščeni na 
trebuhu ali pa na ramenu žare (T. 7:2; 9:2; 1 1 : 2; 13:1,4: 1 4 : 1 : 15:7). 
Poleg teh plastičnih dekorativnih elementov, je na žari iz groba 5 (T. 7 : 2) 
uporabljeno tudi kaneliranje kot način okraševanja. Doslej neznan način 
okraševanja na novomeškem grobišču je dekoracija s šrafiranimi trikotniki, 
kot jo poznamo na žarah v Metliki2 0 in na Bledu2 1 .
Sklede so najštevilnejši pridatek v novomeških grobovih. Pri teh mo­
ramo ločiti cele ali skoraj cele sklede, ki so bile priložene v žarah (T. 6 : 2; 
12 : 2, 4; 13 : 2; 15 : 3, 6). Vanje so dajali hrano kot popotnico v onostranstvo. 
Druga skupina pa so le skromni ostanki skled (grobovi 4. 7, 32. 36. 41, 44. 
47), ki so jih najbrž uporabljali pri obredni pojedini ob pokopu, jih nato 
razbili in posamezne črepinje priložili v grob. Vse sklede so izrazito konične 
oblike z navznoter uvihanim ustjem, ki je pri vseh bolj ali manj vidno 
fasetirano. Skleda iz groba 25 (T. 12 : 4) ima drugače kakor druge vboklo 
dno in jezičast ročaj, ki je navpično prevrtan. Neprevrtan ročaj ima tudi 
skleda iz groba 43 (T. 15 : 3). Okras na skledah je skromen. Narejen je s 
pomočjo kanelur. Tako je skleda iz groba 22 okrašena s petimi simetrično 
razvrščenimi snopi po sedem vertikalnih plitvih kanelur. Drobci neohra-
1 7 F. Stare. A V 2, 1951. T. 6 : 1: 7:1.
1 8 F. Baš. CZN 54. 1939. priloga sl. 6.
’• F. Stare, Vače-katalog, 1955. T. LXXXIV, 5. 4.
2 0 V. Šribar. AV 13—14. 1962/63. T. 3 : 5. 4.
2 1 S. Gabrovec. Bled, T. XVII. 1; XXIV, 5.
njenih skled iz groba 36 in 41 pa so okrašeni s paralelnimi poševnimi ka- 
nelurami v obliki turbana. Vse sklede so izdelane iz dobro prečiščene gline, 
temno sive do rjave barve ter zunaj in znotraj prav dobro zglajene. Fa- 
setirana ustja in s kaneliranjem izvedeni ornament kažejo na starinske 
vplive.
Amfore, najdene v grobu 3 (T. 6 : 6), droben fragment iz groba 34 
(T. 14 : 1 a) in v grobu 48 (T. 16 : 4), so v novomeškem gradivu sicer redek 
pridevek, toda tembolj važen podatek za časovno in kulturno opredelitev 
grobišča. Vse tri predstavljajo v novomeškem grobišču močno arhaične 
keramične oblike, saj spadajo oblikovno v standardni inventar žarnih gro­
bišč Ha B horizonta. So trebušasto bikonične, z visokim, rahlo navzven 
upognjenim vratom. Amfora iz groba 3 je okrašena na trebuhu s pasom treh 
vzporednih kanelur, ki tvorijo pokončne trikotnike. Manjša amfora iz 
groba 48 pa je okrašena s finimi urezi v obliki trikotne valovnice in s 
snopom paralelnih urezov. Vse tri amfore so dokaz, da je novomeško gro­
bišče časovno in kulturno naslonjeno na tradicijo klasičnega KŽG obdobja 
na Slovenskem, ki ga doslej poznamo le iz vzhodne in jugovzhodne Slo­
venije (Ruše, Hajdina, Dobova). Najbližjo primerjavo pa sedaj poznamo 
tudi na Dolenjskem, iz Bršljina pri Novem mestu, kjer so bili leta 1963 
slučajno najdeni štirje grobovi dobovskega tipa.2 2
Lonček z ročajem in izlivkom (T. 5 : 1). Leta 1955 so slučajno izorali v 
celoti ohranjen majhen lonček s presegajočim trakastim ročajem in z drob­
nim cevastim izlivkom na največjem obodu. Posodica je oblikovno vsekakor 
silno redka, saj ustreznih primerjav skorajda ni. Kot primerjavo lahko 
navedem le podobno mlajšo posodo iz groba na Libni,2 3 ki ga F. Stare ča­
sovno postavlja na začetek Ha D obdobja. Še vedno ni popolnoma jasna 
funkcija te posode. Morda smo blizu resnici, če lonček z izlivkom tolmačimo 
kot kultno posodo pri obredu pokopavanja za odlivanje pitnega daru?
Glinasti vijčki so zelo skromno zastopani. Vsega skupaj smo jih našli 
šest. Od teh dva sporadično pred izkopavanjem, druge pa smo našli v 
grobovih 10, 47 in dva v grobu iz leta 1958. Vsi vijčki so neokrašeni. Vijček 
iz groba 47 je bikonične oblike, vsi drugi so konični. Kot grobni pridatek 
so vijčki v žarnih grobovih dokaj redki in za kulturno in časovno oprede­
ljevanje neuporabni, s precejšnjo verjetnostjo pa jih lahko imamo za atri­
bute ženskih grobov.
b) Kovinsko gradivo
Ko smo v uvodu omenili, da so novomeški grobovi zelo revni s pridatki, 
velja to še posebej za kovinske pridatke. Na raziskanem področju ob šte­
vilu 49 grobov smo našli komaj tri igle in droben fragment bronaste žice. 
drugo kovinsko gradivo pa izvira iz slučajnih najdb (T. 4 : 1, 2, 3, 5, 6). Ce 
se ozremo po drugih najdiščih tega kulturnega kroga, vidimo, da ima 
blejsko in ljubljansko najdišče v primerjavi z novomeškim dosti več ko­
vinskih predmetov. Pomanjkanje kovinskih pridatkov na novomeškem 
grobišču veže to najdišče bolj na ruško skupino, ki je prav tako zelo revna
2 2 Gradivo je v Dolenjskem muzeju. T. Knez, AV 18, 1967 (v tisku).
