Delovno obiestvo uilteljev kmetsko-nadaljevalnih iol v Celju V ponedeljek 6. novembra se je vršilo v Celju, v okoliški šoli, zborovanje učiteljev kmetsko-nadaljevalnih šol. Zborovanja se je udeležilo nad 50 učiteljev in precej kmetijskih strokovnjakov. Tov. Gosak, predsednik občestva učiteljev kmetsko-nadaljevalnih šol, pozdravi načelnika kmet. oddelka g. inž. Zidanška kot zastopnika banske uprave, tov. Skulja kot zastopnika prosvetne uprave in zastopnika sekcije JUU, g. poslanca Prekorška, g. inž. Petkovška, ravnatelja kmetijske šole v Št. Jurju, g. sreskega načelnika Vidmarja, sreske kmetijske referente in sodelujoče učitelje; omenja petletnico kmetsko-nadaljevalnih šol in poziva na delovanje v smi&lu smernic te važne ustanove. G. inž. Zidanšek, načelnik kmetijskega oddelka pri banski upravi. pozdravlja učiteljstvo v imenu g. bana in poroča o načrtu dela za kmetsko prosveto; napravik se je statistika kmetsko-prosvetnih ustanov; letos se bo do dovolile, kjer bo potrebno in kjer jih še ni bilo; drugod bodo delovali mladinski krožki. Za učitelje se bodo letos priredili krajši banovinski ter enodnevni sreski kmetijski1 tečaji. G. ban želi, da ne izsiljujemo posameznih kmetijskih panog, ampak da d€.lujemo za celotno gospodarstvo; iščimo standardizacijo kmetske izobrazbe, prožeto z domovinskjj ljubeznijo in državljansko vzgojo. Tov. Skulj poudarja, da je po zakonu o narodnih šolah poverjen učiteljstvu kulturni dvig naroda; učitelji kmetsko - nadaljevalnih šol stavijo temelje kmetski izobrazbi. Sekcija JUU hoče podpirati učiteljstvo in šolstvo. Prečita pismo predsednika Dimnika, ki s-e zaradi drugega dela ni mogel udeležiti zborovanjia. G. poslanec Prekoršek pravi, da je doba po vojni porušila mnogo dobrin med narodom in da j-e naloga učiteljev, da razkrojeno popravijo. Da zapušča mladina kmetski dom, je več icriva duševna razkrojenost kot gmotna; vendar je kmetsko delo duševno in gmotno več vredno kot delo v predmestju ter itidustrijskem kraju. Učitelj naj ne omaga, čeprav ni takoj uspeha. G. svetnik Krošl predava o zdravih virih kmetskega življa. Občestvo učiteljev kmetsko-nadaljevalnih šol je vir in kažipot dela in prosvete na kmetih. Občestvo je prostovoljno udruženje, ki hoče vzgojiti mladino v krepki državljanski zavesti ter jo izobraževati najprej duševno, potem pa gospodarsko. Gospodarske težkoče sicer motijo duhovne vrednote, vendar ne smemo precenjevati gospodarske strani. Škodljivo je, če ne uvažujemo dovolj idejne strani; idejnost je jedro vsega delovanja. Temelje kmetski prosveti moramo iskati v kmetskem etosu, v družini in tradiciji, ne pa od zunaj. Kmetskemu stanu ne moremo pomagati, če bo delo le mehanično; izoblikovati je treba vse sile, duševne in telesne. Kmet ni samo poljedelec; navezan je na zemljo, zemlja pa mu daje kruh in življenje; daje mu vsebino. značaj in zadovoljstvo. Zavest, da ima svojo zemljo, ga loči od proletarca. Kmet je tudi gospodar živih bitij; prirodni pojavi so podkga njegove vernosti. Kmetska družina je kulturna enota, kmetski človek dobi največ iz nje; zvezan je s tradicijo in zaupa skušnjam. Vsa ta svojstva se združijo v skupen pojm kmetstva. To ni romantika, ampak življenjska oblika. Kmetska dušervnost se mora upoštevati; kmet je važen činitelj v zdravem razvoju naroda; razkroj kmetstva je znamenje propada naroda. Pretirano gospodarsko poudarjanje žene Ijudi v mesta in ne more pospešiti notranjega razvoja. Po zgodovini', kulturi in številu prebivalstva smo kmetski narod; z delom za pravo kmetsko prosveto bomo koristili tudi državi. G. inž. Zidanšek predava o proizvodnji v odnošajih do konsumeinta. Preživelo se je načelo gospodarskega liberalizma, načelo svobode in konkurence; prihajamo v dobo načrtnega gospodarstva; po državnem načrtu naj se pridelujejo one kulture, ki se najlažje prodajo. Povsod je treba preustroja, le standardno blago je sposobno za konkurenco; naj se gojijo krompir oneidovec, beltinska pšenica ali prekmurska