[N«j*«<£ji *iomk> dnevnik v Zdntimžh državah VaUc came leto . • . $6.00 Za pol leta » • - - • $3.00 Za New York cafe leto - $7.00 Za inoaemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian Daily to the United Stakes. Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. List slovenskih delavceW Ameriki. TELEFON: OHelssa 3—1242 Entered is Second Glass Matter September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 9. — Stev. 9. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 12, 1937—TOREK, 12. JANUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. FRANCIJA NAMERAVA IZASESTI ŠPANSKI MAROKO SS'S, Odvedenega otroka so našli mrtvega SLUČAJU BO PA LE UDARILA SKRAJŠANJE DELOVNIKANI PRIMERNO Brookings Institute" vidi v dolgih urah edino rešitev. — Ugovarja temeljnim načelom NRA WASHINGTON, D. C.. 11. januarja. — Privatni urad za___ preiskavo gospodarskih razmer "Brookings Institute" en teden nato, ko je predsednik Roosevelt izrazil zaupanje t* načela po najvišjem sodišču odpravljene NRA., izjavlja, da je skrajšanje delovnega rasa napačna teorija. V tej izjavi je med drugim tudi sledeče: Mesto, da bi življenjsko pogoje izboljšalo, bi tako skrajšanje delovnega ra-izboljšanje razmer preprečilo. Skrajšanje delovnega časa bi brezpogojno zvišalo ceno. Posledica bi bila, da bi zastal \es gospodarski sistem in 'vsako industrijsko delo. Ravno sedaj je najle]>ša priložnost, da .-o industrija opomore. Brook-•ngs Institute pravi, da je ne obhodno pot robno, da imamo prod orni i naslednje točko: 1. Izravnava proračuna. '2. Da so obdrži sedanja cena zlata in so naj doseže mednaro fino sodelovanje za stabilno trgovino z devizami. 3. Postaviti je treba splošno ugodno razmerje med cenami in delavsko plačo, da bo kupna moč delavca v resnici povečana. 4. Trgovske pogodbe je treba razširiti in odpraviti umetno ovire pri izmenjavi mednarodnega blaga. 5. A' splošnem mo.ajo bili obdržane sedanje delovne ur<» j ker je le na ta način mogoče obdržati življenjski standar« delavskega razreda in izboljša ti gospodarski položaj dežele. <>. Industrije morajo opusti ti svojo navado, da bi si izdelale prevelike zaloge svojih iz delkov. 7. Mesto omejevati poljedelj ske pridelek, da obdrže svoji ceno, naj bi bilo farmerjcir dovoljeno, da svoj pridelel čimbolj povečajo in polagom? ^voj trg razširijo. ROOSEVELTOV DVOJNIK SWAMPSCOTT, Mass., 11 j«in. - Tukajšnjega gostilni carja Harolda V. Blaneva o-pozarjajo gostje: — Ali van je že kdo rekel, da ste. . . Toda stavka jim ne pusl končati, ampak ga konča sam ... da sem za las podobei Rooseveltu ? , Roosevela in Blanev sta f po obrazu tako podobna kako ,] dvojčka. Po postavi je Blane nekoliko manjši, po starosti st si pa leto narazen. - l Advertise in "G W Naroda" DELAVSKI VODITELJ NAPADA G. M. Martin pravi, da avtomobilske tovarne plačujejo stradalne mezde« — General Motors korpo-racija ne vzame poga- Anglija je obljubila Franciji vso pomoč. — General Franco mora pognati Nemce iz Maroka. — Prodiranje generala Franca je bilo ustavljeno. — Njegovi vojaki »o utrujeni. — Japonci prihajajo generalu na pomoč. PARIZ, Francija, I I. januarja. — Francija jo v popolnem soglasju z Anglijo izdelala načrt, Ha zasede španski Maroko, ako oblasti španskih upornikov takoj ne poženo Nemcev, ki so se nastanili v Maroku. Anglija je v tem Franciji obljubila svojo vojaško pomoč in angleška bojna mornarica bo križa rila po Gibraltarski morski ožini. Ko je bil ta načrt uradno naznanjen, je podtaj-nik v francoskem vnanjem ministrstvu Francois Tessan v svojem govoru v Belfortu svaril Nemčijo in celi svet, da Francija ne bo trpela, da bi se Nemci ustanovili v severni Afriki. To svarilo je Tessan objavil, ko je Francija obvestila generala Franca, da prihajanje Nemcev v špan-rki Maroko krši špansko-francosko pogodbo iz leta 1912. "Onkraj meje morajo razumeti,'* je rekel Tessan, "da Francija ne bo trepela nobenega pritiska. Vsak manever s silo, vsak nespameten poizkus kr-3iti obstoječe pogodbe bo preprečil mirno rešitev.*' Nato je Tessan ponovil izjavo Leona Bluma, da vojna ni neizogibna in da bo Francija storila vse, da jo odvrne, da pa so nekatere stvari, katerih Francija ne bo trpela. Francosko vojaštvo 100,000 mož v francoskem Maroku bi moglo v 36 urah zasesti španski del Maroka in angleški vojaki bi mogli v Franciji izpolniti vsako vrzel, ki bi nastala, ako b»* Francija kaj več vojaštva poslala v Afriko. MADRID, Francija, 1 1. januarja. — Prodiranje generala Franca na severozapadni strani Madrida je bilo vstavljeno. V nekaj dneh se bo pokazalo, ako je prišel do konca svojih rezerv in bo počakal na nova ojačenja iz Nemčije in Italije. General Franco je imel za sedanji napad na Madrid primeroma malo vojakov in jih je rabil dan in noč skozi en t^den. Toda tudi človeška vztrajnost, ki je bila dobro izvežbana, ima svoje meje, in kot izgleda, je general Franco prišel do te meje. Od početka sedanje ofenzive je general Franco upal, da bo prebil republikansko črto, toda republikanci so prepustili le malo ozemlja in fašisti so i-meli velikanske izgube, ne da bi doseglji svoj cilj. Fašistična armada je sedaj izmučena in porabila je velike množine municije. Isto se more sicer tudi reči o republikanski armadi, toda njena naloga je bila zadrževati generala Franca in to se ji je tudi posrečilo. Toda republikanci imajo več vojaštva kot general Franco in la-žje dobivajo municijo zaradi manjše razdalje. Vendar pa se morejo dosedanji Francozi uspehi označiti za negativno zmago. Mogoče bo utrdil pridobljene postojanke in bo dobil ojačenja. Ako pa republikanci prično s protinapadi, kot pred enim mesecem, in če mu Hitler in Mussolini prenehata pošiljati pomoč, tedaj bo general Franco izgubil vojno. GIBRALTAR. II. januarja. — Neko poročilo iz Cadiza pravi, da bo v kratkem prišlo 3000 japonskih vojakov v Jerez in Cadiz za generala Franca. V Cadizu in Jerezu je več Italijanov kot pa Spancev. janj resno. FLINT, Mich., 11. januarja. — Predsednik United Automobile Workers of America, Homer Martin, je na zborovanju stavku joči h avtomobilskih delavce« v izjavil, da ni nobeno avtomobilsko tovarne, ki bi svojim delavcem dovolj plačala, da bi si mogli postaviti dom in preživljati svoje družine. Nadalje je dolžil uradnike General Motors družbe, da sedanjih pogajanj ne'vzamejo rosno in jo rekel: "Nikdar ne bomo dovolili, da nas potisnejo vstran. Uradniki družbe ne bodo prodali vaših pravic za skledo lečo." Na konferenci med govorner-;em Murphvjem in zveznimi posredovalci je General Motors družba izjavila, da bo edino družba odločila, o katerih zadevah so hoče pogajati z za stopniki unije. Daljo jo rekel Martin, da so avtomobilske družbe preprečile. da kongres ni sprejel postave, ki bi določala odškodnino za poklicne bolezni in da jo mogoče samo s kolektivnimi pogajanji odpraviti vsa zla, ki tarejo delavce. Predsednik odbora za industrijsko organizacijo J. Bro-phy, je poročal stavkarjem, da ima unija avtomobilskih de lavfcev tri cilje — višje plačo, omejitev produkcije in več prostega časa za delavca. Dalje ji* Brophv trditev avtomobilske družbe, da hoče u-nija pri General Motors prevzeti vlogo diktatorja, zavrnil kot nesramno. Rekel jo, da so ravno ti uradniki tekom predsedniške kampanje napadali predsednika Roosevelta zaradi njegove NRA, ki je deželi zopet prinesla prosperiteto. PAPEŽEVA BOLEZEN Vatikanski prelati pri bolniški postelji.—Razgovor z dvema kardinaloma je bil za papeža prenaporen. VATIKAN, 11. jan. — V papeževem zdravstvenem stanju i\i nikake izpremembe. Četudi so bolečine v ohromelih udih r.ekoliko ponehale in je papež sprejel državnega tajnika kardinala Pacellija in kardinala La Puma, je bil papež tako zelo izmučen, da mu je zdravnik vbrizgal okropčilo. Prejšnjo noc je mogel samo nekoliko .jpati, ko mu jo zdravnik dal spalno sredstvo. Njegovi zdravniki pravijo, da mu do 1. februarja stanje ne bo toliko izboljšano, da bi mogel po nekaj ur na dan sedeti na stolu. GOLO TRUPLO SO NAŠLI V SNEGU 50 MILJ OD DOMA TA COM A, Wash , 1 1. januarja. — V gozdu pri mestu Everett so našli danes strašno nakaženo golo truplo desetletnega Charlesa Mattsona, katerega je dne 27. decembra ob osmih zvečer odvedel iz očetove hiše neki neznanec ter zahteval zanj osem indvajset tisoč dolarjev odkupnine. Kardinal Dougherty iz Phi-ladelphi je se je vkrcal v Na polju na parnik Conte Rosso. Prodno je parnik odplul, j«* kardinal Dougherty sprejel časnikarske poročevalce in jim rekel, da so Italijani • t / OwMd sad PobttM bp 9L0YKNIC PUBLISHING COMPANY Bakoer, President__u Benedik, Troaa. Place of twin— of the corporation and sililisooso ot ibm officers: US West lftfc filral, of M-li^lii, Nov laifc dtr, M. I. "GLAS NABODA" _ __(Voice of the People)_ Ima* Drtry Day Except Sundays and Holidays ■a celo teto velja sa Ameriko ta Kuudo $6.00 Ka pol leta • » $3.00 »a četrt leta .................. $1.50 Za New York sa celo leto......f7j00 Za pol leta 93.60 Za inooemstvo sa celo leto......$7.00 Zr pol leta ...........................$8.00 Subscription Yearly $6.00 DofliS brea podplaa ln oeetonostl ae m prlobčujejo. Denar naj se blagovoli HiUttt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne nam tod! prejšnje bivallšfie naznani, de hitreje najdemo naalovnlka. _ _Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvaemftl nedelj is praznikov B-GLA8 NARODA**. ti« W. ISth Street, New Terk. N. X. ~~ Telephone: CHelsea 3—1242 PRORAČUN V poslanici glede zveznega proračuna, ki jo je poslal predsednik Roosevelt kongresu, ni povedal dosti pozitivnega in novega. Ponovil je svoja prejšnja zagotovila, da bo proračun kmalu uravnovešen, ter k svo ji ni prejšnjim zahtevam dodal še par novih zahtev. Temeljno in najbolj izrazito dejstvo pa ostane: zveznega proračuna ne Ih> mogoče uravnovesiti do leta 1938, ali pa se tedaj ne, če se ne bo gospodarstvo znatno izboljšalo. Kajti le z izboljšanjem gospodarstva se bo armada nezaposlenih znižala. Iz Slovenije♦ | Iz Jugoslavije. Predsednik je pravilno poudaril, da je mogoče primanjkljaj v zvezni za'kladniei zmanjšati, če bodo trgovci in tovarnarji zaposlili več ljudi. S tem bi bilo znatno olajšano veliko finančno breme, ki ga mora sedaj zvezna vlada tako rekoč sama prenašati. Vprašanje je seveda, če ibo imel ta poziv zaželjen uspeh. Zadnja leta skušajo podjetniki sodelovati z zvezno vlado, posledice tega sodelovanja pa niso posebno razveseljive. Silen gospodarski napredek izza leta 10.'J4 se je završ'1 navzlic večrnilijonskemu številu nezaposlenih. Podjetnikom ni bilo treba najemati novih delavcev, kajti živimo v dobi strejev. Stroj jemlje ljudem kruh in priliko za zaslužek. Dobra volja nekaterih pod jetnikov kaj prida ne zaleže. Samo s skupno akcijo, ki se vrši s strogega postavnega temelja, bi bilo mogoče zmanjšati število nezaposlenih ter odpraviti razne vladne agenture, čijih vzdrževanje stane milijone in milijone dolarjev. Predsednik računa, da se bodo v tekočem letu povišali do hodki od dohodninskega davka za skoro tisoč milijonov dolarjev. Toda to ne bo dosti pomagalo. Z uravnovešenjem proračuna bo treba torej še nekoliko počakati, kajti kot je rekel predsednik Roosevelt, — tudi v bodoče ne moremo dopustiti, da bi kakšna ameriška družina trpela glad. STRAST DO KART GA JE POGUBILA 23. decembra popoldne je pri-hitel do službujočega stražnika Petra Zamana pred kavarno Evropo krojaški pomočnik F. Vrinskele in mu ves razburjen povedal, da se je pravkar obesil njegov mojster Franc Novak, ki da ima delavnico na Figovčevem dvorišču. Stražnik •se je takoj podvizal za pomočnikom v delavnico, kjer je ležal Novak na tleh, kamor ga je malo pop roje položil pomočnik. Vrinskele je izpovedal stražniku, da ga je mojster poslal po opravkih na Resljevo cesto. Že ves dan jx>preje je govoril, da bo storil konec, vendar pomočnik ni polagal prevelike važnosti na njegovo giovorenje. Vrnil se je malo pred 17. domov in prestrašen zagledal mojstra, kako visi na kratki vrvici, na žeblju v leseni steni. Vrinskele je takoj prerezal vrvico in položil Novaka na tla, nakar je pozval stražnika. V delavnico je prispela policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar in dežurni uradu i k Kette. Zdravnik je u-gotovil, da je smrt nastopila že pn*d pol un' in da .je vsaka pomoč izključena. O tragični smrti je bila obveščena med teni tudi Novakova žena Marija, ki stanuje na Dolenjski cesti a jo zaposlena kot proda-jalka nekje v mest«. Na njeno prošnjo je komisija pristala, da so truplo položili na mrtvaški oder doma v delavnici. Pokojni Franc Novak je bil do zadnjega soliden delavec, zadnje čase so je pa zolo vdal hazarduim igram. Tudi je bil stalen gost gostiln v okolici. Ni sicer veliko pil, pač pa je rad igral na igralne aparate. Igra ga je finančno popolnoma ubila in je te dni prodal celo svoje kolo. Mladi mož je postajal tako čedalje bolj nesrečon in se je slednjič odločil za prostovoljno smrt. SVOJO ODREZANO ROKO JE PUSTIL OB PROGI IN POBEGNIL Te dni je šel 21-letni v steklarni pri Sv. Križu zaposleni delavec Anton Krivec iz Bres-tovca pri Rogaški Slatini proti železniškemu prelazu v Rogaški Slatini. V tem je privo-zil po progi vlak. Krivec je hotel prehiteti vlak in je skočil čez progo, imel pa je smolo, da se je na tračnici spotaknil in padel. V tem trenutku je zdrdral vlak čez prelaz in ko- lesa so odrezala Krivcu levo roko. Krivec je dobil tudi praske po vsem telesu. V silnih bolečinah in strahu je pustil Krivec svojo odrezano roko ob progi in pobegnil. Drugi dan je prispel sam v celjsko bolnišnico. ROPARSKI NAPAD V Brengovi v Slovenskih goricah je neznanec na samotni |M>ti napadel trgovca Antona Svoršaka in ga hotel s kuhinjskim nožom zaklati. Trgovec je nosil s seboj večjo vsoto denarja. Njegov spremljevalec je uvidel nevarnost in oddal iz samokresa na napadalca dva strela. Roparju se je posrečilo pobegniti Orožniki so še isti večer izsledili storilca. Prijeli so 21-letnega delavca Franca Karia, ki je ležal doma s prestreljeno nogo. Aretiranec je zločin priznal. ZOB Z DIAMANTOM Neki premožni Mariborčan si je dal vdelati v zob dragocen diamant. Tudi to je znamenje časa. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAK&ATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. 100 V JUGOSLAVIJO trn $ TJ&S___Din. t 5 00--Din. M $ 7.2«----Din. SM fll.Tt---Din. SM I23.N----Din. ltM .... Din. ZON V ITALIJO " Za $ 6.50-------Ur 10© t 18.85 ____________ Lir 800 $ 30.00________Ur 500 $ 57.M------------Ur 10M $112.50________Ur 20M $167.50 _____________ Lir 3000 III BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODTMŽENE BPEEMEMEI GORI ALI 1X>L1 Ia Isplatile vetjih ncAtv kot koral meto«, MM v dinarjih nil Urah dovolJnJeaM fe boljše por«)«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH 4 Sn Ivplollli t 5— mrle podati-f M •m— - -__umi III*- ■ •» _IIC- m*-* " "__»n-— 0M. ■ " " _HLM • • _mM Flri—H dofaft t aUr«i kraja tapUflk t dolarjih. MCfrNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO ***** LXTTR ZA PB1 0TOJBINO $1__ SLOYENIC PUBLISHING COMPANY fCU> Naroda" ion, N. T. MrCUASNARODA tmnasaar mum • agRTRngrn!;:n!iBiittiLiiHUiJi.umiuu«iCBn^ MuiMMMii trna mHHuiijnmaiiitiroFiPBLni^^^ittiuM^ipnaBM LETNIK KER2ETOVEGA "ČASA" dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE SE NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJITE ČIMPREJ Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega etiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —> zanimivosti in koristnih nasvetov. NAUBOLJ PRIMERNO IN PRIPRAVNO ČTIVO ZA SE D AN JE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda99 Točno ob I). uri 6. januarja je začol v Clevelandu novi Common Pleas sodnik Frank J. Lausche prvo porotno obravnavo. Kmalu potem pa pride v sodno dvorano veliko število prijateljev sodnika, da mu čestitajo. Sodnik je bil začu-don, toda prijateljev je bilo toliko, da je bil sodnik prisiljen prekiniti porotno obravnavo in -sprejeti svoje ljudi, katerih vsakoga je prijazno pozdravil in segel v roke. Košarice lepega cvetja so prišle na sod-nijsko mizo. Vsem navzočim in tudi porotnikom in odvetnikom je dal sodnik po eno cvetlico v spomin. Sprejem je trajal dobro uro, nakar so se ljudje ploslovili, in sodnik Lausche je nadaljeval. ★ Pred sodiščem v Virginiji, Minn., se mora zagovarjati 40-letni Joseph Judnič zaradi tatvine. V pravdi Franc-Mirosla-vič, oba iz Eveletha, je sodnik dovolil novo obravnavo. Pri prvi obravnavi je John Franc dobil tožbo za odškodnino $3000, ker ga je Matt. Mirosla-vič napadel. * John Majnarič iz Chisholma, Minn., star 20 let, je bil zadnje dni obsojen v zapor od enega do 10 let zapora radi ukradenega avtomobila. Majnarič je prrznal krivdo. ★ Na novega leta dan je umrl v Pueblo, Colo., Martin Kenig, star 59 let in rojen v Višnjah pri Ambrusu na Dolenjskem. — Dalje je umrl Joe Lipec, star 65 let in doma iz Knežaka na Dolenjskem, »i ★ 6. januarja zjutraj je preminula v Clevelandu po dveletni bolezni France« Žurga, rojena Tekavec. Pokojna je bila stara 58 let. Pokojna je bila rojena v vasi Javorje, fara Sko-jan na Dolenjskem. Dne 3. januarja je v Girard, O., po večletni bolezni umrl Anton Brajer. najstarejši Slovenec v naselbini. Rojen je bil 17. oktobra 1856 v Sostrem pri Sv. Lenartu pod Ljubljano, po do-inače Potokarjev. V Ameriki I je pa bival 40 let in ves ta čas v Girardu in bližnji okolciL 2ena naročila umor svojega moža. V gozdu pri Zagrebu so našli truplo neznanega moškega, v katerem -so spoznali vpoko-jvojcga prijatelja. Ko >e je hotel posloviti, je vide!, da lije kar v potokih. Zaradi pozne ure mu je rekel prijatelj: "Kar pri nas boste prenočili, dragi profesor. Vsaj moki i ne boste." Profesor se je po dolgem o-botavljanju vdal. Ko so že vsi davno legli K počitku, je pozvonil zvonec na hišnih vratih. Gospodar je ne .jevoljen vstal in odprl. In kdo je stal preti vrati-' — Profesor. Ves premočen je bil, uod pazduho pa je nosil maj-hen zavitek. "Oprostite mi, da vas motim,'' je rekel.44 Samo po nočno srajco sem šel domov." * — Hvala lepa, — pravi ženska gospodu, ki se ji je umaknil, da je lahko sedla. — To je zelo lepo od vas. — Prosim, prosim, ni se za kaj zahvaljevati, — se brani on. — Poznam moške, ki se u n.aknejo samo mladim in lepim ženskam, jaz se pa ne oziram na to, kakšna je ženska. * V Evropi sta dve najbolj ne srečni deželi: Španija in Avstrija. Toda med njima je nekaj razlike. Položaj v »Španiji je resen, ni pa brezupen. Položaj v Avstriji je pa brez m pen, toda ne resen * Na -vetu je vse odvisno — relativno. Einstein ima prav. Ce ima eden preveč, mora imeti drugi premalo. Zgodilo se je, da je pred božičem banki rjeva žena brskala I H) moževih žepih. In je izta-tiila škatljieo, v nji pa nrstan 7. lepim demantom. Toda bila je razvajena kot -o vse ženske. Demant v prstanu se ji je zdel premajhen. In je šla in je rekla možu: — Ničesar mi ne moreš pri kriti. Toda nikdar ne zameri. Vem, kaj si mi kupil za božič. Prstan je lep. toda demant v njem je premajhen. Mož je bil v zadregi. Ona pa naprej in naprej: — Kaj, tako majhen demant si mi kupil za božič. — Le potolaži se, — se je skušal izmazati. — Saj ni zate. Prstan sem kupil svoji tajnici. Kot sama veš, je zelo pridno dekle in bo vesela darila. Žena pa pravi: — Kaj, tako velik demant si kupil svoji tajnici. . . f * VSEM VDOVAiM, DEVICAM IN DRUGI TAKI ROBI Le naglo naglo, dnevi so vam šteti, irinuta vsaka zdaj je odločilna, potreba je na višku in je silna, rešite vse, kar da se še oteti! To so prekleti časi in presneti. Izbira ni vsestranska in obilna; stezica vsaka—pot je odrešilna, zato po nji, če hočete živeti. Če hočete živeti kot se sika, ne .pa »vlačiti ploh ves dolgi * post, devištvu dajte enkrat že vakance, zaslužene vakance, oj Marjance! Na vaši ohceti bi rad bil gost... Kaj ne, da bom T Seveda! Bravo! Pika. ALIiJJ9L KA.no D 4'* " New York, Tuesday, January 12, 1937 ' THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.'A f 5M--- ■ - — ■ - ■ - ' ■ ■ ■ » ——■ »»J*1 -T"- » ■ ■■■ — ■ J* 891 KRATKA DNEVNA ZGODBA j||8 E. MATTI-LOEAVEXKItEUZ Genovefa ni imela sreče s svojo službo v mostu. Gospa jo je venomer oštevala. Zdaj ji je 'bila Genovefa prepočasna, zdaj preveč frfra&ta; nikoli ni imela zanjo dobre besede. Pa je že tako, črim bolj je k4» Yonngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: B rough ton, Antoq Ipavac Conemaugb, J. Brezoree Coverdale in okolica, Mrs. Iwr " Ism Hi Export, Louis Supanttt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin. Greensburg. Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank BaUoch Midway, John 2nst Pittsburgh in okolica, J. Pogatar In Philip Progar 8teelton, A. Uren ,, , Turtle Creek, Fr. Sehifrar West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, Wert Allla, Fr. »I Sheboygan, Joseph Kskd WYOMING: DlamoJdrUls! Joe Rolick y^'rTi la v roke, se je sploh popolnoma spremenila. Tedaj je bil njen obraz en sam smehljaj, ena sama kotanjica. Znala je kopico imenitnih iger in pripo-povedati je znala, da ji je venomer tekel jeziček. Neki mlajši moški je tudi še prišel, tudi z dežele, ki se je spravil kar za strojnega ključavničarja; Ustvarjen je bil za to, skopo je izbiral besede, a večkrat se je ozrl tjakaj, kjer je sedela Genovefa z otroki. Tako zaupno so se bile drobne ročice oklenilo grbice in s prstki so ji drobili po obrazu. Nato .se jo zgodilo pa tako nekaj čudovitega. Preden je gospodinja nalila kave v skodelico, ki so bilo nekam laskave in je imela vsaka drugačen vzorom, se jo Genovefi zazdelo, ko da jo je nekdo prav za sp<*znanje po-tropijal po rami. Nobenega o-troka ni bilo več pri njej. Ti 0 1(4 v rokah eno rodbino in ker je teua gospodarstva konec, so novi ljudje priredili pravcato pTro-vanje. Na trgu so na lvžojn spokli vola in pa svinjo. Najstarejši član novega občinskega odbora je slovesno solil vola in svinjo in potem p:>vabn ljudi na prigrizek in pijačo. Ves dan so se ljudje na trgu gostili in ko jo zmanjkalo kuhanega žganja, so polog novih občinskih odbornikov pravil spet kakšnega kozliča stran. Toda če zaradi lova biti mora, naj bo!" Pomaknil so je tesno k svojemu gospodu in UMOR Z BUCIKO. V bližini Baje na Madžarskem so našli pozno zvečer na vaški cesti mladega kmeta A. Bogdana na tleh in so ga odnesli domov, misleč, da je pijan. Naslednje jutro je mo-ž umrl. Pri obdukciji so odkrili na tilniku, neposredno nad hrbtenico, drobno ranico, ki je izvirala očitno od buciko. •Zbodljaj z njo jo imel za posledico krvavitev v možganih, ki se je končala s smrtjo. O-rožniki so aretirali šest oseb, ki bi prišle v poštev kot storilci tega nenavadnega umora. epetaje sta steknila glavi. Ko se je Sehipper :ez nekaj časa dvignil, je dejal grof Egge: — 'Previden bodi! In tam hodi bos, kmetje po-aiajo tvoje čevlje." "Patscheidcrjeve stvari Ikjiii vzel iz koče kar -oboj. Saj bo moral oditi kam drugam v revirju.' Ali no?" "Prav imaš! V bogi človek bi prve čase tam •dabo spal. Vzamem ga k sebi in pošljem tja llomeggerja." "Franceta?" Sehipper je debelo pogledal. "Toda. go-pod grof—" 44A tako!" je zagodel grof Egge, je bil pri važnem pogovoru tega trenutka popolnoma pozabil, kaj se je pred nekaj minutami dogodilo v koči. Pogladil se je z roko po laseh in so zasmejal. *kŽe dobro! O tem bova še govorila. — Ali, aah, zdi se uri, da se začenja že kar zdaj znova." Tako jo zaslutil grof Egge zato, ker jo zagledal Tajila, ki je prihajal sani od koče. Podsmeh mu je zaigral na ustnicah. Potem jr» grof Egge pokinial svojemu puŠkonoscu: — "Pojdi!" Brez besedo je Sehipper snel klobuk in krenil proti koči. Ko je šol mimo Tasilo, ga ,ie skrb, ki jo je zbudila v njem grofova pozabljivost. očividno spet minila. Kakor jo namreč Tasilo iskal grofa z očmi, jo kazalo na vse prej, ko na mirno spravo mod očetom in sinom. Muzajoč se jo prihrulil Sehipper glavo mod ramena in so pogladil z roko po sivi bradi. "Ta je nabit! Počilo bo. Nič ti no pomaga, Fran-eelj. letel boš!" V to misel se je zaglobil tako zelo, da jo prezrl kotanjo na poti. Opotokol so je in so na kametitih. tleh ranil do krvavega na kolenu. Grof Egge so jo pomaknil na klopi nazaj, la so mu zabingljale noge, in jo napol radove-ino, napol razdraženo mežikajoč gleda! sina. Tasilo je od razburjenja komaj mogel govoriti. "Prosim to, papa, pojdiva v kočo." "Kaj naj tam počnem?" "Temu ubogemu fantu boš povedal, da si.mu -amo v razburjenosti odpovedal službo. In da zdaj, ko si se pomiril, ne misliš svoje trde grožnje res izvršiti." "Tako?" Grof Egge je namršil obrvi. "Misliš menda, da sem pod kuratorjem, ko mi tako o« 1 ločno ukazuješ ?'' "No ukazujem ti. Prosim. In si tudi no morem misliti, da bi poštenega človeka, ki ti jo dolga leta zvesto služil, mogel zaradi neko brezpomembne malenkosti v resnici tako trdo ka-znovati. Prosim to. pojdi!" DALJE PRIDE raza — s pridržano sapo je Genovefa prisluhnila besedi: 4Nobeden !' V»sa boječa in preplašena se je Genovefa upala spregovoriti: 4 4 Saj sem le jaz — a name naj se gospa le zanesejo — bom zmeraj pri vas ..." O, križ božji! Ali vidi celo smehljaj? "Prismodka," je za-šepetala, vsa zgubana roka je neokretno začela tipati po debelih kitah Genovefe; božati roka še ni mogla, preveč se je tresla. "Ah, naj se ti zahvalim — mogoče se ti box _-«Jkedaj." ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? « TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I I 51 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, ■ slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed IQmina; Karavana smrti; Na bega v G oropa; Dražba En Nasr Cena ________________1M KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, 588 strani, ■ slikami Vsebina: . fi Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Samarita; Med Jezldl Cena -------------1M PO DIVJEM KTJRDISTANU 4 knjige, Sf4 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg ls jeCe; Krona sveta; Med drema ognjema Cena ..............1 Jf PO DEŽELI SRIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča ▼ soteski; Mlrldlt; Ob Vardarju Cena ____________LM Izdajalec; Na lovu; Spet n* divjem sapadn; Rečeni milijoni; Dediči Cena _______________S.54 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami: V go.'-»b- njaku; **obamedanskl svetni* Cena .LN NaroČite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 21-6 West I8th Street New York. N. Y. nGL~A8 NARVUJ" New York, Tuesday, January 12, 1937 THE LARGEST SLOVENE VAILT IN U.S.'A. ZA oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA • "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 15! Naj reč je in najmanjše na svetu. "Tilnika prav gotovo ne boni v kloni l, gospod major. Četudi včasih ni lahko, si vendar vedno pravim, da bi moglo biti še vse slabše in da more biti vsak dan boljše. Zahvalim pa se vam in vašim cenjenim damam, da mi ne štejete v zlo, ker sem, pokoree se sili, prevzel podrejeno mesto.'' "Toda, dragi gospod baron, za tako malenkostne in oz-kosrčne nas vendar ne boste imeli.'' 4'Zelo visoko cenim, da ste me povabili v svojo hišo in me trpite pri svoji mizi." Major zamahne z roko. 4 4 Vem, da je vsakdo občutljiv, če je v takem položaju, kot sva midva, toda tega ne smete povedati. Midva, ki prenašava isto usodo, se vendar ne bova opozarjala na bridkost najinega položaja. Še enkrat vam rečeni, vsak čas nam boste dobrodošli." Tem besedam svojega moža gospa Hermina seveda ni mogla oporekati, toda misli si: 44Samo ko bi vedel, jnoj dragi Boto, kaj si napravil s tem povalbilom. Mogoče boš še kdaj bridko obžaloval." Toda tega ne pove. Prenieniti ni bilo več mogoče. Najprej je morala biti s svojim možem zopet sama. Potem pa bo izvedel, kaj je opazila in kako nespametno je bilo. da je dal temu mlademu možu priložnost, da se je mogel sestajati z njegovo hčerjo. I »no seveda zadene materin pogled, ki ji ne obljublja ničesar dobrega. Toda ta pogled je ne vznemirja, kajti bila je preveč vtketa, da je oče Laidvrku Heniiersborgu odprl svojo hišo in ga je tako prijazno sprejel. Tega mačeha iIs mogla več preprečiti in to je bila za njo poglavitna stvar. l)a bo mati očetu, kadar bo Hennersberg zopet odšel, na-trobila jwdna u-esa. o tem je bila Lona prepričana. Toda oče ne ho pozabil, da je bil Ludvik Hennersberg sin njegovega starega prijatelja. In ni si hotela kaliti veselja, da je bil v njihovi hiši in da je oče prijazno in prisrčno ž njim govoril. Prav gotovo je bil oče zelo vesel, da je mogel pogostiti sina svojega prijatelja. Gredo v stanovanjsko sobo, ki je bila obenem jedilnica. Ijona in oče ^e zelo vneto razgovarjata z gostom. Gospa 1 Termina se je seveda zadržala hladno, toda Lona je to skušala spretno prikriti. Saj je vedela, da bo Ludvik prepričan, zarci kristalno zven-kečejo. Ludvik je moral pripovedovati o letih, ko je bil major ločen od svojega prijatelja. Vse je majorja zanimalo in pogosto je z velikim navdušenjem pripovedoval, kako krasna in ljul>ezniva j»« bila Ludvikova mati. Nato pripoveduje Ludvik, kako lopo je bilo njihovo družinsko življenje, kako sta on in oče mater kot za stavo ol>oževala in kako je mati junaško prenašala vse težave — razun očetovo smrt, ki ji je zlomila srce. Odkrito je govoril tudi o tem, kako tesno je Šlo vedno doma. ko pogosto ni bilo v hiš: niti najpotrebnejšega. 4 4 Toda moj oče je pri vsem hotel, da obiskujem vseučilišče, četudi bi bil najrajšo videl, da bi bil postal vojak, kot vsi Hennensbergi, razun mlajšega očetovega brata." Major z velikim zanimanjem pogleda Ludvika. 44O, saj res, sedaj se spominjam, da je bil vaš oče v velikih skrbih, ker njegov brat ni hotel biti vojak. Kaj pa se jc ž njim zgodilo?" .'/OtKel je v tujino, kakorliitro je dobil izplačano majhno dediščino, katero je stari oče zapustil obema sinovoma. Mojemu očetu je rekel: "S temi par tisoč markami tukaj ne morem ničesar začeti in si bom zato srečo ]*oiskal kjerkoli v tujem svetu. Naša domovina je za take ljudi, kot sem jaz, pretesna. Pustolovščina mi tiči v krvi, moram v široki svet, če ne, bom tukaj delal kake neumnosti." Nato mu je oče jekel, da je boljše, da si poišče srečo v tujini, kot pa da bi doma delal neumnosti. Seveda ni vedel, kako je prišla pustolovska kri v našo družino, toda svojega brata je imel rad in ločitev je bila težka. Tudi jaz sem tega strica vedno rad .mel m sem domišljal, kaj bo vse doživel po svetu. Z željo, da d ovrši velika dela, je šel v svet, kof bi si hotel osvojit! celo zemljo in tudi mene je mnogokrat pomikalo, da bi napravil isto. Mogoče je tudi v mojih žilah kaka kaplja pustolovske krvi, toda to je vedno menda pri vseh mladih ljudeh, toda mojo pustolovsko kri je vojna popolnoma ohladila." "Toda o svojem stricu ne veste ničesar?" 44Najprej je šel v Texas. Od tam je včasih dobil oče od njega kako poročilo. Nato pa pride pismo, v katerem mu poroča, da gre v notranjost dežele, in da ima velike načrte. 0 katerih še ni hotel govoriti. Upal pa je, da bo imel srečo, ako se njegovi načrti vresnieijo. Neko mesto v tem pismu, ki je bilo, kot vsa ostala pisma, polna življenjske sile in poguma, sem si zapomnil, ker je napravilo name posebno globok utis. To mesto se glasi "Gre sicer precej za življenje in smrt, moj dragi Jurij, toda življenje je le tedaj lej»o in kaj vred no, ako si mora clove* vsak dan kaj novega priboriti." Tedaj sem mnogo premišljeval o teh besedah in sem imel strica se rajši. Toda to je bilo zadnje poročilo, ki ga je od njega prejel moj oče. Nikdar nismo več o njem slišali, ostal je lZgnbljen. Najbrže je pri onem nevarnem podjetju, ki ga je omenil, prišel ob svoje življenje." ° "To je mogoče m isliti. drugače bi se prav gotovo še kdaj oglasil. Skoda zanj, bil je trdna narava. Ako bi še živel, bi sedaj že *el na šestdeset." 4 4 Da, tri leta je bil mlajši od mojega očeta in oče bi bil sedaj triinšestdeset. ko bi še živel." 1 jMdvik *e krafcko pripoveduje o svojih vojaških letih. Kot vsi, ki so bili na bojiščih m so doživeli vse strahote vojne, je izpnščal spomina. Pripoveduje samo, kako mu je b ilo hudo, da ni mogel niti očetu, niti materi zatisniti oči Sele čez več tednov je prejel poročilo o smrti svojih starišev. _ XDalje prihodnjič.) Najvišja gora sveta je Mount Everest, ki meri H840 ni. Največja globina morja je pri otokih Filipinih, in sicer 10,e zavrti 12 tisočkrat v minuti in stroj popolnoma v i redu deluje. Največje električne svetilke na svetu uporabljajo za letalske signale. Najmanjše so pa tako majcene, da jili morejo v gumijasti cevi poriniti skozi grlo bolnika, tako preiščejo zdravniki notranjost želodca in ga fotografirajo. Najsvetlejša luč sveta prihaja iz majhne svetlobne točke ali iz čaše orjaškega reflektorja "Sperrv". Ta točka je tako svetla, ko lisa iste velikosti na površju sonca. .Je pa mnogo zvezd, ki imajo še svetlejšo površino. Najobčutljivejša znanstvena priprava (inštrument) sveta je majhna, brezzračna cevka, ki že pokaže električni tok šestih elektron v sekundi. Ti elektrodi so tako majhni in jih je toliko. da bi v kaki navadni svetilki 50 ~v\'attov, na površini velikosti vodne kaplje dali v eni sekundi toliko vode, kolikor jr v 100 letih izteče čez sla]) Niagara. Največja živeča žival je kit i;i glede na obseg in težo prekašajo kiti najbrž vse živali, karkoli jih je kdaj živelo na zemlji. Mogoče so bili pradavni dinozavri daljši ko kiti, a :.jih dolžina je obsegala tudi rep. Se zi! samo pol metra velik. Najmanjši sesalec je pritlikava miška, ki meri 5em v dolžino. A vretenčarji imajo še v.anjšega člana in to je majhna ribica, pandaka, ki živi na Filipinih; popolnoma dorasla je • iolga komaj (i milimetrov. Med ra-tlinami in cvetjem dobimo najrazličnejše velikosti, od mikroskopičnih bitij do listov Viktorije Regine, ki so si roki po poldrugi meter in morejo nositi več otrok. Najtežji človek je pač neki Kalifornijcc. čigar ime ni znano in ki tehta 304kg. Neki Danijel Lambert, ki je umrl leta 1š0<>.. je tehtal :!7<> kg. Najobil-liejša ženska sveta je baje Little Alpine, ki tehta 350 kg. A znanstveno priznani rekord najde boljše ženske ima Katarina Smith iz New Vorka. ki je bila kuhariea in je 1. 1J1.'»0. umrla — J80 kilogramov težka. Vendar: Vse te veličine in manjšine so neznatne spričo zvezdnega oblaka, ki vsebuje sončni sestav! Pravijo, da je širok 100,000 svetlobnih let, to -e pravi, 100,000 let bi hodila luč skozi dasi napravi svetlob:) v eni sami sekundi 1% tiso." milj! Ni znano, ali imamo še večje zvezdnate oblake, dasi b; imeli dovolj prostora. Razdalj?* najoddaljenejših, doslej odkritih meglenih lis do zemlje j" 300 milijonov svetlobnih let! Toliko časa je svetloba na po-tevanju, s katero zdaj telesko- pi fotografirajo n&joddaljnej-1 še sorodnike sonca. Glede na majhnost je znanost že daleč preko najmanjših kali in pozna druga bitja, ki jili ,v moči videti le z najmočnejšimi drobnogledi. Drobnogledi nam morejo razkriti stvari, ki sc* tako majhne, da bi jih moralo biti 75,000 v eni vrsti, da In dosegle dolžino 1 centimetra. Toda nevidni atomi, elektroni in drugi delei snovi so še man j Te najdrobnejše stvarce so primeri s človekom tolikšne, :\Ot je človek v primeri z zve zdnatim oblakom in meglenimi lisami. Naglasnejši odmev, ki so ga jud je sploh kdaj slišali, je bila eksplozija ognjenika Kraka t'tua 1. 1883., v morski ožin* )rj_J Sunda. To grmenje so slišali • »(HH) milj daleč. — Najglasnejša godba, ki so jo sploli kdaj dišali, je bila orjaška angleški) godba 1000 godbenikov i. 18H0 v Londonu. Pravijo pa, da tr hrup godbe ni bil niti za sto-bilijon ski del tako glasan. k. grom, ki ga je povzročil Krakatau. — NajnežnejŠi glasovi sveta so pa glasovi žuželk, ki bivajo v notranjost sadežev ali cvetic. Najnižji zvok. ki ga upora-! bljajo pri glasbi, je najnižja j nota nekaterih večjih orgel, ki j zaniha «amo 16 krat v sekun-j Ji. Stroji pa časih proizvajajo} Še nižje ozvoke, a ne slišimo i jih kot zvoke, marveč jih ob- i čudimo kot drhtenje ozračja, j Najvišja nota najpopolnejše J k'avijature zaniha v sekundi ; •"»120 krat. To je za dva tona vi-j Šje ali za 300 nihajev več v sekundi kot najbolj vreščeč zvok flavte "pikolo". Vreščeči glas ali čiri kanj* kake žuželke zaniha 15,0(H) krat v sekundi. Rožljanje klju-r ev pa vsebuje še višje zvoke in zato preizkušajo nekateri inženjerji rad i omi krof one z rožljanjem ključev, da dožene-jo zmožr»>st mikrofona. Znanstveni aparati morejo proizvajati v sekundi po loO ti>oč ali celo 'J00 tisoč nihajev; taki zvoki so seveda previsoki, da bi jih mogli slišati, dasi jiii kake žuželke ali druga bitja mogoče slišijo. Homer Martin OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ PISIte nam za cene Tomih U-stov, reservacijo kabin in po* jasnlla za potovanja. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York predsednik I'nited Automobile Workers unije, ki se je pridružila Lewisoveniu odboru za industrijalno organizacijo, bo zastopal stavkajoče delavce pri pogajanjih z General Motors. ALI JE ŠPINAČA ZDRAVA? SHIPPING NEWS 19 3 7 SLOV ENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. \ Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street Nesrečni otroci! Z ntlkimi izjemami se naravnost boje špi-nače in vendar jih starši silijo da jo jedo. In ti nesrečni o-troci so našli zdaj v dveh učenjakih Valske univerzo v profesorjih Cowgillu in Horwittu dva dobra in energična zagovornika. —e prej so se znanst veni ki zanimali za to. ali je trditev o koristnosti špinaČe pravilna. Imenovana profesorja sta prišla po dveh letih proučevanja do spoznanja, da snovi v špinači človeškemu telesu niso koristne. Špinača je težko prebavljiva. Otrok bi moral pojesti trikrat večjo porcijo špinače, če bi hotel imeti od nj kaj haska. To je pa težko dosegljivo. saj j><»J«* še navadno porcijo zelo nerad. Po tem odkritju se bo zjasnil marsikateri otroški obrazek. Kar je pa doletelo Špino-čo, čaka najbrž tudi mnogo drugih toli h vali sail ill zelenjav, kajti profesorja se zanimata za vse sočivje vobče. Navzlic temu pa Špinače ne smemo črtati z jedilnega lista. Ko so dr. Horwitta vprašali, če bo nehal jesti špinačo, je odgovoril, da najbrž ne. Dejal je. da je špinačo v prvi vrsti zato, ker dobro čisti prebavne organe. IHSIili^SiiSSi! Naročite se v a "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih držai-ah Na parnlkih. ki ao debelo tiskani, me v domovino izleti pod vodstvi izkušenega spremljevalca. 23. januarja : Washington v Havre Aquitauia v Cherbourg 15. januarja : Bremen v Bremen 16. januarja : Rex v Genoa Paris v Havre 20. januarja : Berengaria v Cherbourg 22. januarja* Kuropa v Bremen 23. januarja : Coiite di Savoia v (Jenoa Cbamplain v Havre 27. januarja : Aquitauia v Cherbourg Manhattan v Havre 2 februarja: Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg februarja: Paris v Havre Rex r Genoa J. februarja • ' Kuroj«a v Bremen ! 10. februarja : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja : Conte