2 3 F. Stare, AV 13—14, 1962/63, 401, T. 13 : 3.
s kovinskim gradivom. S. Pahič'2 4 dopušča možnost, da je bil del kovinskih 
predmetov pri obredu sežiganja in pokopavanja izgubljen. Proti tej do­
mnevi govori dejstvo, da so pri sežiganju pokojnika skrbno zbrali sežgane 
kosti in ostanke kovinskih predmetov (saj najdemo v grobovih tudi izredno 
majhne fragmente!) ter jih polagali v grobove; to so opazovali pri izkopa­
vanju v Ljubljani,2 5 na Bledu in v Novem mestu. Za novomeško grobišče, 
ki spada v širši okvir dolenjske skupine žarnih grobišč, domnevam, da je 
pomanjkanje kovinskih predmetov pravilo, ne pa slučajnost.
Bronaste igle so pravzaprav edini kovinski pridatki novomeških gro­
bov. Med njimi srečamo dobro znani tip igle s spiralno zavito, ploščato 
skovano glavico (T. 4 : 2; 6 : 7), ki je zelo pogost in dolgo časa uporabljan 
grobni pridatek tako na Štajerskem, na Gorenjskem in na Dolenjskem. 
Prav zaradi svoje dolgotrajne uporabe je ta tip igle za ožjo časovno opre­
delitev nezanesljiv. Drugi tip igle ima okroglo ali pa gobasto oblikovano 
glavico, pod njo pa je okrašena s paralelnimi urezi v obliki vijačnice 
(T. 4 : t) ali pa z motivom ribje kosti (T. 4 : 3), kar oboje sodi v ornamentalni 
zaklad KŽG.
Med slučajnimi najdbami so tudi fragment morda manjše bronaste 
zapestnice (T. 4 : 5) ter dva zankasto oblikovana fragmenta bronaste žice 
neznane uporabe.
Od železnih ostankov naj omenim tri fragmente (T. 4 : 6) močno oksi­
diranih kosov železa paličaste oblike, eden med njimi je rahlo usločen. 
S precejšnjo rezervo bi jih lahko pripisali ostankom železne dvojnozankaste 
fibule. Podoben kos zakrivljenega paličastega železa in amorfen železen 
sprimek sta bila najdena tudi v grobu 41. Če pomislimo, da je železo v tem 
času še zelo redka in dragocena kovina, ki jo v veliki meri uporabljajo za 
okras, je jasno, da v KŽG grobovih ne moremo pričakovati večjih železnih 
najdb.
Steklo je v novomeških grobovih zastopano s slučajno najdbo (T. 4 : 7) 
ene steklene jagode valjaste oblike iz temno modrega stekla, ki je bila v 
ognju precej deformirana, in z več jagodami v grobu iz leta 1958 (T. 5 : 2). 
Tudi te jagode so iz temno modrega stekla in tri med njimi imajo z rumeno 
barvo izoblikovana očesca. Stekleni biseri so v grobovih tega časa velika 
redkost. Podobna jagoda z očesci je bila najdena v Ljubljani2 6 samo v 
grobu 54. v katerem sta bila najdena znamenita askosa.
Kronologija in zaključek
Iz opisa grobišča in posameznih grobov je razvidna enotnost novo­
meških grobov, pri katerih ne najdemo večjih razlik niti v inventarju niti 
v oblikah posameznih grobov. Prav tako ne moremo razlikovati moških 
grobov od ženskih, ker manjkajo tipični atributi, če izvzamemo vijčke kot 
dokaze ženskih grobov. Vendar kljub tej enotnosti grobišča lahko navedemo 
nekatere karakteristične poteze izkopanega gradiva. V prvi vrsti so to žare, 
ki so praviloma vse zelo velike in poznajo samo eno vrsto okraševanja;
2 4 S. Pahič, Drugo žarno grobišče v Rušah. 1957. 53.
2 4 F. Stare, Ljubljana. 83 ss.
2 6 F. Stare. 1 . c.. T. XLVI, 7.
s plastičnimi rebri na največjem obodu. Poleg tega ima grobišče svoj vo­
dilni tip žare: kroglasto bikonično žaro. Druga karakteristika grobišča v 
Novem mestu je dejstvo, da so grobovi skoraj brez pridatkov, ali bolje 
rečeno, so minimalni, čeprav ta čas pozna zelo pester oblikovni zaklad. To 
relativno »siromaštvo« v vseh grobovih lahko imamo ali za izraz stopnje 
družbenega razvoja tedanjih prebivalcev ali pa za posledico strogih pravil 
takratnega pogrebnega rituala. Menini, da je druga domneva verjetnejša.
