Dve leti pred odpravo sem izvedel, da sem iz- bran v moštvo. Začele so se priprave, ki so bile zelo temeljite. V Ljubljano sem hodil na sestanke in obi- skoval ure angleščine, na katerih nas je gospod Čop pripravljal na komuniciranje z nosači in šerpami. Ho- dili smo na testiranja, cepljenja, zdravniške preglede, tekali po hribih okrog doma in plezali, plezali in ple- zali. Zame je bilo vse novo, predvsem pa so bili novi ljudje, s katerimi bomo skupaj delali na hribu. Neka- tere sem poznal s hribov, kjer smo se srečevali na po- teh in ob večerih, ki smo jih preživljali v planinskih kočah, preden smo se zjutraj raztepli po stenah v do- lini. Kar naenkrat sem se lahko pogovarjal z legenda- mi slovenskega alpinizma, ki si jih do tedaj še ogovori- ti nisem upal, zdaj pa smo skupaj načrtovali in sanjali vzpon na najvišjo goro sveta. Sivo dopoldne je, zunaj dežuje in tudi naš pes ne po- moli nosu iz svoje koče. Sedim za mizo in se borim z vsebino zašpehanih skript pred sabo. Zvonec vsiljivo prekine šumenje dežja. Dobrodošla prekinitev dol- gočasnega dela. Odprem vrata in debelo pogledam Nejca, ki stoji pred vrati. Dežne kaplje mu polzijo po obrazu, voda mu je sprijela lase v nekakšne nakodra- ne drede, anorak se neprijetno lepi na mokro trenir- ko. Že ob tem pogledu imam občutek, da so moje nogavice mokre. Nejc se široko zasmeje in oči se mu podjetno zabliskajo: »Hej, Mk, greva na Jošta!« Debelo ga pogledam. »Ne hecaj se, poglej, kako dežuje!« Njegov nasmeh postane samo še širši. »Ti ne veš, kako velik hrib je Everest. Trenirati je tre- ba, če hočemo nanj!« Kislo se nasmehnem, saj je Everest pred 40 leti in danes Marko Štremfelj Viki Grošelj v steni Lho La. "Distančniki" (na sliki) so Pollakov izum. Foto: Stane Klemenc avtobusi iz Ljubljane odpeljali po domovih. Med pa- kiranjem smo se seveda veliko pogovarjali o hribu, ki nas čaka daleč tam na vrhu sveta. Vedno bolj domač nam je postajal, čeprav nas ga je večina poznala le iz knjig, alpinističnih revij in pripovedovanja tistih, ki so bili leto prej na raziskovalni odpravi. Postavljali in do- polnjevali smo višinske in bazne šotore, pazili, da ni manjkal noben delček, in se nehote naučili postaviti šotor hitro, skoraj zaprtih oči. Tu je bila kovnica ene najboljših in najbolj homogenih ekip, v katerih sem imel priložnost delati v svojem življenju. Na dan od- hoda smo bili že dobri znanci. V sak od nas je bil trdno odločen priti na vrh, a vendar pripravljen narediti vse, da ga bo vsaj eden dosegel. Pomerjali smo popol- noma novo obleko in čevlje, ki so jih za nas napravi- la najboljša podjetja v državi. Prepričani smo bili, da imamo odlično opremo, vedeli smo, da smo dobri, in jezdili val prepričanja, da ni stvari, ki bi nas lahko zau- stavila na poti proti vrhu. V sode so romali kilometri vrvi, šopi klinov in lestev, ki jih bomo potrebovali za nadelavo poti na sedlo. Z vsakim zaprtim tovorom je raslo naše prepričanje v uspeh. Prvi dnevi v Katmanduju so bili moj prvi stik z de- želo na vrhu sveta. V nosnice sem zajemal neznane zabrenkal na struno, katere zvok mi takoj pride do ži- vega. Pogledam na lužo, ki se od njega širi po suhem pasu pod nadstreškom. Občutek imam, da se je pes stisnil še globlje v kočo, kot bi hotel reči, da v ta dež pa že ne gre. Globoko zavzdihnem. »Počakaj, samo trenirko oblečem, saj vem, da ne boš odnehal, dokler ne bom tudi jaz moker.« Zdi se mi, da se je njegov nasmeh razširil. Deset minut pozneje sem moker kot Nejc in luža v copatih me ne moti več. Vlaga je samoumevna, gibanje me lepo greje, kma- lu mi je vroče. Spotoma mi Nejc pripoveduje o strmi steni do sedla Lho La, ki so jo preplezali na raziskoval- ni odpravi, o neskončnih vesinah do Zahodne rame in črni vršni piramidi. Bolečina v preponi me opozar- ja, da zanemarjam dihanje. Nekaj globokih vdihov in izdihov mi pomaga. Trmasto sledim Nejcu po raz- močeni blatni stezi navzgor in mislim na veliko goro, medtem ko me z drevesnih krošenj bombardirajo de- bele kaplje. Mogoče je Everest res velik, ampak nanj bomo šli pripravljeni. Prve občutke povezanosti v ekipo sem dobil med pa- kiranjem hrane in opreme v podzemnih prostorih Kliničnega centra v Ljubljani. Skupaj smo preživlja- li popoldneve in večere, preden smo se z zadnjimi Kranjska trojka pred odhodom z Lho La proti vrhu, ki jih pozdravlja z belo zastavo. Foto: Tone Škarja vonjave, si ogledoval templje, okušal hrano, ki je bila tako drugačna od tiste doma, in kolesaril na dolge iz- lete po mestu in okolici. Potem pa smo vsi skupaj na- enkrat postali nestrpni. Kar naenkrat sem se zavedel belih gora na obzorju. Hrib nas čaka, mi pa postopa- mo po mestu. Vedno bolj napeti smo postajali, kot tetiva na do konca napetem loku. Nestrpno smo ča- kali začetek tega, kar nas je pripeljalo sem. Dolge ve- čere pred spanjem smo se pogovarjali o tem, kaj smo do zdaj doživeli. Pogovor o hribu je postal nekakšen tabu, saj bi nas sicer verjetno kar razneslo od neuča- kanosti. Potem pa se je kar naenkrat začelo dogajati s polno paro. Kolona tovornjakov je pripeljala našo opremo. Kot mravlje smo se vrgli nanjo, jo preverjali in raz- porejali v vrstni red, v katerem bo potovala proti hri- bu. Malo pozneje sem kot član predhodnice pomagal izbrati trideset tovorov s šotori za bazni tabor in čez tri dni izstopil iz helikopterja v Lukli ter se zagledal v prve himalajske orjake. Naslednjih štirinajst dni sem vpijal lepote Himalaje in se boril z glavobolom, ki je bil posledica hitrega vzpo- na. Nosnice sem imel polne prebujajoče se pomladi, vonja po dimu in kariju. Okušal sem čaj z mlekom, se od Dada učil angleščine, od nosačev pa prvih ne- palskih besed. Za hrano in nosače je skrbel Temba, tako da posebnega dela nismo imeli. Skupaj z nosa- či smo postali prava majhna družina, skupaj posedali na razglednikih in ob ognju v mrzlih večerih. T eka ni- sem imel in vsak obrok je bil zame prava muka. Gla- vobol je bil moj stalni spremljevalec. Nenehno sem se spraševal, ali se bo moj organizem sploh kdaj privadil na višino. Andrej me je sicer tolažil, da to mine, pa ne vem, ali sem mu verjel. Pred nami se je odprla južna stena Lotseja, izza katere je pogledovala temačna vršna piramida Everesta. Ju- tra so bila mrzla in šele čez dan se je nekoliko pogrelo. Kljub težavam z višino so me visoke gore okrog nas neustavljivo privlačile. V elegantnih stenah okoliških gora sem povsem refleksno vlekel namišljene črte, po katerih bi se dalo splezati na vrh. Vedno globlje med gore nas je vodila dolina, dokler je dokončno niso za- prli Pumori, Lingtren Peak, Khumbutse, Everest in Pumori. Za Gorak šepom smo stopili na ledenik Khumbu, ve- liko reko kamenja, po katerem je vijugala komaj za- znavna steza. Med kamni so se kmalu pojavili lede- ni stolpi in modra jezerca. Pod nogami je klokotala Everest z JZ, levo spredaj Zahodna rama Foto: Aleksander Gospić 29 maj 2019 PLANINSKI VESTNIK voda, jaki s svojimi tovori so elegantno sledili nosa- čem. Pod ledenim slapom smo našli kamnite ostan- ke baznega tabora zadnje odprave, sicer pa tam še ni bilo žive duše. Naša naloga je bila pravzaprav zasesti najboljši prostor za bazni tabor še pred prihodom av- strijske odprave na Lotse, s katero smo si med odpra- vo delili prostor na nepalski strani Everesta. Takrat je namreč še veljalo pravilo, da lahko ob istem času na osemtisočake pleza le ena odprava. Popoldne je večina nosačev odšla, v taboru nas je ostalo le pet, T emba in njegov pomočnik, mogoče še kdo od nosačev. Nad nami se je dvigal ledeni slap in strma pobočja Zahodne rame Everesta, vrha iz baze sploh ni bilo mogoče videti. Majhni kot mušice smo se stiskali v svojih šotorih, prekriti z odejo teme in ne- štetih zvezd. Samo klokotanje vode, zamolklo poka- nje ledenika pod nami in plahutanje šotorskega pla- tna so kalili nočni mir. Moj glavobol je bil neznosen, prve noči sem bolj malo spal in veliko premišljeval, o sebi, svojih bližnjih, smislu alpinizma in hribu, pod katerim sem, in na katerega hočem splezati. Dvomlji- vec v meni se je razraščal in me prepričeval, da ne prenašam višine in da bom vesel, če bom sploh lah- ko ostal v bazi. Komaj sem pričakal nov dan. Jutro je bilo mrzlo, na spalni vreči se je pred usti nabiral srež in verjetno sem ravno dobro zaspal, ko se je zadrga na šotoru odpr- la in mi je Temba z zvonkim: »Good morning, sab!« ponudil polno skodelo vročega čaja. Val mrzlega, kot nož ostrega zraka je zalil šotor. Vroča tekočina mi je pogrela nemiren želodec, po vrhovih nad nami se je plazilo sonce. Krasen dan se je naredil in tudi sla- bo počutje ni moglo zadušiti silnega veselja nad tem, da sem tu, da je noč za mano in da se bom lahko lo- til dela. Naslednji dnevi so minili v postavljanju ploščadi za šotore in sestavljanju kamnitih zidov za jedilnico in kuhinjo, kar pomeni nenehno dvigovanje in prenaša- nje kamenja. Kadar koli sem se sklonil po kamen, sem imel občutek, da se mi bodo možgani zlili iz glave. Bo- lečina je bila moj stalni spremljevalec, a sem jo pod- nevi laže prenašal. Močan veter nam je delal težave pri postavljanju velikih baznih šotorov. Preden smo platno spravili na ogrodje, nama ga je vedno vsaj ne- kajkrat vrgel na tla, in če ga ne bi dobro držala, bi ga odnesel bog vedi kam. Počasi je začel glavobol popu- ščati, hrana je spet dobila okus in z okusom se je vrnil tek. Dvomljivec v meni je bil poražen, samozavest se je ponovno razrasla. Druga za drugo so prihajale skupine prijateljev in ko- lone nosačev z našo opremo. Prišel je T one in prevzel vajeti v svoje roke. T one je vešče oblikoval skupine, iz- deloval urnike, po katerih smo hodili na hrib in na- zaj, ter dodeljeval naloge, ki smo jih morali opraviti. Bil je popolna avtoriteta in nikomur ni prišlo na mi- sel, da bi zabavljal čez njegove odločitve. On je bil ti- sti, ki je dokončno iz skupine individualistov, kar alpi- nisti že po naravi smo, oblikoval ekipo, ki je delovala kot dobro namazan stroj. Delali smo vsi, nihče se delu ni izogibal, vsak večer smo ob večerni radijski zvezi podali poročila o svojem delu. V veliko pomoč T one- tu je bil tudi T omaž Jamnik, ki je skrbel, da je bila vsa potrebna oprema vedno na mestu, kjer smo jo potre- bovali. Podobno kot T one je tudi naš sirdar Ang Phu obvladoval naše višinske nosače. Kadar je prišlo do kakšnega spora, ga je znal prav po salomonsko rešiti in še kritični Šrauf, ki je tu in tam porobantil čez mladce, ki ne mislijo dovolj, ko nadelu- jejo smer, je utihnil, ko je T one vzel stvar v svoje roke in dal popraviti, kar v resnici ni bilo dobro narejeno, in zanemaril tisto, kar je bilo v kategoriji nepomembne- ga za varnost in napredovanje na hribu. Vsak od nas je imel poleg plezanja na odpravi tudi svoje zadolži- tve in vsakdo se je pošteno trudil, da je to delo dobro opravil. Začeli smo opremljati pot preko stene na sedlo Lho La. Postavili smo žičnico za opremo in se nad sedlom začeli vzpenjati preko vesin Zahodne rame. Večkrat se spomnim, kako sva z Andrejem napenjala zadnjih dvesto metrov vrvi proti taboru T2. Vreme se je po- kvarilo, hrib se je potopil v meglo in začelo je snežiti. Veter se je popolnoma umiril, povsem tiho je posta- lo. Le snežinke so mehko padale na kapuco anoraka, noge so se z zamolklim zvokom pogrezale v že kar vi- soko snežno odejo. Nikjer nikogar , samo midva in na- jino globoko dihanje, vrv, ki se je odvijala s koluta in je ni hotelo biti konec, glasno razbijanje srca v prsih in pridušen strah, da se utegne celo pobočje zdaj zdaj speljati. Korak, zapiči cepin do komolca, enkrat, dva- krat …, petkrat, potem pa glavo v sneg, da se umiri noro razbijanje srca in je spet dovolj kisika za nasle- dnjih pet korakov v svet, kamor še ni stopila človeška noga. T one se je pozneje preselil v tabor na sedlu Lho La, od koder je imel boljši pregled nad napredkom na hribu in kjer je bil bliže dogajanju. Kjer koli na hribu smo bili, smo vedno z velikim zanimanjem čakali na ve- černa poročila iz taborov in dodelitev nalog za nasle- dnji dan. Mislim, da smo bili takrat najbolje vodeno podjetje v tistem delu sveta. Tudi zaradi Toneta smo se vsi dobro zavedali, da bomo preko Zahodnega gre- bena prišli na vrh le, če bomo delali drug za druge- ga. Ni bilo favoritov in jasno je bilo, da bo prvi lah- ko poskusil z vzponom na vrh tisti, ki bo ob pravem času na pravem mestu. Ko je orkanski veter na grebe- nu pometel s celotnim krogom ekipe, ko smo se drug za drugim obračali nekje med taborom 4 in mestom, kjer naj bi stal zadnji tabor , smo si vsi želeli samo to, da bi že nekdo splezal na vrh. Prišla so prva razočaranja. Prvi naskok se je ponesre- čil Vikiju in Marjonu, ki sta ozebla sestopala mimo nas v dolino. Potem drugi Romanu in Duletu, ki sta zašla na slepi vrh v grebenu. Na vrsti je bila naša na- veza in kar nekako nisem mogel verjeti, da imam na- zadnje res priložnost priti na vrh. Ko mi je odpovedal zadnji ventil in ko sem se zavedel, da bom brez kisika Andreja in Nejca samo oviral na poti proti vrhu, sem spoznal, da je pravzaprav najboljše, kar lahko storim, 30 vrnitev. Bilo mi je hudo, ko sem se po poskusu brez ki- sika zavedel, da sem prepočasen in da so moji prsti že otrpli od mraza. Sam na pobočju tako blizu, a vendar še tako daleč od vrha sem potočil solze žalosti in besa. Na kamniti polici visoko nad vsemi vrhovi v okolici sem v rojevajočem se dnevu obračunal z izgovori na račun slabih kisikovih ventilov in nizkih temperatur ter se odločil, da je to zadnjič, ko sem o tem premišlje- val. Naredil sem tisto, kar sem lahko in kar sem moral storiti. Imel sem svojo priložnost in jo zapravil. Še za- dnjič sem pogledal za Nejcem in Andrejem ter se za- podil po hribu navzdol. Nisem se ustavljal do tabora na Lho La. Streljaj pred taborom se je od snežnih lu- kenj razleglo huronsko vpitje in vedel sem, da sta An- drej in Nejc prišla na vrh. Sedel sem v sneg in solze ve- selja so mi napolnile oči. Splezali smo na vrh! V se, kar se je pozneje dogajalo na hribu, sem spremljal samo še kot gledalec. Ko sem z Romanom naslednji dan še zadnjič sestopal preko stene na ledenik Khum- bu, se nama je pogovor utopično sukal okrog more- bitne ponovne priložnosti za vzpon na vrh, a v meni ni bilo več žara, ki me je gnal zadnja dva meseca in nekaj let poprej. Ang Phujeva smrt naslednji dan je pomenila tudi konec odprave. Potrla nas je tako, da smo za nekaj dni popolnoma pozabili, da smo spleza- li na Mount Everest. Za nami je ostala najdaljša in ena najtežjih smeri na najvišjo goro sveta, ostali so spomi- ni na najboljšo ekipo, v kateri sem kadar koli delal, in ostala so prijateljstva, ki so se skovala tam gori. Petindvajset let pozneje sem vodil skupino, s katero smo se povzpeli na Kala Patar, neznaten vršiček v Pu- moriju, a kraljevski razglednik na Everest. Pod nami se je na ledeniku kot velika ameba razprostiralo pravo mesto raznobarvnih šotorov, dolge gosenice plezal- cev so se premikale od tabora do tabora. Že kilome- tre pred baznim taborom so veliki napisi opozarjali, da je vstop v bazni tabor prepovedan. Nobene želje nisem začutil več, da bi šel pogledat mesto, na kate- rem sem davno nazaj preživel dva tako vtisov polna meseca. T o ni bil več Everest, ki sem ga doživel, to ple- zanje ni več pustolovščina, katere del sem bil. Nimam namena kritizirati sedanjih vzponov na Eve- rest. Še vedno je najvišja gora na svetu, in ko narava zamahne z repom, se še vedno otrese ljudi, ki bi jo radi »premagali«. Kljub temu da so vrvi pritrjene sko- raj od dna do vrha, da je poskrbljeno za maksimalno udobje v bazi in na hribu, da je oprema nekajkrat laž- ja, se je nanjo treba povzpeti, in že to je dejanje. So pa plezalci oropani tistih prvinskih občutkov samote, majhnosti, nedotaknjenosti in velikega tovarištva, ki smo jih lahko doživljali med plezanjem prvenstvene smeri po Zahodnem grebenu Everesta. m Baza pred odhodom v dolino Foto: Stane Klemenc PLANINSKI VESTNIK maj 2019 31