IZLETOM FISAB1IB: 4U7 OOETLAJTDT.	Saten« M fewat-OUas XMk, September H. IMS, Si «ht M 0«ot * |«f Y«rk, K T, niar ttlAHtf OoagrMi af Hm« S, 1SV«,	WMLMFOW TIMAMMM: MIT OOSTLAJTM«
NO 165. — ŠTEV. 165.	NEW YORK, SATURDAY, JULY 16, 1910. — SOBOTA, 16. HAL. SRPANA, 1910.	Y&LVMM KYUL — UTXXK KTUl
_______ - ... ■ ■ ______________
A public Question.
It mas jtu-t two years ago to-day i that ex (banker Frank Zotti was arrestol, ace used of grand larceny mid placed wider *'-2>.000 bond by the court.
Notliwitlnstanding tlie fact that two year« have already passed since then, Frank Xotti has to t'his day not been brought before a jury. The own patriot* whose hard-earned money was misappropriated by him, are curious
to know the real reason wliv the
* . i
court* are so lenient with Frank Zotti. Some say openly that Frank Zotti was right when he bragrge 1 openly that ncrtt»inyr eouhl hap{»en to him ami that t/he case against him would' be
killedas the prwsent Dtetrict- | Attorney i- his friend; he even wilt , »o far as to publish a statement to that effect in his own paper "Narodni Ust.'' We of course can not bring: ourselve« to believe any such thin«; of Dist rid-Attorney Hon. <'harles 1 Whitman, but the plain workingenen believe micIi woixla. Tliese are the hgRii> workinsmen who have uncounted t in ww sail: ''Zotti kept almost of I lie Croatian Workiiifr-inen'a Ti oitey instead to send it to the
SMOLA ZA ZALJUBLJENCE.
—o—
V Centralnem parku v New Yorku se j« pojavilo toliko moskitov, da so morali' vsi zaljubljeni parčki pred njimi bežati.
Včeraj po noč i je prišlo v New York na milijarde moskiiov in ti so nase parke, zlasti pa Centralni park teme-IjitejM" cw i-iiii /.a I j 11 ■ * I jen ih parčkov, kakor /.amort* to slociti \>a aewyorska |M>Ii< i.)M T. \ wo ii ilifo vred.
Zaljubljeni parčki, kteri so bili v Centralnem parku brez takozvanih ki-taj>wkih pun kov, kterib dim odžene tno-»kite iz oldižja, so bili uprav i«bt/.a]o-ranja vredni, kajti nihče se ni mogel braniti t—hitov. Toda tudi pun kov te niso mnnjo l*»li, kajti tmmknili so -e h- ta par čevljev, nakar so anpet prijeli * »vitju tenorsko glasbo, »tejr-nili svoja 1m>iala in pričeli mo«ke in ženske pikati, da je bila crnaa. Naj-kCČ so morala prestati dekleta in za-jubljene vdove, kakor tudi one žene, ki se shijao \ parkih s svojimi "affinities", kajti \ so vsled vročine »blečene le laluko, (ločim no« i jo kar uajlanjtse sopvkf, tako da nogovie ni smatrali /.a kako obiamflm proti tnemkitom.	,
—,—< „ o ........-
Strela ubila dijake.
<'i i|»ple Creek, Colo., 13, julija. Na vrhu gore Pisgah je včeraj strela ubila t»-i dijake vaetmL&ča Illinois. Dijaki so odt-lt rano zjutraj na goro in ker se potem do \ečera niso vrnili, *e je pwnhso minit \ o napotilo v gorovje, da .j j. 11 najde. Na=-li so jih mrtve pod nekim velikim drevesom, kamor »o najbi že bečali, da se varujejo
Brat se poročil s sestro.
V t'oroni, L. I., se je včeraj zaključil roman, kteri dojtazuje, da je tudi poroka mojfoča v slučaju, da sta j>oro-Čenra smatrati za brata in sestro in da E h,more tiMi tak paivek biti srečen. Tak je namreč slučaj poAtnejf« klerka Frank <iannona in Ane Pa Iran, ki je vsluiM>ena na telefonski postaji v Vluahinjfu.
< ianruMiova mat i, ki je bila v lova, se Je pred meseci zopot omočila in sicser z Jolin 1 'adranom. Oba sta potem aklenila. da bodeta imela svoje otroke pri sebi in tako je dovedla ona svojega sina, njen ino>£ pa hčer v stanovanje. Ni trajalo dolgo, ko sta se oba nova brat in sestra zaljubila in sedaj
Cena vožnja«
Novi parnik od Auitro Americana profi
"ATLANTA" odpluje dne 30. julija. Is New Torka v Trst in Eeko. 8 Um parnikom dospejo Blovenei in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Voftnja stans is New Torka do:
Trsta all Reke..............f33.00
Do Ljubljane................ 33.60
Do Za treba................. 34.20
Volaj* listka je dobiti pri Frank Mas* (X 82 Cortlandt St., New
!>11 country for tibeim.; if he had stolen only a loaf of bread, lie would have been in tlw? i»enitentiary long1 igo, but as lie defrauded to the extent of $750.<MM} nothing; occurs to him, — for the small thieve« are hung and t lie big ones go free."
We ourselves wonder how it is that t lie Government has done nothing in this ease, as the moneys defrauded by Zotti and all the circulars whith help of which the misappropriation of money was made, were almost all carried by the U. S. Mails. The Post Office in New York had an immense number of letters at their disposal two years ago, most of which gave evidence of the misuse of the Trails, but nothing was done.
Sueh actions by our officials makes a had impression upon the foreigners, for they will l>e slow in determining to became Citizen« of the United Sta- \ tes it' they are impressed trough such j proceeding as in the case of Zotti that justice is indeed very superficial- : ly dealt with in this country. It is ; said that justice is blindfolded: but; the Zotti-easr proves tSiat this blind-j fold must be very transparent.
UMOR PRI BELEM DNEVU.
Nepoznan morilec je umoril ženo nekega delavca.
—o—
Včeraj opoludne so našli v njenem stanovanju na Washington -St. Jersey City, N. J., ženo Jakoba Lukačika. ki je zajx>slen na pomolu st. 1 od New Jersey Central železnice, gr-orjeno. Neka ženska, ki stanuje v isti hiši, je naznanila polieiji, da je hotel dojx)-1 udne obiskati Lukačikovo, da je pa v njenem stanovanju videla nekega možkega, vsled česar se je ]>otem vrnila v svoje stanovanje. Malo pred polminevom je odšla zopet k njej, da bi ji /a nekaj časa izročila svoje dete. j Toda tudi se laj je \idela onejra mo7.a in tako je o<L>la v prodajalnico. Ko se je vrnila, je odšla v tretje v Luka-čikevo stanovanje in sedaj je našla Lukačikovo ženo na postelji s zveza-nimi novra.ni in tokami ter zadavljeno. Preihio je morilec L/.vršil umor. se je |H»kojniea bn zdvomno z njim borila na življenje in smrt, kajti v stanovanju je bilo vse razmetano. Poli-cija jf j>repričann, da je morilec oropa! pokoju ieo, k t era je hranila dotea 300 dolarjev.
--o--—
Nesreča na železnici v Michigami.
Oxford', Mich., 13. junija. Nek voz ulii-ne železnice od Detroit Interurban Line je blizo tukajšnjega mesta za-vozil v tovorni vlak in se pri tem I;Hipidnouia razbil. Ker je bil voz poln j potnikov, jih je bilo 43 nevarno po-jšikolovanih in med temi jih je šest [ki ne bodo več okrevali. Potniki so večinorra iz Flinta, Mich., in so bili i vdeleženei nekega izleta.
Sodnik ki se posti.
Cincinnati, O., 15. julija. Sodnik Frank Gor.mn se je pričei jKistiti. Od ininolega |>etka zvečer naprej ni jedel | ničesar in pil je le vo lo. Sodnik se I .je pričel postiti vsled tega, ker mu želo lec ni hotel parirati, kakor je hotel in vsled tega mu je prisodil kazen, 'da mora .-lupiti le ob hladni votli. Do da ne« je vsled tega zdravljenja s<rdnik lfl funtov ložji, kakor je bil preje. V ostalem s eprav izvrstno počuti.
Skladišče dinamita zletelo v zrak.
j Pittsburg, Pa., 13. julija. Blizo Ca-,bota. Pa., je včeraj zjutraj zletelo -kladivce, v kterem so hranili dina-mit, v zrak. Pri tem je bil ubit nek delavec in dvajset jih bilo ranjenih. Skladišče je bilo last Standard Plate (Jlas Co. in v njem je bilo shranjenega 1<MH> funtov dinamita ter 5000 funtov smodnika. Grozen pok je bilo slišati j osem milj daleč na okrog. Ko je prišel j v skladišče delavec Samuel Rossi, da |mlnese nekoliko smodnika za kamnolome, že se je pripetila razstrelba. Rossija je raztrgalo v drobne kosce, kajti od njegovega trupla in obleke dosedaj ni 'bilo mogoče najti niti ko-;n»rfk"a. Vsa drevesa, ki so rasla v bližini je raztrgalo na komade. Delavce, ki so delali v kamnolomu kakih 600 čeVljev dal« od skladišča, je vrglo v stene in nekteri med njimi Jso težko ranjeni.
. •	i	r ' ■ v t , „: „-• flll
M iMhžmC Pi nifflYMi J
Zopet slabi časi? Nazadovanje prometa.
Skoraj vse šeljeznice se pritožujejo, da je promet vsled slabili časov tako nazadoval, da mora neštevilno lokomotiv in vagonov počivati
S A ZAPADU IN IZTOKU.
Samo Pennsylvania železnica nima za 25,000 vagonov in 250 lokomotiv kaj dela.
-o—<—
V novejšem času se vedno bolj po-jostoma zatrjuje, da se bližajo zopet dabi časi v naši republiki, ali tako-Evana kriza. Medtem, ko se je preje tako zatrjevalo le na borzah in pri podjetjih raznih obrti, ktera so morala delo izdatno omejiti, pričele so se sedaj kot posledica slabih časov na obrtnem polju pritoževati tudi vse iečje železniške družbe. Ako namreč obri nazaduje, tako, da mora samo v državah Nove Anglije in na ju-;u počivati na stotisoče delavcev, in iko poleg tega tudi na tisoče premo-rarjev štrajka, potem je samoumevno, da postaja tudi železniški promet lan za dnevom manjši, kar zopet rpliva na ljudi, ki so zaposleni pri železnicah in poleg tega tudi na tr-rovce. Ako ljudje ničesar ne zaslutijo. tudi ne morejo mnogo kupovati.
Tako naznanja danes vodstvo Pennsylvania železnice, da je imelo v no-tejšem času velike izgube pri pro-netu, ki je tako nazadoval, da mora •amo na progah te družbe počivati iad 25.000 tovornih vagonov in 250 okomotiv, za ktere ni kaj dela.
Jednako se glase pritožbe drugih čeleznic. Roston & Maine Railroad laznanja, da od zadnje krize naprej iromet na njenih progah še nikdar ■ri tako nazadoval, kakor tekom zad-ljih dveh tednov. — Chesapeake & Ohio Railroad naznanja, da promet I rajno in redno nazaduje in da je to opažati že tekom zadnjih tridesetih lni. Tak položaj pa ni lasten le prodam te družbe — tako javlja namreč ravnateljstvo —, kajti promet pov-iodi nazaduje in brezposelnost vedno bolj narašča, dasiravno le počasi in ne tako hitro, kakor povodom zadnje krize.
Santa Fe železnica ima sedaj 12,471 tovornih vagonov, kteri morajo vsled uazadovanja prometa stati brezposelno na stranskih progah. Imenovana železnica ima 60,000 tovornih vagonov, tako, da je število 12,000 brezposelnih vagonov zelo veliko. Pri isti železnici počiva tudi 95 lokomotiv. — Zelo je nazadoval tudi promet na progah Atchisonovega železniškega sistema, ki je tudi v kontroli Santa Fe. Vodstvo naznanja, da dosedaj še ni zamoglo dognati, kaj je pravzaprav vzrok slabim časom.
Le canadska Grand Trunk železnica naznanja, da na njenih progah dosedaj še ni opaziti kakega nazadovanja pri prometu, da pa slednji nikakor ne napreduje, kakor druga leta v poletju.
Promet bode nekoliko napredoval, ko bodo farmer j i pričeli razpošiljati svoj letošnji pridelek, toda to ne bo trajalo dolgo, in ako se potem položaj na obrtnem polju ne poboljša, bode promet še izdatno manjši, kakor sedaj.
-—o-
USTRELIL ŠTRAJKARJA.
Morilec trdi, da je to storil v silo-brano.
Greensburg, Pa., 15. julija. V gozdu 'blizo premogoviia iovov Clarid-ge, so prijeli deputy šerifa Job«! Snellinga, kteri je prejšnji dan ustrelil št ra jkujočega premogarja Joim Cuttlerja. Truplo premogarja so našli kraj ceste in eiecr je bilo prestreljeno z štirimi krogi j ami. Premogarji trdijo, da je deputy napadel premogarja zavratno, dočkn trdi morilec, da je streljal na premogarja v silo-branu, ko ga je pet premogarjev napadlo. Štrajkarji so baje nanj metali karaenje in Cuttler se mu je pri tenc približal, hotee ga napasti. Vsled te ga je streljal, nakar so ostali premo-garji bežali.. Predno so pa to storili so tudi nanj streljali, ne da bi kaj po-godili.	(
Roparji na Stat. Islaado v obliki rakov.
Ralph Forester je lovil ralce, ktere je prinesel domov; v sppnjn je pa na lov pozabil in poteši je bil izne-naden.
VELIKANSKA RAZBURJENOST PO NOČI.
-o—i—
Ralph Forester iz Chelseje na Sta-ten Islandu (Richmond Borough, New York) je šel predvčerajsnjim na lov na rake in sicer v znini zaliv pri Bayonne, N. J., kamor ; e šel že mar-sikak Slovenec poskušati svojo srečo. Ko je ves dan lovil, je končno proti veeeru vendarle si ečno prinesel domov 2-4 lepih in vel kih morskih rakov. Ko je bil na p »ti proti domu, je še v raznih gostil nah gasil žejo, tako, da je njegova nena že spala, ko je prišel s svojimi (raki domov. Ker se je bal, da ga žena ne nažene, je naravno ni probudil^ temveč je mirno položil vrečo z raki v lijak ter tiho zlezel pod odejo k' svoji boljši polovici.
Ob 2. uri zjutraj se je pa Mrs. Forester probudila, kajti na tleh v ku-. hinji je slišala ropot, ki je bil dokaj podoben pritajenim človeškim korakom. Vsled tega se je silno prestrašila in zakričala:
*4Ralph, probudi se!" in pričela smrčečega soproga tresti. "Roparji so prišli v stanovanje!"
"To so podgane. Stara, ti sanjaš! Čemu me ne pustiš spati f" odgovoril je Ralph.
Mrs. Forester je potem zopet mirno poslušala. V kuhinji se je šum nadaljeval in tako si je ona pričela domišljati, da so roparji že pobrali srebrnino, ki je shranjena v kuhinji, kajti baš tak je bil šum v lijaku, ki je iz kovine.	1 -
"Get up, rečem, Ralph!" dejala je žena zopet možu. "Ali slišiš T"
Ralph je nekaj časa poslušal in sedaj je natančno slišal šum. Vsled tega je skočil iz postelje ter pričel na vse grlo kričati: "Roparji, morilci, policija, ogenj!"
Njegova žena je naravno mislila, da so ga roparji že napadli, in tako je tudi ona vstala ter hitela v kuhinjo svojemu možu na pomoč. Tu je pa tudi ona pričela takoj kričati: "Roparji! policija! morilci!"
Ralph je prvi obmolknil in pričel z obrambo proti napadalcem, nakar jih je tudi od svoje žene odgnal.
Pripomniti moramo, da so ga v kuhinji napadli raki, na ktere je v spanju popolnoma pozabil. Obgrizli so ga na obeh nogah in ravno to so storili tudi njegovi ženi, ktera jih je za k^zen takoj zjutraj skuhala. -—o-
SUŠA NA SEVBRO&AMIXR*
Živinorejci na- severoaapadti. bodo imeli veliko škodo.
Washington, D. C., 15. julija. Ker na severozapadu že dolgo časa ni deževalo, bodo imeli živinorejci, kakor se javlja iz tamošnjih držav, veliko škodo in marsikedo bode prišel ob vse svoje premoženje. Tudi kobilice so letos tako mnogoštevilne, da ni skoraj nič pašnje za ovce v Montani na razpolago. Vsled tega so se nekteri obrnili na zvezino vlado, da jim da na razpolago gozdno rezervacijo Bear-too t to in Absaroka, kajti le tam je mogoče dobiti še nekoliko zelenja. Vlada je v to privolila, kajti owe gozdom itak ne bodo napravile velike škode.
-o-
Anglija m Nemčija.
London, 16. julija. V dolenji zbor-i niči je povodom debate o 'mornari-
-	čnem proračunu ministerski predsed-
-	nik Asquith naznanil, da namerava i vlada skleniti z Nemčijo pogodbo gle-
■	de omejitve priprav na morju, oziro-, ma gradnje novih vojnih ladij. Via-
■	da le je vsled tega že obrnila na pri-• stojna mesta v Berolinu, toda iz Nem i čije so odgovorili, da ima Nemčija i poseben zakon, ki se nanaša na mor-
-	narieo in da se »mora pri pomnožena-
-	nju mornarice ravnati po tem zakonn i V ostalem je pa dejal Asquith, da
-	momariene priprave Anglije nikakoi niso naperjene proti Nemčiji;
I
Velik požar v Orogonu. $300.000 škode.
V Portlandn, Ore., je nastal velik požar, pri kterem je zgorel nek možki in 150 konj.
—o—	*
Portland, Ore., 1(5. julija. Včeraj zjutraj je na zapadni strani tukajšnjega mesta nastal velik požar in sicer bas na koncu trgovskega dela mesta. Požar se je zelo hitro razširjal in v kolikor je dosedaj znano, je pri tem zgorel nek možki ter 150 konj. Požar je napravil materijelne škode za $300.000. Goreti je pričelo v prodaj a In ici Orekon Brush Co.
Pogorišče obseza kakih deset akrov veliko zemljišče, toda velik del tega z&cljišča je rabil nek atletieen klub za svoje vsakdanje vaje. Tu je bilo 5000 sedežev za gledalce. Vse to velikansko poslopje je zgorelo. Jednega mrtveca so že našli, toda več se jih še pogreša. Ker vlada suša, so poslopja, ki so večinoma lesena gorela izredno hitro. Zgorelo je tudi več zasebnih in apartmentskih hiš, kakor tudi nekoliko prodajalnic.
-o-
Skočil raz wlliamsbnrski most.
Xek .13 let star mož je včeraj popo-ludne s£o<-ii raz "williamsburSki most v New Yoi'ku z namenom, da izvrši samomor. Vsled tega je splezal na vrh stolpa na brooklynski strani in potem je skočil 205 čevljev globoko. Nesrečnež je padel na vozno pot in sicer na nek zaboj, ki je bil napolnjen z peskom. Pri tem so se mu pretresli možgani in poleg tega se je poškodoval tudi na lobanji. Tudi obe nogi in jedno ro"ko si je zlomil. Nesrečnika so prepeljali v bolnico, kjer je kmalo potem umrl.
Malo predno je skočil raz most, je na mostu govoril s Sam Teuom, kte-rernu je dal cigareto. Takoj na to je pa pričel plezati po stolpu navzgor. Na vrhu je slekel svojo suknjo, jo o-besil na komad železa in skočil v glotoočino. Ako bi skočil malo dalje, bi padel v reko, oziroma 333 čevljev globoko.	*
Bela se poročila z Japoncem.
Omaha, Neb., 15. julija. Japonec llatsuko Shofu, ki je star 24 let in ki je v službi neke newyorske tvrdke kot potnik, se je tukaj poročil z 10 let staro belo Miss Dorothy Miller iz Chicaga. Poročil ju je mirovni sodnik Cockerell.	I
Miss Dorothy se je seznanila s svojim možem v Chicagu in sicer v hiši svoje matere pred' letom dni, ko je Shofu obiskal nekega Japonca, ki je služil pri imenovani obitelji. Shofu je graduiral na vseučilišču Stanford.
Povišanje plače pri Lackwanna
železnici.
S©ra«ton, Pa., 16. julija. Med vodstvom Lackawanna železnice in njenimi mašinisti ter raznimi drugimi vslužbenci' je prišlo sedaj do sporazuma, in sicer na ta način, da je železnica privolila v trinajst odstotno povišanje plače. i
Kuga v Honolulu.
•Honolulu, Hawaii, 15. julija. V mi-nolem tednu je tukaj jedna osoba u-mrla vsled kuge in ker sta se sedaj pripetila zopet dva sumljiva slučaja te bolezni, so oba bolnika izolirali.
Denarje v staro domovino
f »illJaB*
ca | 10.86 .......................60 kros,
za 20.50 ..........100 kron,
za 41.00 ............- 800 km,
za 102.50 ............. 600 kron,
za 204.50 ..............1000 kroa
za 1020.00 ............ 6000 kron.
Pofttarina J« vfteta pri teh evotaJk Doma m mhtni« irote popolnoma izplačajo taw vinarja odbitka.
Naie denarno poftOJstve Izplačaj« c. kr. poH&i kranllni ml ▼ 11. do 12. inrt.