Samo skromna najdba treh amfor, pomanjkanje vrčev in loncev z ročaji 
ter maloštevilni bronasti pridevki ločijo to grobišče tako po oblikah ka­
kor tudi časovno od dobovsko-ruško-mariborske skupine, v veliki meri pa 
ga približuje grobišču v Ljubljani. Že F. Stare2 7 je pri objavi grobišča na 
Ritniku ugotovil, da se na začetku železne dobe mešata v Sloveniji dve 
kulturni skupini:'štajerska in kranjska. S. Gabrovec2 8 pa je v svoji študiji 
o prazgodovinskem Bledu še dalje razčlenil to trditev in je kranjsko ali 
alpsko-balkansko komponento imenoval mokronoško skupino. Na podlagi 
gradiva, ki ga je dalo grobišče v Novem mestu in s pritegnitvijo drugih 
dolenjskih KŽG najdišč sodim, da bi bilo bolj smotrno, da korigiramo Ga- 
brovčevo poimenovanje v toliko, da imenujemo to skupino dolenjska sku­
pina, čeprav bo tudi to morda le metodološki izraz. Izraz »dolenjski« daje 
najdbam širšo geografsko oznako, ki je danes že utemeljena. Na podlagi 
izkopanega gradiva poznamo na širšem področju Dolenjske poleg nekropole 
na Mestnih njivah danes že tale grobišča iz obdobja kulture žarnih grobišč 
(glej karto najdišč):
1. Bršljin (glej opombo 22)
2. Butoraj2 9
3. Dobe pri Kostanjevici3 0
4. Metlika-Borštek3 1
5. Metlika-Špitalska draga3 2
6. Novo mesto-Marof3 3
7. Ostrožnik3 4
8. Podzemelj3 5
9. Sela pri Dobovi3 6
10. Slepšek3 7
11. Sv. Križ ( = Beli grič) pri Mokronogu.3 8
2 - F. Stare, A Y 2. 1951, 192.
2 8 S. Gabrovec, Bled. 70 s.
2 9 Gradivo hrani Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. P 11545—11547. Ne­
objavljeno.
3 0 S. Gabrovec. AV 5, 1954, 147 ss.
3 1 V. Šribar. AV 13—14. 1962/63, 469 ss.
3 2 T. Knez. Varstvo spomenikov 8. 1960/61. 229.
3 3 Gradivo iz KŽG grobov je v NhM na Dunaju pod inv. št. 66183—66190, 
66192'—66201.
3 4 M. Hoernes, WPZ 2. 1915, 113.
3 5 M. Hoernes. 1 . c., 119 ss.
3 6 F. Stare, AV 5, 1954. 124 ss.
3 7 M. Hoernes, 1 . c., 114 s.
3 8 M. Hoernes, 1 . c., 114, opomba 1 .
\ ; ... ' ' A - ' , J
UVtUAMA {• )
■ 'if-*.....
fe :-»* - -V tL - - 
. - ,
*
— -« - j.
‘ W ' ; : % . ' - '
'J " 'A J , v * ,
-1 1
J Ê k y .$ p itK
(s > i m l ) 0
* * K A
•
BfiilPN ^
1 § >
> . v . - A - -- * : \ • .
0 HfTVKA .
POOtCMSU £
* , ■ ^ 'lì.
L v > . V A v - A . / f A
0 fiv ro a u
'A '
: t
’ % H SuX>: ■ '* - ,....
: : \ * > ,,, " ' t • . % / y . * .
A f e -
v >T.„t,A
' y v s * i \
" / ) <
% ; % i A 7 % 1 . "V ^ ^ - - - ) . — -A . X r ' V 
A . ' X r ' ■ - ■ A -
Karta i. Žarnogrobiščne nekropole na Dolenjskem 
Karte 1 . Urnenfeklerzeitliche Nekropolen in Dolenjska (Unterkrain)
Gradivo iz gornjih najdišč nam daje že dosti bolj jasen vpogled v tisto ob­
dobje slovenske prazgodovine, ki je bilo prav na Dolenjskem le malo znano 
oziroma zanemarjeno. Eden izmed tehtnih vzrokov je tudi v tem, da še 
danes ni znanstveno obdelano vse tisto gradivo, ki je bilo izkopano pred 
prvo svetovno vojno in je raztreseno po raznih zbirkah. Saj na Dolenj­
skem do nedavna skoraj nismo poznali vmesnih stopenj od horizonta dveh 
bronastodobnih depojskih najdb (Črmošnjice, Jurka vas), ki obe pripadata 
Ha A obdobju, pa do najstarejše faze železne dobe 8. stoletja. Nedavna 
najdba grobov Ha B horizonta v Bršljinu in najdba obeh amforic z dvema 
ročajema v grobu 3 in 48 nam kažejo razvojno pot dolenjskega halštata, ki 
ima svoje korenine na domačih tleh, je avtohton, na kar je opozoril že 
Gabrovec3 9 v svojem Bledu. Največja vrednost novomeškega grobišča bodo
3 9 S. Gabrovec, Bled, 7i.
slej ko prej ostale keramične oblike, saj bodo prav te pokazale pota razvoja 
in izpolnile občutno vrzel.
Zelo posrečen se mi zdi izraz »obubožani« Hallstatt B, ki ga uporablja 
Gabrovec za to obdobje, saj odlično karakterizira s pridatki tako revna 
grobišča iz časa pojemajoče kulture žarnih grobišč. Novomeško grobišče je 
prav šolski primer tega »obubožanega« Ha B, ki pa je morda tudi zunanji 
izraz takratne družbene strukture.
Kljub nezaključenim raziskovanjem na grobišču v Novem mestu, ko 
razpolagamo z relativno majhnim številom grobov, okvirna datacija gro­
bišča ne bo delala preglavic. Zelo skromno in atipično kovinsko gradivo 
nam v tem primeru ni v veliko pomoč. Več nam lahko nudi keramika. 
Amfore v grobu 3, 34 in 48 kažejo v celotnem gradivu gotovo najbolj starin­
sko obliko, saj jih poznamo kot izrazite Ha B posode, vendar jih moramo 
v našem primeru uvrstiti kot arhaično obliko v mlajšem obdobju. Obenem 
so nam te amforice dokaz, da se je grobišče na Mestnih njivah razvilo ne­
posredno iz klasičnih oblik kulture žarnih grobov Ha B obdobja na Dolenj­
skem, je torej samonikel pojav dolenjskega prostora. Starinski nadih kažejo 
tudi sklede s fasetiranim ustjem in fragmenti skled s kandiranim turban- 
skim ustjem. Izmed žar je oblikovno najstarejša žara iz groba 14 (T. 10 : 2) 
z visokim koničnim vratom in žara iz groba 31 (T. 13 : 1). To so oblike žar, 
kakršne so bile najdene v Rušah na skrajnem zahodnem robu prvega gro­
bišča in jih H. Miiller-Karpe4 0 postavlja v Ha B 3. Prepričljivo najštevil­
nejše žare so žare kroglasto bikonične oblike, ki jih imam za vodilne žare 
novomeškega grobišča.
V okviru dolenjske skupine grobišč iz KŽG obdobja je novomeška 
nekropola najstarejša, z najbližjo paralelo v ljubljanskem grobišču. Jasno 
je, da tudi novomeški grobovi spadajo v prehodno dobo iz obdobja klasične 
kulture žarnih grobišč v najstarejšo fazo železne dobe v Sloveniji. So torej 
zadnji odblesk ugašajoče žarnogrobiščne kulture. Način pokopavanja je še 
vedno žarnogrobiščni, toda posamezni pridatki že kažejo na nastajanje 
novega časa. ki v svoji končni fazi pripelje do silnega razmaha halštatske 
kulture na Dolenjskem.
Ce hočemo izraziti trajanje novomeškega grobišča z absolutnimi šte­
vilkami. ga moramo postaviti v časovni okvir nekako od srede 9. stoletja pa 
do srede 8. stoletja, s poudarkom na čas okrog leta 800 pred n. št. kar ustreza 
Miiller-Karpejevi stopnji Ha B 3, ki je sočasna stopnji Ha C 1 vzhodno­
alpskega prostora. To bi bil tudi začasni časovni okvir dolenjske skupine 
žarnogrobiščnih nekropol.
Zaradi različnih vzrokov doslej še nismo mogli naprej raziskovati tega 
pomembnega grobišča, je pa to slej ko prej ostalo v načrtu Dolenjskega 
muzeja. Po svojih močeh bomo skušali do kraja raziskati to važno najdišče, 
ki bo s svojim gradivom izpopolnilo občutno vrzel v dolenjski prazgodovini 
in dalo tehten prispevek za boljše umevanje obdobja kulture žarnih grobišč 
na Dolenjskem in s tem posredno v okviru jugovzhodnega predalpskega 
prostora, obdobja, ki je v sebi nosilo zametke dolenjskega halštatskega 
kulturnega fenomena.
4 0 H. Miiller-Karpe. 1 . c., 116 ss., T. 108, C; 112, L; 113. C 2.
POROČILO
o analizah oglja iz grobov 40 in 43 iz izkopavanja v Novem mestu I960
Alojz Serce]j
S lo v e n sk a a k a d e m ija zn an osti in u m etn osti, L ju b lja n a
Grob 40
a) Dva koščka oglja z značilnimi kumularnimi streženovimi žarki. Tra- 
heje z lumnom 40 do 80 mikr. so razvrščene v radialne skupine, po 3 do 7 
v vrsti. Spiralne odebelitve niso opazne. Perforacija je enostavna, kar se 
vidi tudi na prečnem prelomu. Stene traliej so močno perforirane s pik- 
njami.
Vsi ti znaki so značilni za anatomsko zgradbo gabra; moti le to, da ni 
opaziti spiralacije po trahejah. Toda pri količkaj slabo ohranjeni lesni 
strukturi je spiralacija prva prizadeta, posebno še pri gabru, ki ima izredno 
tanke in fine letvice spiralnih odebelitev. Vendar smemo kljub navedeni 
dvomljivosti imeti opisane kosce oglja za
gaber (Carpinus).
b) Dva koščka oglja, eden okroglica, drugi le drobec večjega kosa. 
Preiskava pod vrhnjo osvetlitvijo sveže prelomljene ploskve prečnega pre­
reza je pokazala difuzno porozen les, z rahlim nakopičenjem trahej v spo­
mladanskem lesu; velikost in količina trahej se zmanjšuje proti poletnemu 
lesu. Strženovi žarki so po večini nekajvrstni, manjše število pa jih je 
širokih, mnogovrstnih, kar je zelo značilno za les bukve. Za kontrolo pa 
sem pregledal oglje še v radialnem in tangencialnem prerezu: traheje in 
traheide imajo okrogle ali ovalne piknje, ki so proti koncu na stičiščih 
spremenjene v zelo primitivno lestvičasto perforacijo, kar je druga, še za­
nesljivejša lastnost in značilnost bukovega lesa.
Ta dva koščka torej nedvomno pripadata bukvi, in to vrsti F. silvatica, 
ne F. moesiaca, zakaj ta variacija ima nekoliko naprednejšo lestvičasto per­
foracijo. Oglje je torej
bukev (Fagus silvatica).
c) Pet koščkov oglja ima takole anatomsko zgradbo: žarki so enovrstni 
do nekajvrstni, traheje (pori) niso zelo pogoste, večinoma radialno raz­
vrščene, v vrstah od 2 do 5, toda tudi posamične. Lesna masa je homogena: 
sestoji iz lesnih vlaken in traheid.
To so značilni znaki javorovega lesa. Ker pa imajo strženovi žarki več 
kot tri vrste celic, je verjetno, da gre v tem primeru za
maklen (Acer campestre).
Grob 43
Največ materiala (9 kom.) na pol ožganih kosti z značilnimi ITaverso- 
vimi kanali. Dva koščka oglja pa kažeta tele značilnosti: strženovi žarki so 
enovrstni do nekajvrstni. zelo na gosto razvrščeni. Traheje so združene v 
radialne skupine ali pa so posamične, z enostavnimi perforacijami. Lesna 
masa sestoji iz vlaken in traheid. Tako gre tudi v tem primeru precej 
gotovo za
javor (Acer spec.).