ovsenka, fižol ribničan; doma naj se prideluje deteljno in travno seme, ker za tuje seme se potrošijo milijoni. Imamo premalo živinske krme, porabi se je na glavo po 5 kg na dan, treba pa bi je bilo po 12 kg. Rediti bi morali živino, enobarvno sivo pas-mo, za tuji trg; tekita premalo časa dojijo in dobivajo prezgodaj suho krmo; morali bi uporabljati najboljše seno, lanene tropine in zdrobljen oves, pri prašičili pa ribjo moko. Potrebna so dobra gnojišča in gnojnične jame, gnojnici bi bilo treba dodajati superfosfat, in sicer pol kilograma na 100 litrov. Z licencovanjem smo dobili dobre bike, plemenska odbira pa se mora raztegniti tudi na krave; morale bi se vpeljati rodovniške knjigein molžna kontrola. Mladina naj obiskuje hleve dobrih gospodarjev. Od prašičev naj se izbere oplemenjena nemška pasma z visečimi ušesi, od kokoši štajerska kokoš, v drevesni1 cah niaj se gojijo določene sorte sadja in tenkolupinasti oreh. Sadjarstvo naj se goji posebno v bližini zdravilišč in letovišč, za razpošiljanje so predpisani enotni zaboji in košare. Vsaka šola naj bi imela priprave za obiranje sadja. Od trt naj se zasajajo rizling in silvanec. Načelo pri kmetijstvu naj bo standardiziranje kmetijstva. Sledi živahna debata. Pravico do učiteIjišč naj zopet dobijo absolventi meščanskih šol, ki so kmetski sinovi in bodo imeli več smisLa za kmeta kot srednješolci iz mest. Zahteva se od učiteljev, naj povsod delajo, ni jim pa zajamčena zaščita; zauspešno delo za marod je nujno potrebna stalnost. Tov. Gosak predava o državljanski vzgoji. V kmetu ni dovolj razvit državljanski čut; pod tujo vlado se je čutil manjvreden, po osvobojenju je bil neorientiran. Naša naloga je, da vzgajamo mladino v duhiu jugoslovanstva. Vzgojfti je treba državljanski etos v ljubezni do kralja in domovine; ne ljubimo domovine, ker nam koristi, ampak ker nam je ona naša sveta zemlja. Pojm o državi je treba nasloniti na domaei kraj, na občinsko upravo in knajevno zgodovino. Nekaj učiteljev poroča prav zanimivo o gospodarskih, družabnih in prosvetnih razmerah, o Prekmurju, Pohorju in Gorenjski. Povsod ima kmetsko- nadaljevalna šola svoje prilike in svoje naloge. T<yv. Dobršek gotori o organizaciji kmetske mladine. Na mladino vplivajo dom, tradicrja in šola. Kmetska miselnost ima svoj vir na kosčku grunta i'n ima svoje dobre in s-labe strani; nasprotno živi mestni človek v kinematografski okolici. Načrt organizacije kmetSke mladine mora biti gospodarski in ne sme poudarjati romantike. Kmetsko delo se mora asvoboditi mehanskega dela; mehansko kmetovanje otopi glavo in srce. Razlika je med kmetskim ljudstvom v hribih iin kmetskim ljudstvom v dolini. Potrebna je vzgoja kmetske mladine. Druga društva imajo presplošen cilj, delo naše organizacije pa bi bilo praktično in gospodarsko. Krajevne organizacije bi se združile v zvezo in bi se sestavili sreski odbori in banovinski odbor. V or.ja.nizaciji bi bili združeni fantje in dekleta. Imeli bi svoje glasilo, v katero bi pošiljala mladina svoje prispevke, posebno pa bi bogatila zbirko narodnega blaga. Organizacija bo morala biti več kot strokovna; učiltelj bo uspel, če bo poznal kmetsko dušo; mladina se bo obraeala nanj tudi v duševnih stiskah. Skrb za organizacijo kmetske mladine naj prevzame banska uprava. Prečita se resolucija, naj banska uprava prevzame usfanavljanje in delovanje mladinskih organiizacij in naj skliče anketo, ki bo določila smernice dela in sredstev. Predsednik tov. Gosak poroča o tisku »Knjižnice kmetske mladine«. Kmalu bo natiskana knjižica »Zlati nauki o gnojenju«, ki jo je spisai inž. Lah. G. Krošl omenja, da je letos delovalo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev le 45 kmetsko-nadaljevalnih šol. Naj se ustanavljajo mladinski krožki in prilrejajo ekskurzije. Sprejme se resolucija, naj se imenujejo učitelji kmetsko - nadaljevalnih šol v sreske kmetijske odbore. Zelo uspelo zborovanje je trajalo od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne.