PETSTO LET L O Š K E Ž U P N E CERKVE
Letnica 1471' na zvezdasto obokanem
svodu mestne župne cerkve sv. Jakoba
v Škof j i Loki kaže, da so cerkev tedaj
temeljito predelali, obstajala pa je cerkev
že prej. Škofijski arhivar Franc Pokom,
ki je opisal to cerkev,^ najbrž za to letnico
ni vedel in je smatral, da je bila
dozidana leta 1532, ker je iz kronograma
nad glavnimi vrati razvidna rimska številka
MCCCCCVVVVVIIIIIII, to je 1532,
ista številka je vklesana tudi v ploščo
na južni zunanji steni zvonika. To je čas
po velikem potresu leta 1511, ko so obnavljali
poškodovano mesto.
Cerkvena ladja dvoranskega tipa je
naijstarejši del cerkve. Prezbiterij so verjetno
dokončali okoli leta 1520,'' zvonik
pa leta 1532 in je torej 61 let mlajši od
ladje. Zvoniku so 1. 1794 napravili baročno
streho, ki ni v skladu s sicer gotsko
stavbo,* Staro lopo pred glavnim vhodom
so leta 1870 podrli in napravili sedanjo.
Tudi notranjost cerkve je v stoletjih
doživljala spremembe. Strop ladje in
prezbiterija delijo gotska rebra, povezana
s sklepniki, v manjša polja, ki so bila
poslikana s freskami, a pozneje pobeljena.
Ko so leta 1931 belež odstranili, so nekaj
fresk ohranili, druga polja pa je soboslikar
Ciril Križnar poslikal na novo. na
slavolok pa je Slavko Pengov naslikal
Kristusa Kralja,'' Orgle je napravil mojster
Jenko leta 1933," Novogotski veliki
oltar je bil do Plečnikove obnovitve iz
cementa, na vrhu je imel piramido z
omrežjem, v njem pisano steklo, skozi
katero je sijala sončna svetloba.' Obnovitvena
dela je pričel profesor Jože Plečnik
1. 1951, nadaljeval jih je njegov asi-
245
stent arhitekt Tone Bitenc. Od prejšnjega
oltarja so ohranjeni marmornat tabemakelj
in kipi svetnikov, ki so zdaj pozlačeni.
Ostala sta kamnita stranska oltarja,
delo mojstra Mihaela Cussa (ok. 1657 do
1699) ali njegove delavnice^ iz leta okoli
1700. V levem je podoba Kristusa na Oljski
gori, v desnem sv. Katarine.
Pri obnovi cerkve je križev pot, ki ga
je leta 1879 izdelal po Fiihrichu Jožef
Plank na Dunaju,' dobil nove okvire. Lestence
so vse nadomestili z novimi po
načrtih Jožeta Plečnika in njegove šole.
Barvasta okna v prezbiteriju je napravil
slikar prof. Stane Kregar." Končno je
cerkev dobUa še nov oltar med prezbiterijem
in ladjo.
Pred sedanjo cerkveno stavbo je na
tem kraju stalo svetišče sv. Jakoba, ki je
v listinah omenjeno leta 1271,ii ni pa
nikjer napisano, kakšno je bilo. Ce bi
upoštevali še to prednico današnje cerkve,
bi lahko govorili že o 700-letnici
mestne cerkve.
O p o m b e :
1 Cevc omenja letnico 1474 (Umetnostni
pomen škofjeloškega okoliša, LR I,
1954, str. 68) — 2 Dom in svet 1894, str.
657—659 — 3 Cevc, Novi podatki o stavbni
zgodovini in stavbarju prezbiterija in
zvonika loškega sv. Jakoba, LR VIII, 1961,
str. 84—90 — 4 Pokorn DiS 1894, str. 658
•— 5 Izdanje župnijskega urada Škofja
Loka ob 500-letnici — 6 kot 5 — 7 Pokorn.
DiS 1894, str. 658 — 8 kot 5 — 9
Pokorn, DiS 1894, str. 659 — 10 kot 5 —
11 Pokorn, DiS 1894, str. 657.
France Planina
246