Na podlagi ugotovljenega lesnega materiala je razvidno, da je v tej 
okolici, v kateri je tedaj živel človek, rasla normalna gozdna vegetacija in 
da je bil sestav gozda v bistvu enak kot današnji, kar seveda tudi popol­
noma ustreza palinološkim ugotovitvam iz drugih krajev Slovenije.
Morda je tak sestav oglja v grobovih deloma tudi posledica namernega 
odbiranja visokokaloričnega lesa. Za kako statistično obdelavo pa je vse 
premalo vzorcev, da bi bilo mogoče ugotoviti iz tega kake zakonitosti.
ZUSAMMENFASSUNG 
Das Urnengräberfeld in N odo mesto
Novo mesto, das wirtschaftliche und kulturelle Zentrum von Dolenjsko (Unter- 
krain) ist dank seiner günstigen geographischen Lage am Fluß Krka schon sehr 
früh besiedelt worden. Die Stadt ist seit Jahrzehnten in der Archäologie gut be­
kannt als Fundort zahlreicher, und reichhaltiger Hügelgräber, wo erstklassige 
hallstattzeitliche Funde gemacht wurden (Panzer, bronzener Opferdreifuß, Pfer­
degeschirr iisw.).1 Zahlreich sind auch die latènezeitlichen und römerzeitlichen 
Funde aus dem Stadtgebiet. Die vorliegende Abhandlung möchte das umfangreiche, 
in den Jahren 1959 und 1960 angeschnittene Urnengräberfeld vorstellen.
Nördlich der Stadt erstreckt sich ein Hügelrücken (Flurname »Mestne njive«), 
dessen Scheitel und Südhang mit Feldern und Wiesen bestellt sind. Bei Feldarbeiten 
wurden auf diesen Parzellen schon öfters keramische und metallene Funde gemacht 
(T.4; 5), welche bezeugten, dass auf dieser Stelle ein prähistorisches Gräberfeld 
liegt. Deswegen entschloß sich die Leitung des Museums in Novo mesto für eine 
systematische Grabung. Sie begann im September 1959 und wurde im Herbst 1960 
fortgesetzt. Auf einer Fläche von 192 m2 entdeckten wir 49 Gräber. Aus verschie­
denen Gründen konnten wir die Grabung bisher noch nicht weiterführen, doch 
bleibt die völlige Ausgrabung noch immer im Plan des Museums.
Die Bestattungsmeise Alle Gräber sind heute sehr seicht unter der Erdober­
fläche, denn die Mundsäume der einzelnen Urnen fanden wir schon in Tiefen von 
10—15 cm. Weil das Gräberfeld auf dem Scheitel und am Südhange des Hügel­
rückens angelegt war, müssen wir die so geringe Tiefe der Gräber nicht nur der 
seichten Beisetzung, sondern auch der Erosion und der Feldbestellung zuschreiben, 
da die Humusschicht mit der Zeit reichlich abgetragen wurde. Der Grabungsdurch­
schnitt (siche T. 17, 18) ist sehr einfach: einer beiläufig 50cm starken Humusschicht 
folgt eine Schicht des sterilen rötlich-braunen Schotterlehms. Die beiden Schichten 
sind voneinander genügend klar durch Färbung und Qualität getrennt. Die Grabgru­
ben sind der Regel in den sterilen Schotterlehm eingegraben und die Urnen wurden 
in diesen runden, dicht angepafiten Gruben beigesetzt. Die Tiefe der einzelnen 
Grabgruben schwankt zwischen 35 und 80 cm. Da die Urnen verhältnismässig sehr 
seicht eingegraben waren, sind sie am oberen Rande durch das Pflügen fast alle 
mehr oder weniger beschädigt. Die Gräber haben in der Regel sehr wenige oder 
keine Beigaben. Es gibt zwei Gräbertypen: Urnengräber und Gräber ohne Urnen. 
Das Verhältnis ist 40 : 9 zu Gunsten der ersteren. Kein Grab hatte eine besondere 
Steinsetzung. Die Asche der verbrannten Toten war immer auf dem Urnenboden 
auf geschüttet. Nur bei zwei Gräbern (45 . 46) bemerkten wir, daß eine dünne 
Aschenbrandschicht auch außerhalb der Urne auf dem Boden und an den Seiten­
wänden der Grabgrube zerstreut war. Wir nehmen an, daß dies nur eine Folge von 
Unaufmerksamkeit bei der Beisetzung war und das es keine symbolische Bedeutung 
hat. Alle Beigaben, sowohl keramische wie auch metallene, lagen auf der Asche in 
der Urne. Die keramischen Schalen dienten wahrscheinlich als rituelle Speisebei­
gaben für den Verstorbenen im Jenseits. In den Gräbern 4, 7, 32, 36, 41, 44, 47 
fanden wir nur einzelne Fragmente keramischer Gefäße (fast durchwegs Schalen) 
— Reste beim Totenmahl am offenen Grab absichtlich zerbrochener Gefäße dar­
stellten. Die Gräber ohne Urnen — Aschengruben — sind einfache runde, flache 
Gruben, die mit dem Aschenbrand des Verstorbenen gefüllt waren. Alle Gräber 
dieser Art sind ohne Beigaben. Die Frage, ob das eine Folge der Armut des Ver­
storbenen ist, oder ob das Gräber von der Gesellschaft gekennzeichneter Personen 
waren, oder vielleicht der Verstorbene es so gewünscht hatte, bleibt offen.
Genau so unklar ist die Frage, wie die einzelnen Gräber außen gekennzeichnet 
waren. Auf Grund der bisher entdeckten Gräber ist es noch zu früh ein Urteil zu 
fällen, denn der Großteil der ausgegrabenen Urnen war beim Pflügen schon so weit 
beschädigt, dass uns die Bedeckung der Gräber nicht vollkommen klar ist. Solange 
eine größere Zahl intakter Gräber nicht ausgegraben ist, wäre zu vermuten, daß 
die Mehrzahl der Urnen nicht mit Steinen bedeckt war. Wegen der spärlichen und 
uncharakteristischen Beigaben können wir das Geschlecht der Bestatteten nicht 
unterscheiden, wenn wir von Spinnwirteln als typischen Beigaben der Frauen­
gräber absetien. Wir stellten fest, daß auf der durchgrabenen Stelle die Toten nicht 
verbrannt wurden.
Auf Grund des jetzigen Grundrißbildes (siehe Grundriß der Gräber) können 
wir weder eine logische Verbindung zwischen einzelnen Gräbern, noch ausge­
sprochene Gruppen der Gräber finden. Es ist nur eine dichtere und eine spärlichere 
Eingrabung zu bemerken. Die Gräber in Novo mesto sind planlos angeordnet, was 
bei prähistorischen Flachgräbern üblich ist. Während der Ausgrabung wurde uns 
klar, daß wir mit einem ausgesprochenen Flachgräberfeld zu tun haben, denn es 
fehlt jeglicher Beweis einer Aufschüttung oberhalb der Gräber, obwohl an einigen 
verwandten Fundstellen einige Annahmen dafür bestehen.1 0 Auf dem durch­
grabenen Platz fanden wir keine Nachbestattung, was die Annahme unterstützt, 
daß das Gräberfeld oberhalb der Erde sichtbar gekennzeichnet, oder wenigstens 
seine Lage deutlich überliefert war. Sehr feine Knochenreste beweisen die intensive 
Verbrennung der Toten. Tierknochenreste wurden bis jetzt nicht gefunden. Die 
qualitative Analyse der Holzkohlenreste zeigte uns, daß bei der Leichenverbrennung 
folgende Holzarten verwendet wurden: Hainbuche = Weißbuche (Carpinus), Rot­
buche (Fagus silvatica), Feldahorn (Acer campestre). Bergahorn (Acer spec.).
Typologie. Die Urnen aus dem Gräberfeld von Novo mesto sind ziemlich 
formreich und sehr groß, denn ihre Durchschnittshöhe beträgt 42 cm. Einige unter 
ihnen (T.: 5:2; 8:1; 14:1, 2) sind sogar Riesengefäße, die an Vorratsgefäße 
erinnern. Nach der Form teilen wir die Urnen in vier Gruppen:
1. ausgesprochen bikonisehe Urnen (T.: 10:2; 13 : 1).
2. kugelig-bikonische oder abgerundet-bikonische Urnen (T.: 5:2: . : 1, 3 ; 
9 :2, 3; 10, 3;' 1 1 : 3 ; 12 : 1 . 3 ; 13 : 4, 5; 14, 2; 15 :5, 7; 16 : 1).
3. sackförmig-ovale Urnen (T.: 6:1. 3, 5; 10 :4; 1 1 : 1 ; 14: 1: 15 : 1).
4. eimerförmige Urnen (T.: 8:1; 9:1; 10 : 1).
In die erste Gruppe gehören die Urnen mit ausgesprochenem Bauchknick und 
sattelförmigem Hals (Kegelhalsurne). Ähnlichen Urnen begegnen wir in Ruše1 - 
(Maria Rast-Gruppe), in Metlika1 3 und in Ljubljana. Die zweite Gruppe der Urnen,
die weitaus die zahlreichste ist, stellt den Leittyp der Urnen sowohl auf dem 
Gräberfeld von Novo mesto, als auch in den übrigen späten Urnenfeldern von 
Dolenjsko (Unterkrain) dar. Für diese Gruppe ist die stark abgerundete bikonische 
Form kennzeichnend, die der Kugelform nahe ist, der stark eingezogene Hals und 
der kräftig ausladende Mundsaum. Größtenteils sind diese Urnen dicht unter dem 
Bauchknick mit einer plastischen Kerbleiste (Tupfenleiste) verziert, die durch vier, 
drei oder meistens mit zwei symmetrisch angeordneten Griff zapfen unterbrochen 
ist. Ganz ähnliche Urnen wurden in Sela bei Dobova1 5 und in Dobe bei Kostanje­
vica1 6 gefunden. Die sackförmigen Urnen sind außer zweien alle fragmentiert. 
Kennzeichnend für sie ist die robustere Erzeugung und die nicht ausgesprochene 
Rundung des Gefäfiprofils. Sehr ähnliche Urnen wurden schon auf Rifnik,1 7 in 
Pobrežje1 8 und in Vače1 9 gefunden. Die letzte Gruppe bilden die eimerförmigen 
Urnen, welche vielleicht nur eine Abart des sackförmigen Typs darstellen. Die 
Urne aus dem Grabe 10 (Taf. 8 : 1 ) ist bisher die größte ausgegrabene Urne auf dem 
Gräberfelde von Novo mesto. Auf Grund der obigen typologischen Gliederung 
stellten wir den Leittyp der Urne auf dem Gräberfelde von Novo mesto und 
zugleich die Tatsache fest, daß dieses Gräberfeld nach seiner keramischen Formen 
viele Berührungspunkte mit Urnengräberfeldern in Štajerska (Steiermark) hat: 
Pobrežje, Ptujski grad, Ormož, Rifnik und auch mit dem Gräberfeld in Ljubljana.
Die Ornamentik auf den Urnen von Novo mesto ist sehr einfach und spärlich. 
Das Hauptornament ist die gekerbte (Tupfenleiste) oder glatte plastische Leiste, 
apliziert dicht unter dem Urnenbauche. Diese plastische Leisten haben sehr oft 
symmetrisch angebrachte Griffzapfen von lediglich dekorativer Bedeutung. Die 
zweite Verzierungsart besteht in symmetrischen Warzen am Bauch oder an der 
Schulter der Urne. Kannelierung zeigt nur die Urne aus dem Grab 5.
Schalen sind die zahlreichsten Beigaben in den Gräbern von Novo mesto. Alle 
Schalen sind ausgesprochen konisch geformt, mit eingebogenem Mundsaum, wel­
cher bei allen mehr oder weniger facettiert ist. Die Verzierung auf den Schalen ist 
bescheiden, in Kanneliertechnik ausgeführt. In den Gräbern 36 und 4 1 fanden wir 
Scherben von Turbanrandschalen.
Die Amphoren in den Gräbern 3, 34 und 48 sind im Grabinventar der Nekro­
pole von Novo mesto zwar seltene, aber desto wichtigere Beigaben sowohl für die 
zeitliche als auch für die kulturelle Bestimmung des Gräberfeldes. Alle drei 
Amphoren sind im Grabinventar stark archaische keramische Formen, denn sie 
gehören in das Standardinventar der Urnenfelder des Fla B Horizontes. Die 
Amphoren beweisen, daß das Gräberfeld in Novo mesto zeitlich und kulturell an 
die Tradition der klassischen Urnenfelderzeit in Slowenien angelehnt ist. Die aller­
nächste Parallele, oder Entwicklungsquelle kennen wir nun schon in Unterkrain 
in Bršljin bei Novo mesto, wo im Jahre 1963 vier Gräber vom Dobova-Typ2 2 
entdeckt wurden.
Der Henkeltopf mit Ausguß (T. 5:1) ist ein vor der Ausgrabung gemachter 
sporadischer Fund. Diese Gefäßform ist sehr selten, denn entsprechende Parallelen 
findet man kaum. Ein ähnliches Gefäß wurde in einem hallstattzeitlichen Hügel­
grab auf Libna2 3 gefunden, welches Stare an den Anfang der Ha D Stufe setzt. 
Die Funktion des Gefäßes ist nicht völlig klar. Vielleicht diente es als Kultgefäß 
beim Begräbnisritus zum Ausgießen des Trankopfers?
Spinnrvirtel sind in den Urnengräbern ziemlich seltene Beigaben und für die 
zeitliche Bestimmung unbrauchbar. Mit ziemlicher Wahrscheinlichkeit können wir 
sie als Beigaben in Frauengräbern betrachten.
Die Metallgegenstände sind in den Gräbern von Novo mesto sehr selten. In 49 
Gräbern fanden wir bloß drei Bronzenadeln, ein Stückchen Bronzedraht und zwei 
amorphe Eisenreste, alle übrigen Metallgegenstände sind sporadische Funde vor 
der Ausgrabung (T.: 4). Wir nehmen an, daß das Fehlen der Metallbeigaben in 
den Gräbern von Novo mesto (die im weiteren Rahmen zur unterkrainer Spätur­
nenfeldergruppe gehören) kein Zufall, sondern eine Regel ist. Die Bronzenadeln sind 
eigentlich die einzigen Metallbeigaben in den Gräbern. Unter ihnen finden wir die 
wohlbekannte Rollkopfnadel T.: 4:2; 6:7). Der zweite Nadeltyp hat einen run­
den oder pilzförmigen Kopf, unter dem er mit feinen Linien in Schraubenform 
oder in Fischbeinmuster ornamentiert ist (T.4:1. 3). Beide Verzierungen gehören 
in den Formenschatz der Urnenfelderkultur.
Die sehr spärlichen Eisenreste (T.: 4 : 6) sind schon so weit korrodiert und im 
Feuer deformiert, daß uns ihre ursprüngliche Form und Verwendung unbekannt ist.
Glas ist mit einer Perle (T.: 4 : 7) als Streufund und mehreren Glasperlen aus 
dunkelblauem Glasfluß im Grabfund aus dem Jahre 1958 (T.5 :2b) vertreten. Die 
Glasperlen sind in den Gräbern jener Zeit eine große Seltenheit. Eine ähnliche 
Glasperle mit Augen wurde in Ljubljana'2 6 nur im Grab 54. zusammen mit den 
beiden bekannten Rhytonen, gefunden.
Chronologie. Der spärliche Fund von nur drei Amphoren, das Fehlen von 
Henkeltöpfen und Henkelkrügen und die so wenigen Bronzebeigaben scheiden 
dieses Gräberfeld formenmäßig und zeitlich von der Dobova-Maribor-Maria Rast 
Gruppe, anderseits aber nähert es sich dem Gräberfeld in Ljubljana. Schon Stare2 5 
stellte bei der Veröffentlichung des Gräberfeldes von Rifnik fest, daß sich in Slo­
wenien am Beginn der Eisenzeit zwei Kulturgruppen miteinander mischen: die 
steirische und die krainische Gruppe. Gabrovec2 8 hat diese Feststellung noch weiter 
gegliedert und hat die krainische oder alpin-balkanische Komponente »Mokronog- 
Gruppe« (Mokronog = Nassenfuß) genannt. Auf Grund des Materials, vom Gräber­
feld in Novo mesto und mit Berücksichtigung der übrigen Urnenfelder in Dolenjsko 
(Unterkrain) möchten wir die Mokronog-Gruppe lieber »Unterkrainer Gruppe* 
nennen. Der Ausdruck »Unterkrainer« gibt den Funden eine weitere geographische 
Kennzeichnung, die heute schon berechtigt ist. denn nun kennen wir auf dem 
Gebiet von Dolenjsko (Unterkrain) neben dem Gräberfeld auf »Mestne njive* in 
Novo mesto schon folgende Urnenfelder (siehe die Verbreitungskarte):
1. Bršljin2 2
2. Butoraj2 9
3. Dobe bei Kostanjevica3 0
4. Metlika-Borštek3 1
5. Metlika-Špitalska draga3 2
6. Novo mesto-Marof3 3
7. Ostrožnik3 4
8. Podzemelj3 3
9. Sela bei Dobova3 6
10. Slepšek3 7
11. Sv. Križ bei Mokronog3 8
In Dolenjsko kannten wir bis vor kurzem noch kaum die Zwischenstufen zwi­
schen den beiden spätbronzezeitlichen Depotfunden (Črmošnjice, Jurka vas) und 
der ältesten Phase der Eisenzeit. Der jüngste Fund der Gräber des Ha B Horizon­
tes in Bršljin und der Fund der Amphoren in den Gräbern 3. 34 und 48 in Novo 
mesto erklären uns den Entwicklungsgang der Hallstattzeitkultur in Dolenjsko.
welcher autochthon ist, worauf schon Gabrovec3 9 in seiner Urgeschichte von Bled 
hingewiesen hat. Archaische Formen treten auf dem Gräberfeld von Novo mesto, 
außer in Amphoren, auch in Fragmenten der Turbanrandschalen und Schalen mit 
facettiertem Mundsaum auf. Die ältesten Urnen sind die aus den Gräbern 14 
(T. 10 : 2) und 51 (T. 15 : 1). Das sind Urnenformen die in Ruše (Maria Rast) auf 
dem äußersten Westrand des ersten Gräberfeldes gefunden wurden, welche Miiller- 
Karpe4 0 in die Ha B 5 Phase datiert. Den Ausdruck »verarmte« Hallstatt B — Zeit, 
den Gabrovec für diese Zeitspanne verwendet, charakterisiert ausgezeichnet gerade 
das Gräberfeld in Novo mesto.
Die Nekropole von Novo mesto ist zur Zeit die älteste im Rahmen der unter- 
krainer Gruppe der späten Urnenfelderzeit, mit der nähesten Parallele zum Grä­
berfeld in Ljubljana. Wir weisen sie in die Übergangsperiode von der Zeit der 
klassischen Urnenfelderkultur zur ältesten Phase der Eisenzeit Sloweniens: sie 
ist eigentlich der letzte Abglanz der untergehenden Urnenfelderkultur. Wenn wir 
die Dauer des Gräberfeldes in Novo mesto mit absoluten Zahlenwerten ausdrücken 
wollen, dann setzen wir sie in den Zeitraum von der Mitte des 9. bis zur Mitte des 
8. Jahrhunderts, mit dem Nachdruck auf der Zeit um das Jahr 800 vor Chr., was 
der Stufe Ha B 5 nach Müller-Karpe und der gleichzeitigen Stufe Ha C 1 des Ostal­
penraumes entspricht. Das wäre zugleich auch der Zeitrahmen der Unterkrainer 
Späturnenfeldernekropolen.
Sl. 1 Sl. 2
Sl. 1. Grob 1 . — Abb. 1 . Grab 1 
Sl. 2. Grob 2. — Abb. 2. Grab 2
Sl. 3 Sl. 4 .
Sl. 3. Grob 5. — Abb. 3. Grab 3 
Sl. 4. Grob 4 in 5. — Abb. 4. Grab 4 und 3
Sl. 5 Sl. 6
Sl. 5. Grob 6. — Abb. 5. Grab 6 
Sl. 6. Grob S. — Abb. 6. Grab 8
Sl. 1 Sl. 2
Sl. 1 . Grob 10. — Abb. 1 . Grab 10 
Sl. 2. Grob 31. — Abb. 2. Grab 31
Sl. 3 Sl. 4
Sl. 5. Grob 36. — Abb. 3. Grab 36 
Sl. 4. Grob 37. — Abb. 4. Grab 37
Sl. 3
Sl. 3. Žarni grob 36 in
Sl. 6
pepelišče 38 — Abb. 5. Urnengrab 36 und Grabgrube 38 
Sl. 6. Grob 41. — Abb. 6. Grab 41
Sl.l Sl. 2
Sl. 1 . Grob 42. — Abb. 1 . Grab 42
Sl. 2. S kamnito ploščo pokrit grob 43. — Abb. 2. Mit Steinplatte gedecktes Grab 43
Sl. 3 Sl. 4
Sl. 3. Grob 46. — Abb. 3. Grab 46 
Sl. 4. Grob 47. — Abb. 4. Grab 47
SL 5 Sl. 6
SL 3. Grob 48. — Abb. 5. Grab 48
SL 6. Nekaj restavriranih žar. — Abb. 6. Ein Teil der restaurierten Urnen
m g
Novo mesto — Mestne njive. Sporadične najdbe. — Sporadische Funde.
1, 2, 3, 3—8 = Vi; 4 = M
Novo mesto — Mestne njive. Sporadične najdbe. — Sporadische Funde. 
1, 2 a, 2b 2c = V *-, 2 = > /«
Novo mesto — Mestne njive
1, 2, 3, 5, 6 = Ve; 4, 7 =34







Novo mesto — Mestne njive 
1,2 = V e; 1 a = H
Novo mosto — Mestne njive 
i, 2, 3, 5 > —7 = V o; 4 = j*
g ro b 47
©
PREREZ! ZNAČILNIH GROBOV
t f n i n i i i i f i i i i ì ì i i i i ì i i i i i i n
çrroô 3 7
bikoniCna ž a ra s skodelo
grob 49
gro b s pepelom b re z ž a re
g ro b 46
vreCasta ž a ra s skodelo
gro b 37
o k ro g la s to -b ik o n ič n a ž a ra
l ! M l / l # l / l ! i ! i l l l f M iiinii'lìiii'finiliii'f iinliiii'liiiifffTtf
g ro b 43
k ro g la s ta ž a ra s skodelo
grob 36 
ve d ra sta ž a ra
g ro b 44 grob 48
ve d ra sta ž a ra bik o n ičn a ž a r a z am forico