Denarje nam »ozlatl ]• naJirflJfr neje do $26.00 ▼ gotovini w priporo-tonem »11 reglztrlnnom pizma, večj« za eeke po DomeeUe Poetol Konej Order »lipa Hew Yo«k Bank Dmfl
nAXX 8APTKE 00, 82 Cortland* flt, Vow York, V. Y (104 WL aiah Am, V. S. Obf laad, OUob ^
Veliki poljska slavnost. Petstoletnica zmage.
Petstoletnica slavne zmage Poljakov nad Nemci pri Tannenbergu v Nemčiji, kjer so bili Nemci popolnoma poraženi.
velikanski: slavnosti v
KRAKOVU.
V imenovano poljsko mesto so prišli poljski rodoljubi iz vseh krajev sveta, zlasti' pa iz nemške in ruske Poljske.
-O-'-
Berolin, Nemčija, l(j. julija. Včeraj so Poljaki v Nemčiji, Avstriji in Rusiji pričeli praznovati v spomin sijajne poljske zmajre nad nemško vojsko v bitki pri Tannenbergu, kjer so Nemci podlegli Poljakom. Kflk strah vlada v Nemčiji pred vedno večjo zavednostjo Poljakov, je najbolj razvidno. da se je včeraj vse nemško časopisje tako v Nemčiji, kakor tudi v Avstriji bavilo z imenovano poljsko slavnost jo. Tako so listi natančno opisali imenovano bitko in končno 2?rr.airo poljske vojske. Zajedno se ba-vi časopisje tudi z posledicami te vojne in sicer na ta način, da se listi skIicujejo*na sedanjo slavnost poljskega naroda ter da skoraj vsi povdar-iajo, da vsi Polajik brez izjeme ob tej slavnosti upajo na drugi Tannenberir. oziroma na zopet no združitev nesrečnega naroda in ustanovitev poljske kraljevine.
Kakor reečno, se vrše glavne slavnosti v spomin in proslavo tedanje zmaire nad Nemci pod kraljem .Taire-lr»m, v Krak ova, nvstr. Poljska. Take navdušenosti še ni bilo v Krakovu. kakor sedaj. Slavnosti so se pričele z svečano Trvišo v Marijiin cerkvi, ktero so zgradili ze leta 1 J2li. [Maši je prisostvovala velikanska množica ljudi. Prisostvovali so tudi vsi najvišji vla-dini uradniki ter vsi častniki posadke v mestu- Krakovu. Tu se je zbralo tudi poljsko plemstvo in sploh vsi dostojanstveniki. Nemce silno jezi, da so slavnosti na ofieijelen način prisostvovali vsi višji uradniki in častniki krakovske posadke.
Po maši so na Matejkovom trgu odkrili spomenik kralju Vladislavu II., kteri je leta 13SG zasedel poljski prestol in ki je bil prvi vojskovodja v bitki pri Tannenrbercru, oziroma zmagovalec Nemcev. Spomenik kralju Vladislavu je ustanovil Paderew-ski. Odkritju spomenika je prisostvovalo nžS* deset tisoče ljudi, in vsa nepregledna množica je tem povodom prepevala poljsko himno "Jeszse Pol-ska
Slavnosti bodo trajale tri dni. Danes in jutri prirede slovanski Sokoli ki so prišli v Krakov iz vseli slovanskih de»žel, in naravno tudi iz Slovenske, javne nastope. Nastopilo bode 10.000 Sokolov. Iz vseh krajev sveta so prišli Poljaki k slavnosti, to<la največ jih je prišlo naravno iz nemške in ruske Poljske. Tudi iz Aimeri-ke je iynogo gostov.
-o-
Gozdni požari v Montani.
Great Fall's, Mont., 15. julija. Mestece Wbitefish, je postalo središč« .gozdnih požarov, kteri že par dni divjajo v tamošnjem gorovju. Vsi tako zvani campr v okoli so že zgoreli vendar pa mesteee še ni v nevarnosti Les in grmovje v gozdu je tako suho da se požar nepopisno hitro razširja Gašenje je nemogoče, kajti le jak de:
za-more požar pogasiti.
* <
Nečisto mleko v Chicaga.
Chicago, III., 13. julija. Komisij; ktero je nedavno imenoval mestn mayor z namenom1, da preišče mleko ktere se v GhLcagu prodaja, je seda, poslala mestni upravi svoje poročilo s kterrm naznanja, da je mleko, ka koršno se pošilja v Chicago, najibol nečisto, kar ga je sploh na svetu Komisija vsled tega ne graja mestn zdravstveni urad, kajti ta urad ima 1 malo uradnikov na razpolago in kiju temu, da so slabo plačani, se je rane go storilo v prid izboljšanja zdrav stvenega stanja. Komisija bode seda napredovala z preiskavami. V Chi cago se vsaki dan pripelje 240.000 ga Ionov mleka. __
Razne novosti
iz inozemstva.
—o—
Velike slavnosti na Longchamps pri Parizu v spomin na razdejanje Častile; vojaške parade &e je udeležilo 60,000 mož.	j
•— o—
PRED VELIKIM ŠTRAJKOM V NEMČIJI.
i
—o—
V Nemčiji je katoliška ccrkev "izobčila" princezinjo Ratiborsko, ker se je omožila z nekim proste-stantom.
•--o-
Pariz, 1."». julija. Včeraj ->» so iir kaj vršile velikanske slavnosti v spo* min na razdejanje Haslile in ustanovitev republike. Na Longehampi pri Parizu se je vršila velikanska vojaška parada, ktero je gledalo najmanj 750,000 ljudi. Paradi je prisostvovala tudi belgijska kraljeva dvojica. ktera se si-daj mudi na nbisku v Franciji. Za parado je korakalo <»<> tisoč vojakov. Po paradi <*> je dvigni novi vojaški zrakoplav Liberto tisoko nad vežbališče.
Hamburg. Nemčija. 1.1, julija. —■ Obrežni delavci v>< li nemških primorskih mest so sklenili, da bodo pričeli s štrajkom, ako j i m lastniki parni kov in podjetniki ne povišajo plačo za deset odstotkov i i ako ne livedo tedensko delo, ki nnj traja lo po .">.'{ ur na teden.
Berolin, 15. jidija. Nek tukajšnji katoliški list naznanja, da j<" prince-sinja Italihorska, ki je rodom Poljakinja in naravno katoličanka, "iz-nbčena'' iz katoliške cerkve, k<-r -<; je poročila z nekim protestantskim veljakom. Kljub lemu pa Katibor-*ka srečno živi v zakonu.
London, 1 jnlija. Semkaj se poroča. da se je v niitiolcm tednu pripetila na reki I>njep«»r v Rusiji \< lika nesreča, kajti na p:irniku lx»vki se je razletel parni kotel in pri tem je bilo sedem osob na mestu ubitih in Štirinajst ranjencev j<- kasnej«! vsb'd zadtdtljenib	uti T<»-
zadevna vest je prišla n;)jpreje v O-deso. kjer >e je pa »lokaj pretiravala, [»redno se je zvedela resnica.
Berolin. 15. julija. I/. Portmunda se javlja, tla je tamkaj zavladala med prebivalstvom velika ra/.burjenost, ker so zaprli tamoŠnjo l«ank<» (Nie-dcrdeutsche Bank). Ta denarni zavori je bil že d:ilj časa v -fi-kah in sedaj je najbrže bankerot. Izgubo vlagateljev l>odo velike.
Bruselj. Btdgija, 1'i. julija. B<dgar-ski kralj Ferdinand je včeraj s zrako-plaveem Pelaminne ]»ri Kieuiefu poletel vzrak. Ivasnejr sla (o storila tudi bolgarska princa K i ril in Boris. Ferdinand je z poletom povsem zadovoljen in je imenovanega avijafika odlikoval z redom Aleksandra.
Hongkong, ]<!. julija. Morski roparji na otoku Colowani: žele z Portugalci skleniti premirje in so v-Ied ti razolx-sili belo zastavo. Kitajske o'>-lasti so poslale nekoliko topničark in 1200 vojakov, kteri naj bi Portugalcem v slučaju potrebe pomagali v boju z morskimi roparji. Mnogo kitajskih dijakov so *-edaj, ko so bili /o več mesecev v vjctništ \ u, oprostili. Bolnica v Macao je polna ranjcnccv.
Marseille. Francija. Iti. junija. A-meriške oklopnice Massachusetts, Iowa in Indiana so včeraj ostavile tukajšnjo luko in od pin le v Gibraltar. -o--
" 01.
j v	, ^	X - V
Nezgoda na zelezmci.
Philafdelpbia, Pa., 14. julija. Man-hattanski eflesprosti i vlak Pennsylvania železnice, ki je včeraj ostavil (lii-cago, je pri East Palestine, <>., skočil raz tir. Pri tem pa k sreči ni bil ni-«hče ranjen. Nesroča se je pripetila ■zvečer ob 0.10. Potniki so potem z posebnim vlakom odpotovali dalje proti iztoku.
Obisk iz Brazila.
Washington, D. C.. 15. julija. Novoizvoljeni predsednik Brazila, Hermes da Fonseca, pride dne 5, avgusta v New York, kjer ga bodo oblasti sijajno sprejele. Obiskal bode predsednika Tafta v Beverly in potem razno mornarične in vojaške zavode v Plii-ladelphiji, Wasbingt on u, Bostona, Pittsburga ia Cliieagu.
-------.!„ x _," -.......ni. i j. —.............ip, ,.,=
"ems NARODA"
(Hiovenlc D«ffy.|
Owned and pabbshea by the
WOT«nlo Publishing Co.
(a corporation. >
FRANK SAKSER, President. ▼ICTOK VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Mare of Rmunera of the corporation and iddn»MN of above officers : 8*2 Cortland t Street, Borough of Manhattan, Hew York Ofcty, N. Y.
la celo leto velja list za Ameriko in
Canado........ . $3.00
pol leta.........1.50
*	lato za mesto New York . . . 4.00 pol leta za mesto New York . . 2.Q0
*	Evropo za vsa leto . . • . 4.50 | • 44 " pol leta .... ^ 2.50
" " četrt leta .... 1.75 r	—a—
-GLAS NARODA" izhaja vsak dan iir vzemši nedelj in prazni k6v.
•OLAS NARODA"
("Voice of the People") oraad every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. —— ■ .... —— -i i i— JWtv»rtl«*m*nta on agi ■■■»■itfi
Dopisi brez podpisa in oeobnoeti ee ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Vfoney Order.
Pri spremembi krnla naročnikov aronimo, da ne nam tudi prvjAnja blvallAče naznani, da hitreje najdejo naslovnika.
■rwwMHWHMma aaMMMaMMMBM
Dopiaom in pošiljatvam naredite ta na-Jtot:
MOLAS NARODA** "»Oortlandt St.	New York City.
Telefon 4087 CortlWt.
Nekaj nečloveškega.
Pri nas v Zjediujenih državah je marsikaj mqtguee. kar bi .»e ljudem v dr litrih deželah na prvi pogled dozde-valo nemogočim. Tako se je te dni tudi pripetilo, da je vlada Zjedinje-nili držav poslala nazaj v Italijo nekega italijanskega delavca, kteri je skoraj tri leta delal za vlado Zjedi-njenih držav, nakar je ponesrelHI, tako, da sedaj za nikako delo ni več sposoben. Kakor rečeno, je mož pri delu ponesrečil in se pohabil. Delo, k tern je opravljal, je bilo posvečeno izvršitvi naprave, ki bode Zjedinje-nirn državam splošno koristna, kajti Panamski prekop, pri kterem je bil neCTečuik zaposlen, bode v prvi vrsti korisiil Zjedinjenim državam. Človek bi mislil, da bi naša vlada smatrala za svojo častno dolžnost, do »mrli preskrbeti one nesrečne pohabljence, kteri so prišli pri delu za vlado ob svoje zdrave ude. Mesto tega jih pa vlada pošilja v njihovo domovino in sicer malo pred potekom postavnega termina, v klereirt je depor-tacija še mogoča. Po preteku treh let je namreč deportacija takih "nedobrodošlih" inozemeev nemogoča. Oni nesrečni Italijan, k terenu je pri gradnji Panamskega prekopa odtrgalo obe nogi, bi jiostal naravno po preteku treh let javnosti nadležen, in v s led tega so ga malo pred pote- : kom troletnega termina |M>slali v nje-j •,'ovo domovino, ktera mora v nadalje zanj skrbeti.
Tako postopanje naše vlade je do skrajnosti nečloveško. Pri nas se hočejo kar sistematičnim potom rešiti naseljencev, oziroma inozemskih de- j laveev. kteri so bili pri delu za vsej svoje življenje pohabljeni. To store j \ vsakem posameznem slučaju, kakor - h^jtro dotiČMi pohabljence še ni bil tri leta v Zjed i njenih državah. Ko poteče namreč ta doba, ima vsak pohabljenec pravico do javne. i>odpore. Kako bruiriliMif pri tert jwisfojxi, naj nam dokazuje nek drug slučaj, v kterem je tudi nek delavec po ne-j »rečil.
IVi gradnji nekega newvorsk ega tunela je dobil nek inozemski delavec, ki je haš prišel v deželo, delo. Ko je razstreljeval skalovje, je osle-! pil. Hnižba, ki je gradila dotični ' tunel, ga je poslala takoj v bolnico; in »Icer v svojem bolniškem vneu, kateri je vedno pripravljen, da tako i ni treba klicati policijo in da sc o takih nesrečah v javnosti ue izve. ( Kakor hitro je oslepljeni delavec ne-i koli!,O okreval, so ga poslali na na-j Iniški otok in od tam so g« i»otem: de|N.rlirali pod pretvezo, da so bile j njegove oči že alalie, ko je prišel v j1 Zjed Hijene države. V tem slučaju j oblasti toraj rtiso nastopile le v prid \ vlade, temveč-t udi v prid one družbe, ^ pri kteri je delavec prišel oh »voj vid. Stvar je toraj taka. da bi delavec, tudi ako bi hotel, ne mogel vložiti proti družbi tožbo na plača-! nje odškodnine.
'lakti po*l of »a nje proti evropskim delavcem, ki ponesrečijo pri delu v naši deželi, ne moremo nazvati dru-
i
gače, kakor barbarsko. In kljub temu evrofMtke vlade še vedno molče — kajti tudi one se ne zmenijo za svoje
delavce, klerim donia niti kruha ne r	. .	.	r
morejo najti, tako, da morajo v ino-j
BCWMtvu iskati zaslužka, kjer pa naj-'
dejo eestokrat pohabJjeuje za vse avo- j
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV KI ODGOVORNO NE UPRAV*!-6TV0 NE UBEPNiSTVO,	|
* jj DOPISI.
Eveleth, Minn.
■ Cenjeni g. urednik:—
Delo se pri uas lahko dobi. seveda je zelo težavno. Ko pa človek pone-I sreči, ali ako ne more več trdo delati. mu ne preostane druzega, nego podati se domov. Tako so napravili pred par dnevi z nekim Slovencem, ki je v rudniku ponesrečil. Poslali j so ga jednostavno domov in mu dejali, da zanj nimajo več dela. | Rojakom, ki so kupili srečke nagega društva sv. Barbare stev. 30 v i Eveleth
u, naznanjam, da je bila sreč— kana ura dne 3. julija in sicer je dobil uro oni, ki je imel številko 803. Ta rojak je bil Ivan Rahne od imenovanega društva. Nadalje se vsem i rojakom zahvalim, ker so pripomogli ■po svojih močeh, da smo si omislili .društveno zastavo; pripravljeni smo j vedno vrniti milo za drago.
Naše društvo dovolj dobro napreduje. dasifavno imamo nekoliko nasprotnikov, ki hujskajo proti društvu.
Pozdrav vsem rojakom!
Louis Suhadolec.
Wilmington, 111.
Dragi gospod urednik:—
Tukaj, kakor tudi drugod, počivamo premogarji že od 1. aprila dalje in tako je naravna stvar, da se natn prav slabo godi, kajti unijska podpo-ra je tako pičla, da človek z njo ne ve kaj bi napravil. Posedaj smo do-jbili od unije sledečo podporo: naj-Ipreje vsaki teden po $1.75 eash. potem $4, kasneje $4, potem $3 in končno $1.60. Ta podpora je toraj taka, j<la mora kančno marsikakega štraj-karja tirati do skabskega dela, kajti s lem ne more nihče živeti. Nekteri | premogarji pravijo, da bi skoraj boli je bilo, ako bi unije ne bilo, kajti pri njej je mnogo takozvanega graf-ta. Za unijo moramo vedno plačevati velike prispevke, a podpore so vedno neznatne. — Po dyugili krajih je s podporo nekoliko boljše.
Citatelje pa opozarjam, naj ne prihajajo semkaj za delom.	P.
Franklin, Kansas.
Cenjeno uredništvo:—
Z ozirom na delo smo pri nas zelo na slabem, kajti vsi premogarji še | vedno štrajkamo in čakamo boljših dni. Denarja imamo naravno vsaki dan manj, dočiin postajata vročina iin žeja vsaki dan večja. Kljub temn >e pa ne podamo.
V soboto 10. t. m. so se peljali štirje domačini v avtomobilu na sveži zrak. Ker so hoteli biti hitrejši, kakor voz ulične železnice, so potem skupaj zadeli. Avtomobil je popolnoma razbit, toda ubit ni bil nihče; trije so ranjeni.
IVi nas se je poročil rojak Ivan Hrvat z gdč. Marijo Trupej. Novo-: poročencema prisrčno čestitamo. Po zdrav vsem rojakom.
FranGrah.
Diamondville, Wyč.
Cenjeni g. urednik:—
Tem potom naznanjam rojakom širom Zjedinjenih držav, kakor tudi v stare j domovini tužno vest o smrti Fran Rojea, ktera ga je zadela dne 16. junija v premogovem rovu št. 1 v Frontier, Wyo. Zasul ga je premog. Pokojni je rojen leta 1889 v Žužemberku Up Dolenjskem, kjer zapušča stari Se, brate in sestre in tukaj strica in dva bratranca. Bil je iid društva sv. Mihaela Arh. št. 27 v Diamond ville, Wyo. Društvo se je udeležilo polnost evil uo .njegovega pogreba, kakor tudi fronlleiska lokalna unija od United Sffine Workers of America in .sfovaško društvo Narod-iiv Slovensky Spolok. kakor tudi mnogo druzega občinstva,
kar se
izreka tem potom vsem udeležencem naj prisrčne jša hvala.
Rojaki, tukaj imate zopet lep iz- ' gled, kako koristna so podporna dru- j štva v slučaju nesreče. Vsem onim ! pa, kteri še niste vpisani v kakem oodpofnem društvu, toplo priporočam, da to kar najhitreje storite!
Sedaj pa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, Tebi O ta* Nan>da želim mnogo naročnikov' in predplačnikov.
Z. A. A. Ribničan.
Seo .. .
Ob petindvajsetnici "naše .Družbe". «
Moja duša je tavala po onem svetu nemirna in plakala... Zazrl jo je Večni iu jo poklical k sebi in dejal: 4'Ti plahi duh! Čemu romaš tako: vedno brez prestanka in pokojaf Zakaj se ne umiriš T*'
ponižno je moja duša vzdrhfela in odgovorila s tihim glasom: "Večni j Stvaritelj! Moje umrljivo tele »ne je zapustilo na svetu, ki si ga nekoč ustvaril in prišla sem k Tebi, da se Ti poklonita in da grem tja, kamAr me pošlje Tvoja voljju''
dai; spomirtjsfen sef" fr dahnil s fresoHm glasom Vrfni. »Bilo j« ravno pi'ed petindvajsetimi leti,
kaj net Prišia si k meni in začela ^si tožiti o slabih razmerah, ki so zavladale tedaj
po mojem zemeljskem
kraljestvu. Povedala si mi, da so tam doli pod svitlimi zvezdami narodi, ki trpe, po krivici trpe. in ki umirajo v zadnjih izdihljajih vsled nasilstva močnejših, vslčd nemile u-s^de... Zajokala si žalostno v nebesnih višavah in tedaj se je razširil tvoj jokajoči glas v mehkih, prosečih akordih po mojem velikem svetu nad oblaki... Pretresel me je ta tvoj glas in poslal sem svoje angel je z gorečimi meči, da se zavzamejo tam doli za zatirane in majhne narode. Da, še I več! Navdahnil sem doli nahajajoče se ljudi, da so se začeli upirati last-jiiemu propadanju in da so med seboj zbirali moči, ki so jih morale varovati in skrbeti za njih..."
Vstrepetala je moja duša in dejala: "Spominjam se. o Večni! Predme je stopila slika o Tvojem delu, ki kaže v svitli luči vso Tvojo ljubezen do vseh, prav do vseh ljudi. In čuj me. Večni! Prešlo je sedaj petindvajset let in v meni je ostala želja, da bi si ogledal tam doli. kako se godi ljudem-trpinom sedaj po tolikih letih..."
Oko Njega je zaiskrilo in dejal je [z mračnim glasom: "Kako se godi I na svetu, praviš! Ne zmisli me, ker I sicer me pograbi zopet želja,4da bi ga 'pokončal, kakor sem >pA.< pred tisoč in i tisoč leti... Fostavij. sem ljudi na jsvet, ki sem jim dal nalogo, dft skrbe za blagor vseh ljudir, da ..delajo za vse, kar je človeškega, kakor sem trpel ja^ za vsfr.. A žal, tam doli ni tako, ^akor bi moralo biti..."
Stresla se je moja duša in zrla v strahu Večnega.
A Njemu se je zopet zjasnilo oko in se obrnilo do mene z milim glasom:	naj bo! Pojdi doli med ljudi in Jaz te j>ooblaščam. da. kar narediš, bo vse prav narejeno. Ce .boš kaznovala, naj bo kaznovano; če boš odpuščala,- naj bo odpuščeno..."
In moja duša je zletela... * * *
Zbudil sem se na klopici nekega javnega vrta nase bele prestolnice. Zmel sem si oči. ki so se že odvadile gledati beli dan, ter se ogledal okoli. Pred menoj so se vzdigovala močna, ravna drevesa in tam za njimi se je vzdigovalo belo mesto s svojimi ravnimi ulicami. Začujeno sem gledal okoli in menil, da sanjam... Poti-pal sem klop in tla pod seboj in ko sem se prepričal, da je vse trdno, da j vse to, kar vidim, tudi res obstoji, i tedaj s^m vstal počasi in obrnil svoje korake proti mestu... V njegovi 1 sredini je stala mogočna cerkev, ki rne je prijazno vabila, naj pridem k nji. Spomnil sem se svoje misije in v ušesih so mi zopet zazvenele besede: "Če boš kaznoval, naj Bo kaznovano; če boš odpuščal, bodi odpuščeno!"
Neka notranja sila me je gnala tja do cerkve in stopil sem va-njo.... Streslo me je po vsem životu, kakor da bi po svetu razsajala najhujša zima in izginil sem po glavni ladiji naprej do stranskega oltarja. Spustil sem se na kolena, vzdignil roke kvišku in molil: "Odpusti jim, saj ne [vedo, kaj delajo!"
Naenkrat mi je postalo gorko oko-jlu srca in ko sp le trenot^fc.klečal, zatopljen v svojo molitev, sem zadovoljen vstal in odšel tihih korakov iz hramq. bqzjega... Prtfcel yit^rf'iiJiMilico...
Veselo je bilo tod vrvenje in valoven je— Ljudje so tekali semintja, vozo\> so jih vozili od enega konea mesta na drugi konec... Sploh je vse kazalo, da mora biti ta dan poseben praznik. Obrnil sem se do prvega človeka, ki sem ga srečal in ga vprašal: "Oprostite! Neznanec sem v teh krajih in ne vem, kak praznik obhajate danes v . vašem mestu."
"Za božjo voljo! Slovenec biti in kaj tacega ne znati___"
Imel sem že na jeziku, da bi mu dejal: "Jaz tega vendar no morem znati, ker. sem že prpd petindvajsetimi leti umrl", a premagal sem se takoj, ko sem se domislil, da sedaj zopeit živim... Odgovoril sem mu: "Dolgo, tjolgo let je, kar sem odšel v tuje kraj^ in zato..."
* 'No, če je tako, potem sem vam na uslugo! Obhajamo namreč jubilej naše rešiteljice, zaščitnice otrok, naše "Družbe sv. Cirila in Metoda". Vsa naša domovina se pripravlja, da 'bi obstojno praznovala ta narodni praznik in zato je naša prestolnica v praznični obleki.''
"Hvala vam; storili ste mi veliko uslugo", sem mu odvrnil in hotel oditi. A on me je prijel za roko in mi rekel tajno1:
"No. prav vsi ne praznujemo tega praznika, ker pri nas ni tako, kakor bi moralo biti, a..."
"Že vem; žo vem, kaj hočete reči!" sem mu prestrigel besedo in. stisni vsi mu krepko roko, odšel od njega...
Prišel sem na slavnostni prostor in si začel ogledovati življenje, ki je
vrrelo *v*njtoan.'. Kier sem se p« življenju že odvadit, sem se stisnil v oddaljen kot in premiSljeval o svojem narodu, o njegovem trpljenju, o neslogi, ki vlada v njem...
Mrtvo je splaval pogled po veseli pnnožici, ki je tu praznovala svoj veliki, narodni praznik, in nehote mi je zastal pogled v zraku...
Zazdelo se mi je. da nekaj plava nad glavami teh ljudi, da se nekaj pregibi je...
In res, komaj da je moje oko opazilo belo tanjčieo. ki je visela v svobodnem zraku...
Iskal sem nestrpno z očmi in slednjič se je skrivnost odprla in pred seboj sem videl, kako plava v zraku deva, ogrnjena s tanjčieo, a z otrokom v naročju — slovenskim otrokom...
vzdignila je nežno bitje kvišku, je poljubila na manjhno čelo in vzdih-nila: "Vse za tvojega otroka, narod moj!"
In njena roka je blagoslovljala množico, ki je bila po<" njo___
Meni so se oči zarosile, pokleknil sem pred njo in zamrmral: "In vendar !i, draga deva, strežejo po življenju. .. "
Nasmehnila se je in odvrnila: "Saj i ne bodo vendar sami sebi želeli I smrti!"
"Ne, ne!" se je oglasilo iz tisoč , ljudskih grl in zopet se je njena roka stegnila ter blagoslavljala množi-, co pod seboj...
Pred noge pa jej je stopilo (Jvanaj--*tWo otrok, belooblečenih otrok.... Menil sem, da imatjo na hrbtih pero t i nngeljske, nevidljive pefo+i ..
Podali 'jej vent*e z velimi trakovi,' ria kterili je bito eapishno'!" • Blagoslovljena Ti, Družba mila,
za vsej kar si za nas storila!
■Solza veselja mi je kanila na tla in zabliščala se je v srebrnočistem blesku...
A jaz sem nagnil glavo in umrl... Zadovoljna je splavala duša nad oblake...	Ivo Sambom.
Bokvajev načrt jezikovnega zakona.
Priobčil državni poslanec dr. Rvbar v češkem listu "V en kov".
Od začetka konstitucijonelnc dobe so stali in se borili zastopniki slovenskega naroda vsikdar na strani čeških poslancev. In tudi v oni dobi ko zastopnikov češkega naroda ni bilo v centralnem parlamentu avstrijskem, so bili v prvi vrsti Slovenci, ki so se — v kolikor so dopuščale njihove moči — zavzemali za pravice p roga nj a nega in tlačenega Češkega naroda. Ne le čutstvo slovanske vzajemnosti, marveč in posebno še tudi boj proti nemškemu sovražniku, proti grozeči germanizaciji, je napravil obe plemeni v zvesta sobojevnika.
Ali že v kromerižkem državnem zboru se je med zastopniki obeh narodov, sicer toli tesno zvezanimi, pojavilo navskrižje v mnenjih ob skrajno važnem vprašanju. To navskrižje je prihajalo do izraza v ustavnih debatah, ki je kasneje večkrat ote-žovalo popolnoma jednotno postopanje. —
Bilo je to nasprotstvo med deželno in narodno avtonomijo, nasprotstvo, ki se je moremo razlagati po zgodovinskem razvoju, kakor tudi 'po razmerah sedanjega naseljenja. obeh -sorodnih si narodov. , ...	%
Čehi,, ki se z opravičenim ponosom ozinajo na pre>lav»e; Zgodovine, ki so skozi stoletja! tvorili nezavrisno, dobro organizovano državo, ki jo' več-kraf — posebno pa pod Pfemyslom Otokarjem II. in kraljem Karolom I. (kakor nemškim cesarjem IV.) — stala na čelu Evrope — Cehi so stre-mili seveda po vzpostavi jen ju starega sijaja češke krone. To so skušali doseči — ne glede na druga bojna sredstva — tudi s popolnjenjem avtonomije dežel, naseljenih po njih in pripadajočih h kroni sv. Vaclava. Pri tem jim je prihajala v prilog tudi okolnost, da v dveh. in sicer daleko večjih kronovinah — na Češkem in Moravskem — tvorijo večino prebivalstva. Umevno je toraj, da Čehi v svojem boju za češko državno pravo in za pripoznanje svoje narodnosti vidijo primerno bojno sredstvo tudi v razširjenju deželne avtonomije.
Drugače je to pri Slovencih. Te prištevajo k taKozvanim brezzgodo-vinskim narodom. Iz zgodovine ne morejo crpiti nikake tolažbe v svojem težkem boju za eksistenco, kajti kma-lo po njihovem vstopu v zgodovino so prišli pod gos pods t vo tujejezičnih knezov in so zgubili svojo dif^avno neodvisnost. Na kako lastno državno pravo se toraj Slovenci ne morejo sklicevati. Ali tudi sedanje razmere naseljenja so skrajno neugodne. Ne glede na to, da odlomki slovenskega plemena pripadajo k Ogrski in Italiji, so Slovenci v Cislajtaniji sami razdeljeni na šestero kronovin. v kte-rih povsodi — izvzemši le Kranjske in Goriško <— tvorijo le manjšino in
\ .. v . . : - fižŽH
WNEXPELLER
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tsko brez pomoči, kakor razbita ladi-ja na peščinah. eČ bolehal na revmatičnih bolečinah, nerralgiji, prehlaje-njn itd. poskusi vdrgnenje a
PAIN-EXFELLEBJEM, priznano dobro domače atedetvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 504.
F. AD. RI0HTEB £ OO.f 215 Pearl St.. New Verk.
^Z/	»tveno irifm .o
y	* »idrom.
od kterih ima le kranjski deželni zbor slovensko večino. V vseh družili deželnih zborih stojijo Slovencem nasproti brezobzirne nemške, oziroma italijanske večine, ki povsodi skušajo izkoriščati svojo moč v prvi vrsti v i uničenje slovenskega plemen*.
Sedaj bode pač umevno, da se Slovenci ne morejo navduševati za deželno avtonomijo. Vsako razširjenje kompetenee deželnih zborov pomenja jjačenje ptujega gospodstva, en žebelj več v krsto slo^enskcg^ naroda. Kako težko leži roka narodnih sovražnikov na Slovencih, to nam kaže najbolj nazorno Koroška. Ta nekdaj či-'sto slovenska dežela, kjer so se do-Imdčr slovenski knezi najdalje držali, deli danes' osbdo nekdaj vcmlskih Lužic.
Nasproti škodljivi jim deželni av-tonorhi.ji vidijo .Slovenci svoje odrešenje v na'rodni avtonomiji, ker le po ! uresničenju tega principa se morejo osvoboditi oil tujega gospodstva. Do izpolnjenja le želje so siljeni iskati pomoči v centralnem parlamentu, ker le tam jim morejo drugi Slovani v Avstriji dajati dejanske pomoči.
Ako se to uvažuje. bodemo umeli s kakim veseljem so Slovenci pozdravljali Bukvajev jezikovni načrt. Ideja, da bi jezikovno vprašanje v Avstriji — v kolikor je to sploh možno — rešili j>o jed notnih temeljnih principih, ne le da popolnoma odgovarja stališču Slovencev, marveč ji tudi prek in prek pravična ideja. — Vrlin tega je tudi jako praktična in koristna za vse Slovane v Avstriji, kar nam najbolje dokazuje srditi krik po nemških listih. Le v centralnen j parlamentu je možno Nemce prisiliti da kakor večina na primer v alpskih deželah in v Sleziji, dajo Slovanom i to. kar zahtevajo za-se kakor manjšina na Češkem in na Moravskem. Postati morajo toraj kakor večina popustljiveji. a kakor manjšina — 1 skromne j i!
Razliko, ki jo dela načrt jezikov-nega zakona med posamičnimi krono-i vi na mi, smatram na sploh za popol-| noma opravičeno in morda kakor je-'dino možen kompromis med nazori Cehov in Slovencev. Opravičena jc 1a razlika zlasti z ozirom na zgodovinski razvoj. Noben razumen človek ne bode zahteval od Čehov, naj bi se odrekli rabi svojega jezika v I pretežno nemških okrajih Češke, kjer je bila vendar ta raba v prejšnjih časih celo izključna, in ko to rabo puščajo nedotakneno celo jezikovne na-redbe nemških ministerstev iz uaj-
! novejših časov.
I
Mi Slovenci se ne moremo sklicevali na tako minolost in se moramo ■zato omejati na to. da zadobinto pri-. poznanji! našega jezika v okrajih, v kterih bivamo.
8. posamičnimi določbami se danes ne morem ha vit i že iz razloga, da ta načrt — kakor se govori — nikakor ni Še definitiven. Neke določbe mo-j ram pa takoj omeniti, namreč one, ';m> kteri naj bi bilo pripoznanje ka-kega jezika kakor v deželi navadnega jezika odvisno od obstanka 20% dotiene narodnosti (pravzaprav "materinega jezika). Ne glede na vprašanje. ali naj bode merodajna narodnost ali materini jezik, se mi zdi določitev gotovega odstotka — in še |H»sebno tako visokega — nekoliko nevarna. Znano mi je sicer, da že omenjene jezikovne na red be v gotove svrhe uradnega poslovanja tudi računajo z gotovim odstotkom, in sicer 20%, za princi pije 1 no pripoznanje kakega jezika v deželi — navadnim jezikom; ali v kakem gotovem okraju ne sme biti ta moment odločilen. To bi pomenjalo jako veliko utesnitev v členu XIX. državnega temeljnega zakona izražene pravice, kteri člen ne proglaša jednakoprav-nosti za odvisno od kakega odstotka prebivalstva. To vprašanje je ravno za Slovence tudi v praksi največje važnosti, ko so bili po poznanih prak-tikah ljudskega šletja v posamičnih okrajih potisnjeni pod 20%, d asi kažejo lam jako živahno narodno, politično in gospodarsko življenje.
Toda to so podrobna vprašanja, ki se morajo uravnati že pred uložitvijo predloga.
Temeljna misel, iz ktffre izhaja ta načrt, pa je	tako
slovensko katoliSke
podp. društvo	sveteBarba
^a Ž^jedinjene države Severne Ajim^ev.^.
Sedež: Forest City, Pa.	^
Mkorporiranu dne 31. Januarja 1902 v drla? ? Pmu.^rjTiJU
ODBORNIKI:	;
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. O. Boi 685, Forest City, Pa. Ti Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kan». *.! I. tajnik: IVAN TELBAN, Bor 707, Forest City, Pa.	j
U. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio, Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
> ■ o ■ ■ ■	-
H ADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa. ' j KAIiOL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUCENELI, utarejii, EL nadzornik, Bx 591, Foreat City, Pa. FRANK ŠUNK, IIL nadzornik, 60 Mili Street Luzerne, Pa.	i
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. 3 JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa.	^
IVAN TORN J Č, II. porot nik, P. O. Box 522, Fore»t City, Pa. ^
e
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. 7, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAB NARODA."
i patri jotična, ne le v avstrijskem, ampak Še posebtio tudi v slovanskem sniisln. da zmaga prej ali slej, in mora zmagati. Pri tem nam jc v posebno zadoščenje. <la se je ta palrijotič ni korak storil od češke erani. Ta korak dokazuje zopet enkrat, da Cehom slovanska vzajemnost ni le prazna beseda, marveč, da .jo tudi v praktičnem življenju visoko drže in uveljavljajo.
V STARO DOMOVINO SO SE PO DALI:
Fran in Helena Žerjav i/. La Salie HL. v Krško; Marija Samsa i:i Ka a-rina Levstik i/. Homestead. N. .L. -v Drago; Jure Piutar iz New York < i-tv v Zagreb; Frančiška Zupane i/. Brooklyn, N. Y.. v Homžale: Marija Modrijan z otrokom iz Little I''.ill-. New York, v Ijogatec; Alojzij Iskra in Fran Celin iz St. Mary's. Pa., v Bistrico; Ignacij in Fanv Kastclic iz .Milwaukee, Wis., v Trebnje; Mihael Blažič i/. Milwaukee. Wis., v iSistri-eo; Pavel Mlinar iz Pittsburg, Pa., v Logatec; Anton Zvokelj iz Svraeu-e. N. Y„ v Stajnel; Ivana J a rc z otroci iz Ilerminie. Pa., v Podpcč; Fran Walant. Ignacij Jernejčič in .losiji Rugelj iz Cleveland. Ohio, v Žužemberk; Josip Zupančič iz Cleveland. Ohio, v Za lično; Fran in Marija Kre brnak iz Cleveland, Ohio, v Št. Jcr-nej; Anton Avbelj iz Smithon, I'a.. | v Moravče; Aloizija ^"abjan z otrokom iz Chicago. 111., v Ljubljano; [Jakob lircceljnik z družino i/. Durvea. | Pa., v Krtino; Ivanka Tisol z otroci iz Pullman. 111., v Planino; Marija . Ivuhetj z otroci iz Riverdale, 111., v Kjostanjevico; Peter Penko iz Ali-quippa. Pa., v Št. Peter; Terezija iu ; Marija Košič iz Riverdale. Ill- v I Kostanjevico; Josip M are i/. Lasa lic. ill- v Ši. Jernej; Jurij Mihelič z družino iz Butte, Mont- v Stari Trg; (Nikola Rupčič iz Butte, Mont- v Novo Občino; Josip Ančimer iz Yukon. Pa., v Rud ol tov o*; Ivan Felič iz Riclr-vvooil, W. Va., v \a>/.\ Uršula liajc z otrokom iz Oarreit, Pa- v Zatično; Andrej A žic iz Duluth, Minn., v Lu-j kovo.
Vsi ti potniki so kupili parobrod-I ne listke pri tvrdki Frank Sakser I Company, 82 Cortlandt St., Ne« York.
Kje je moj mož IVAN MALOVRH! Pet let je že v Zjedinjenih državah in dve leti je že. ko nisem nič od njega prejela za moje in L otrok življenje, V januarju dobila sem pismo, da se preseli v Alabamo in sedaj, nič več ne vem o njem. Jaz in otroci smo čisto brez vsakih sredstev in nikoga nimam, da bi ' nam pomagal v lem revnem stanju. Zato prosim cenjene rojake po širni Ameriki, če kdo ve. kje se nahaja, da ga o tem obvesti in meni poroča njegov naslov, za kar bo-dein zelo hvaležna. — Ana Malovrh. Zagorje ob Savi, Kranjsko. Austria.	(lt>-19—7j
Iščem svoja prijatelja FRANCETA »SNOJA iu LEOPOLDA fJUŠNIK. Doma sta iKorinske zemlje. Pred tremi meseci sta prišla v Ameriko nekam v Illinois in pozneje sem slišal, da sta v Milwaukee, Wis. Ker smo bili prijatelji še v sta-reHii kraju, bi rad zvedcu za nju naslove. — August Kremžar, 8,">4 Cherry Way, Brad dock. Pa. (10-19—7)
Hamburg-American Line.
m	.K. - '
___ ^ ~ Ž, ■ ""
I'.ksprcsni in redni promet z parniki na dva vijaka med
NEW-Y0RK0M IN HAMBURGOM.
Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači komLinaci o
VARNOSTI, HITROSTI
IN UDOBNOSTI.
POSEBNA SKRB IN POD-
Y0RBA ZA SLOVENCE.
FKNXSYLVANI A — o« 1 pluje 'M. julija. .'LEV KLANO — odpluje 23. julija.
KAI8EKIN AUGUSTA VICTORIA — odpluje 3">. julija.
Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri
Hamburg-American Line,
ali pa pri lokalnih agentih.
PROŠNJA.
Slov.* podp. društvo sv. Mihaela Arh. št. 40 J. S. Iv. J. v Claridge, Pa- se tem (Mitom obrača do milosrčnih članov in članic slavne J. S. K. J. za dobrohotno pomoč revnim in vsled štrajka prizadetim društvenim udom, kteri ne morejo brez pomori pri najboljši volji vee plačati mesečnih prispevkov in bi morali žalostnim srcem zapustiti društvo in Jednoto. kar je vsestranska škoda in mogoče osodepolnu za marwktcrega jH^ameznika. Naš boj je pravičen, boj zoper v nebovpijoče krivice, kte-re so se dogajale v tem okraju, in z vašo pomočjo bodemo zmagali t tuli v zadnjem in odločilnem trenutku. — Vsak najmanjši dar bode hvaležno sprejet in v obratnem slučaju smo vam vedno na razpolago. Darovi naj -;e pošiljajo društvenemu blagajniku: Andy Prat slick. P. O. Box .'HH, Claridge. Pa. Vsi darovi in imena da-rovalcev bodo priobčeni v glasilu J. S. Iv. Jcduote.
Za odbor: Anton Semrov. predstojnik. Lovrene Hitenc. tajnik. Andv Pratshek. lilagajnik. _(1 1-7 6x 2x v t)_
St'C" •^^"»faPoy wt^ador kopaj«
^meS^^	pU« po Upo aH •
kani iJwrtnftKi cenik. Cm sate nak». oslni* •• is blw. Mi potilj«mo botlčna in ncroletnaaari-la direktno v stari kraj in jamflmo za iDiriem1 l'ifiite danes po ceaDc.
DERGANCE, WIDETICH St COn 1622 Arapahoe St^ PfTff. C»lfJt
NA PRODAJ.
Pet let obstoječa dobro obiskana trgovina s hišo in vsem blagom se proda.	-
Več se poizve pri lastniku omenjene prodajalne, bodisi osobno ali pa pismeno.
Frank Kebe, 139 Ilaydenvilie, Greenahurg, Pa.
(8-19—7>	j
Po povelju. I
£Vti<* i* stareea življenja vojniike
...	J
' Kje «t# stari in mraeni fa>i kraj-1
niAkth povelj in ukassov ? Stali ste nekaj čaaa ?vr*to, <ia bi bil človek res mislil: vi hočete vekovati. To»la čus biti naprej in naprej, ter ne urltnia ko-pra potepta in pofiti. In ta čas pojra-ail je tiuli ym, stara povelja, in kakor marsikatera druga htvar, padate tu Ji
JL* t« prošlosti, tlra<i čitatelji, poda-
m<) vam tukaj jedno povest fM is lini-
Bilo je leta 1 bdi"). V Priuii^lju zapo-Tedoval je ondotni vojaški Kt«>;mji MtotnUr Negovan. Star j* bil takrat že kakih if-1d+'^et let in ne more se o njem reci, da se je že mlad v spel na to stopnjo vojaške fasti, ker je stolni v vojno kot prostak in je le |>ola-groma -dowefffl vse ča*ti od desetnika
"Zdaj je -tot ntk in .re'en, da je brez vsake vojaške šole dosegel to sinili,
tati in pisati. Ker je pa tiuli velel, da bode v »totnUki uniformi -t,»pil pred Bos^a na račun, se j<> par nialo brigal ako >o ga veliko mlaj-i so-drugi nadkiilili. Otrok ni imel in tako je celo dobro živel ft svojo doi>ro-dušno ženo Jero. Hila je Jera Žetiica. kakor je malo takih, ker ni možu nikoli ugovarjala, ter ga je slušala sko-rui z vojaško di>ei|>linn. *"><> ljudje, ki ne jK>t izlijejo mnogo sreče in taka dva človeka sta bila Negovan in Jera Hišo imela >ta v*ega polno in kako tiuli n«, ko je Negovan že več tet dobival dobro >totniško plačo, potrošiti j>a ni mogel itrnogo. Kadi tega je umov no da je lju')il go-te in da ni rad hodil druga nt klopi za solat. Skoraj nesrečnega »e je čutil, a>'io je moral kateri »lun brez go-:a pn>biti. Klen najboljših posetovaleev mu je bi! pop I-van, ali Jovan. T o starosti je bil kotnikov v istnik, a tudi | o -rvn mu je bil najbliAj« prijatelj in udari z dušo in telesom. Ko je |n*pova žena rodila <nožit tH>slcihije d« te. kun,oval n:u je pri krstu naš stotnik in tako --ta -i bila ta znanca tudi v botriuji; bližnjega sorodnika od botra pa ne poznajo pravoslavni verniki v Krajini.
Nt-kega letnega večera je sedel stotnik na klopi pre l -vojim stanovanjem in je puši! tobak — kar mu je bilti najljubša zabava. Mimoidoči ljudje sc ndano pozdravljali gosjx»da. ("emu bi ga pa tudi ne bili, ko je vendar takrat tak vojaški dostojanstvenik bil po ljudskem mnenju prvi za 1 »ogoni K »krat *«»	od duleka vziigovati
pruli po ce>ti, valeč se vedno bliže in blire »totnikovemu stanovanju Stotnik čadca in gleda, koga bode za pa«zil v o-blaku eestnega praihu. C'e: nekaj ea>a je bila na visokem konji razločevati postava poslanika. Star it rujav jei/.der ustavi pred Negovanon svojega konja, skoči raiz njega in mi vrže vajeti preico hrbta. Potem sežt v usnjato torbo, potegne iz nje pisme in ga da stotniku, postavivši se ravno kakor sveča.
"Kaij imaš dobregaf** zakliče stotnik.
"Ti>:i« od regimenta!" odgovori vojak.
Starce prisloni dolgo pipo ob stene, razpečati službeno pismo in začne brati. Ko ga prebere obledi kakor stena. Rr£ zamahne vojaku v znamenje, naj o<lu}p, sam se pa ves vznemirjen poda v hišo. Tukaj zopet odpre pismo in zopet in zopet ga čita. Z glavo k i maje vrže pismo po mizi in zavpije glasno: "Naj bi Bog dal, da bi se roka posušila, katera jo to napisala! Pa če že roka ni kriva, brezbožen je tedaj trati, ki je to sapovedal." Starec prime se z obema rokama za glavo in stopa, zlihuje ]>o s<jd>i gor in dol. Žena Jera se silno prestraši, ko stopi v solx> in vidi moža tako razburjenega. Dobro ea je poznala, in vedela je, da se je moralo nekaj izvanrednega zgoditi, kajti Negovan je bil mož, ki ni radi kake rraienko-flti zgubi glave. Danes pa stopa po hiši kakor divji, je ne pogleda, še manj pa spregovori.
"Ce nam hoče kdo zlo, o Bog:, bodi vsaj ti pri nas!" vzlihne žena in zjične jokati; naravnost si ni upala svojega moča nagovoriti.
"Kaj stojiš nesreč niča!'' zadere se utotnik. — "Daj voz pripeljali in pošlji po k uma Jovana, naj pride nocoj na večerjo.
Jera se obrne in odide, ne reče pa nič. Kakor ji je ukazano, hoče storiti in poslati po kuma Jovana. a zaklati tudi purana. Negovan pa si dene na glavo svojo rudečo kapico, katero je id<»ma običajno ne-il in odide na dvo-
"Hej, Jože!" zakliče fanta, kateri je v drvarnici eepii drva. Fant, čuvši stotnikov glas, vrže sekiro v stran in »e postavi pred gospodarja.
44 Dečko! Pazi dobro, kaj ti rečem! Tamkaj v kolesnici zloženih je u>ttoga ■mrečnih desk. Napravi iz njrh obširno skrinjo, ki bode dolga, kakor sem jaz. Na pokrovu napravi luknjo, da snore zrak noter. Položili bomo vanje l človeka — koga, te ne briga. V dveh lati treh urah moraš biti gotov in si
preskrbi tudi pqxoČi, ee je potreba-j
ješ, a ne zini besedice. Si me razumel? j«
lie t r gre vse narobe in slaba ti bo
wla!"
Stotnik se vrne v sobo, Jože pa se koj loti p4»la. Ker je bilo maločesa, ' da ne bi bil fant -znal narediti, zato m u tudi zaboj ni delal nikake preglavice. Jože bil je vam pravi vseznalee in Isdje bi bilo stotnikovi ltiši, če bi -e ji podrli trije ogli nego bi bila iz- ' /i::'iila slugo Jožeta.
Komaj se je bil mrak naredil, že je prispel jtop Jovan. stare? častiteca iz-iileda z dolgo, sive bra lo. Gospodar ►ride mu nasproti, pa ne veselega li- j ,a kakor }»o navadi,. Bilo je videti, kakor bi skrival pog-led pred Jova-iom, a rekel ni nič. Pop ga začudeno {»ogleda in j okimnje z gla\ o. Hoji se J uislp, da -e je kaj hudega zgo lilo. |
Vstopita v sobo; na mizi bila je že večerja. V sedeta se drug drugemu nasproti. a Jera se odpravi v kuhinjo, i i Slutila je nanireč. da se hirata moža ; <"-esa važnega pogovoriti in da takrat ni za njo mesta pri niiid. In res se ni motila.
Pop Jovan je večerjal dobre volje in trudil »e je na vso silo razvedriti ce.no glelajočega gospodarja. Zdaj je začt l o tem, spet o onem, povedal j je kako Salo, polnil sebi in botrinju r-aše s črnim dalmatincem — vse za-: stonj! Naš stotnik ostal je resen in na videz siten, ako je1- moral o kaki reči spregovoriti. Naoosled za/ne to popu presedati. Napolni čašo z rajnim vinom in reče:
"Kuoie. julaj sedlar- že čez eno uro za bojo ge-to;jubno mizo, pa ne vem, I'emu >i me dal ;*>klieati. Gosti vabijo -e le na razveseljevanje, a ti si me jio/.va!, da gledam tvoje mračno lice in ne -liritn nobene prave besede. Povej mi, kaj ti leži na srcu ali — lot-i-wt >e za danes in čakajva, da se ti /opet vrne dobra volja!*'
Stotnik vzdahlf9[ popraska se za u-šesi ter nasloni glavo na desno roko, potem pa s južnim očesom pogleda Jovana in reče:
4' Bilo bi .za mene ln>lje, da bi >e n-e bil rodil, in moral kaj takega dočakati. Glej n.oj dragi, niti strela iz jas-! nega neba ne bi inc bila tako grozno prestrašila, kakor to prt-kl . . . povelje, katerega so mi včeraj iz Oguli-na i>osla!i. Že nad štirideset let služim cesarja, a kaj tacega še nisem do-'ivel. Da bi bilo nesrečno pismo zgo-relo prej. noiro sem ga moral v roke lobiii! Cuj toraj. kaj je v njeni! Se to noč namreč moram tebe, dragi pri-jatelj, zabiti v skrinjo in te spraviti v Ogulili. Le poglej sam to povelje, kjer se irlasi dobesedno: "'da vse stare popove dobro v skrinjo zakuje in v Oguliti spravi''. In glej, baš nesre-Iča je tako hotela, da si ti edini stari pop med drugimi popovi našega okraja. Ako bi :bil kateri drug izmed n.la-| lili zanikrnežev, ne bi mnogo maral, ali tel>e. časlito >ivo glavo in mojega
; naj i skrene j šega prijatelja----."
' Dalje ni mogol govoriti. Vdari s pestjo ob mizo. obriše si dve ali tri solze, skoči na noge in začne po so-I bi sem ter tja hoditi.
Pop Jovan. ki je patzljivo poslušal, kar mu je stotnik pravil, zamisli se nekaj časa. potem pa jame govoriti.
"(Povelje je povelje! Ako tako pijejo. ne ostaje ti drugega, kakor po-I koriti so. Zakrivel nisem nič, ves, i-mam čisto ter pred Bo^om in pred : Ijiul-nii pošten obra'z. Ker zahtevajo, le '/»»m takoj v zaboj — naj že bode! j K e boj se, da bi ti hotel uiti!"
Gospodar postoji in začuden pogle-1 da [>or>a Jovana. Ni se bil nadjal, da
bode ta taiko lahko pokoril prdkov-| niški zapovedi. Lice se trni razvedri, : ko zasliši, da mu sam pop hoče olajšati siten posel, o katerem si je mi--lil, da mu bode dal nmogo truda, j "Verjemi mi, prijatelj," spregovori >totnik milim glasom — ''svet n? govori zastonj, da si ti razumen in veljaven človek. Prav imaš, ako porečeš, povelje je povelje. Oni polkovni zapo-vedniki i a« jo obbist. a nam velja, da shišamo in molčimo. Težko se je pre-| pirati z onim, kateri te lahko vrže v 'zapor, ali te še cela ustreli."
"Sila je sila!" pripomni pop Jovan. 14 No daj, brate, kako hočeš izvršiti to reč t"
"Mislil sem že na vse. Skrinja je skoraj že gotova in ne bode ti tesno j v njej. Do Opulina peljem se sam s U'boj in dotle hočeva se voziti kot človeka. Prevlno pa prideva v mesto, boš i legel v Skrinjo, katere pokrov hočem ! zabiti z dvema žrebljema tako, da lahko z laktom odvzdigneš. O tem, kaj j bode pozneje, ko te oddam, sodi naj • Bog!"
"A noji doma?"
"Njim bodemo naznanili, da je pri-do ,,ovelje, naj prideš takoj z menoj v Ogulin."
Pop Jovan privolil je v vse. Ko se dogovorita, sedeta zopet za tejzo in v prijateljskem razgovoru pijeta mirne duše in čakata č-asa, .ko jima bode od-[.»otovati. Ko je bilo nekoliko čez polnoči in se je prikazala luna, vstane stotnik Negovan ter reče: 'Pojdiva!'
4'\ imenu božjem!'* dostavi pop Jovan in se začne pripravljati na pot. jČrez nekfl^ časa krene voz okoli ogla ' primišljanake stotnije.	fe .
"Kapo hočemo, gospodioef" vpra-
ože.
v OgJKn!" eapove stotnik. Bič pokne in konji polete. Doma <pa stoji na pragu Jera in leda s solznimi očmi za vozom. Ža- , ost na ne ve, kaj se godi, ali sluti le, !a ni kaj dobrega. Zato ttr'j solze. Več :o trikrat se prekriža in z globokim
zdihom vrne se v hišo.
* * *
Zori se. V Ogulin pelje se počasi -oz. na katerem sedi zdaj le stotnik Cegovan zadaj. Jože pa spredaj. Boriti Jovan je že v skrinji in zalo je reba voz polagoma tirati, da se mož lepo bije ob srn rečnih deskah. 1'red x>lkovnijskim poslopjem se ustavi j .oz in Negovan stopi raz njega. Ko ! jogleda proti oknu, zapazi tam go-poda obrista sloneti na oknu in kadi-:i. Baš danes je bil že zgodaj na no-rah.	k
4	"Kaj mi voziš, prijatelj?" vpraša -meje stotnika, kateri ga stoje ravno in trdo kot prosta«k pozdravi.
"Popa Jovana iz Primišlja!" odgovori kratko stotnik "A kje ti je?"
"Tukaj v skrinji — celo po povelju !"
Obrist o-tipne. Prvi mah misli, da je pn-el stotnik ob pamet.
"Ali mar noriš, za Boga svetega!" vzklikne polkovnik- "Kaiov pop. kaka skrinja, kako povelje?"
"Eh — evo ga, povelje!" zavrne stotni razdražen in potegne iz suknje 1'ismo, kojega je bil ravno včeraj dobil.
"Daj, da vidim to povelje!" vz-kli'kne že nekoliko srdit polkovnik in se podviza iz sOlxe doli na dvorišče.
"Le sem s tvojim pismom!" Polkovnik pogleda samo nadpis, potem pa pod rži list stotniku pod nos.
"Citaj glasno, kaj je tukaj pisano!" zapove polkovnik.
5	tresočim glasom in prav tr.lim graničarsfeim naglasom, počne zdaj stotnik obristu deklamovati polkovnLš ko povelje, ki se je tako-le glasilo:
"Povelje!
Stotniji
v
Pri miši ju!
Stotniji se zapove, da vse stare popove dobro v škrinjo zakuje in v O-gulin spravi. Oddati se imajo koj jutri v .polkovniškem skladišču."
"Oh brate, kaj pa si ti čital!" za-kliče jK>lkovni'k.
"To, kar stoji tuikaj črno na belem. Povelje je povelje!"
"A kako li čitaš. božja stvar!" za-ktt i polkovnik. "Kje pa r-loji ."jj i-sano: stare popove?"
"Tukaj le! Kako bi pa tega tuli iie umrl! V celem okraju moje r-tot-nije je moj prijatelj Jovan edini stari j PO£> — dnigi s<f namreč vsi mladi — I zato sem ga stlačil v to škrinjo in ga -em dovedel!"
Polkovnik ni znal, bi se li naj s j krohotom nasa ejal, ali pa zarjovel kot lev.
"Da hi bil raje vraga, sem privlekel. nego to storil!" reče z grmečim glasom. "Za pet ran božjib. čemu li si postal Mar vojak, da ne znaš i« n.e poznaš, kaiko mora biti v pismu: topove, stare topove in ne: popove, stare popove. Jji ker res ni jasno pisano, moral bi sam s>j>ozjiati, da je začetna črka nekoliko pohabljeni, t. Tako mi '»a ti, stara kukavica, naaieslo starih malih topov, ki jih še tukaj imate v Pri miši ju, spraviš senik a j starega, častivrednega popa. — Vendar dobro si jo pogodil, da si mi ga pripeljal, jaz ^a že namreč zdavna želim pogostiti. Danes hočem mu res prav cesars&i post reči. ti pa — ti ideš k profosu, da ti jih nekaj odmeri na tvojo grbo!"
Tu zaiškrinejo deske in vzdigne se škrinjin pokrov, v sikrinji se pa pri-kaiže na pol vzklonjen pop Jovan. Ponižno se polkovniku priklonivši jame govoriti:
"Oprostite milostljivl gospod . in odpustite mojemu dobremu prijatelju! On je že tako nesrečen, ker je to storil, a adaj bi ga pa še kaznovali in mučili! Nikar tega, gospod polkovnik, ker je že tako star, mnogozaslu»žen vojak! Mislil je, da se mora povelje dobesedno izpolniti. Odpustite a.u tudi vi Zato, ker mu tudi jaz iz dna svoje duše odpustim, in še jaz, kateremu se je pri celi reči vendar najslabše godilo."
(Strogo .polkovnikovo lice se nekoliko ublaži. "Eh — ker je že tako, naj pa bode. Oba pojdita z menoj v prvo nadstropje, za danes sta moja gosta!"
• • •
O tej dogolbi se je začetkom pač malokaj zvedlo; pa kma^i zašepetal je ta nekaj, zašepetal z javno tajnostjo oni nekaj, dokler se ni vse naokrog zvedelo in se je temu pripetljaju začela krohotno smejati vsa vojaška krajina.
Zgodilo se je to res že pred dolgim časc^n in zdaj živi še v spominu. Mi pa simo to javno po»vedali, ker je vrli stotnik Negovan že dolgo mrtev in ga ta povest niča ne trore več žaliti.
— *: i Nekteri nemški kršeanskosocijalni Isti so obdolžili "Sildmtfrko", da »odpira in naseljuje e<finole nemške jrotestante po obmejnih krajih. — 'Siidmarka" ne kupuje namreč zem-jič le od Slovencev, temveč tudi od nemških katoličanov. Vodstvo Siid-aarke se je zbog tega čutilo mora-ično prisiljeno, vložiti tožbo, da se 'stvar pojasni". Ker pa je pri tem slo le za to, da se, kakor že rečeno, ;'vso stvar pojasni", je bila vložena tožba le proti enemu listu in sieer proti "Linzer Volksblattu". Te dni bi se bila imela vršiti razprava pred poroto v Linzu. Pri tem pa se je izkazalo, da je bil tožen voditelj tiskarne in ne odgovorni urednik. Ker pa voditelj tiskarne nima ničesar o-praviti z listom, je morala Siidmarka ;ožbo umakniti. Očividno je, da je Siidmarka namenoma vložila tožbo proti napačni osobi, da vrže na ta način javnosti pesek v oči. in da bi objednem ne trebalo pred sodnijo prati njenega umazanega perila. Sedaj je namreč stvar že zastarela in Siidmarka se lahko izgovarja, da ne more več vložiti tožbe. No, zastopnik "Linzer Volksblatta" je podal na obtožnico v dokaz resnice obširen protiodgovor, ki je interesa nt en v visoki meri tudi za nas. Iz omenjenega spisa posnemljemo po "Grazer Volksblatta":
"Od katoliškega Nemca Krumb-holza je kupila Siidmarka posestvp za 54,000 kron in je razdelila ,na tri dele. En del je dala protestantskemu peku Eberlu. Ta razume o kmetiji toliko, da je napravil iz vinogradov njive, na kteri seje sedaj — o-;ves! Drugi del tega posestva je dala Siidmarka Nemeu iz rajha, nekemu Karnheislu. Ta je bil rojen kakor protestant, je postal pozneje katolik ter je dal tudi svoje otroke katoliški krstiti. O priliki naseljenja po Siid-marki je postal zopqt protestant in pravi, da tudi otroke pripravi do te-iga. da postanejo protistanti, ako nt pojde prej proč, kar je njegova naj-j bolj vroča želja. Morda postane potem zopet katolik. Tretji del je do-bii nemški državljan Hiibler. Pose-jstvo katoliškega Nemea Hammerjaj< bilo kupljeno za 16,000 kron, dasl n: vredno več nego 8000 kron. Tam je bil naseljen protestant iz rajha Ofrt Posestvo katoliškega Nemca Wagner ja. vredno 50,000 kron. je bilo kup ljeno za 64 000 kron. Tam je bil na seljen protestant iz rajha Seholl. Ti piavi, da pojde takoj -uopet proč, čin dobi nazaj 4000 kron, ki jih je pri | nesel seboj. Posestvo katoliškegi Nemca Kalilerja, vredno 30.000 kron je kupila Siidmarka za 16,000 kron Tiuli na tem posestvu sta bila nase Mjena dva protestanta. Eden od tel dveh je bivši krojač, ki seveda n« razume dosti o kmetijstvu. Od kato diškega Nemca Hegerja je bilo kup I ljeno posestvo, na kterem je bil na j seljen čevljar Ujc z Ogrskega. Se veda je tudi ta protestant. Za pose-jstvo katoliškega Nemca Budleehner |ja. ki je vredno 36.000 kron, je dals Siidmarka 44,000 kron in tam naselila protestante iz rajha. Od Slovenca Koleriča je bilo posestvo, ki j« cenjeno na 10.000 kron, kupljeno za 115,000 kron. Na istem je bil nase-jljen neki protestantski mesar iz Saksonske. Drugo Kolaričevo posestvo, ki je vredno k večjemu 20,000 kron, je bilo kupljeno za 44,000 kron. Tudi na tem posestvu je bi! naseljerfc Inozemski protestant. Od Slovenca Sar-kota je bilo kupljeno njegovo posestvo za 1^,000 kron in izroeend nekemu protestai^tskemtr metlovezu iz \V
iirtemberške. Od' Slovenca Pruea je bl!o kupljeno posestvo za 32,000 kron (vredno 16,000 kron), od Slovenca Končnika pa posestvo za 14 tisoč kron (vredno 10.000 kron)r od Slovenca Brusa je bilo kupljeno posestvo za 40.000 kron (vredno 32 000 kron). Na zadnjem posestvu je bila naseljena neka gospa brez vere in protestant Horokovski."
Tako že omenjeni nemški list. Menda bi bil tu vsak komentar odveč. Iz gori omenjene liste je razvidno, da je Siidmarka spravila več katoliških Nemcev z rojstne grude, nego Slovencev, in da je vsa posestva plačala poprek toliko predrago, da je samo pri posestvih, ki so omenjena v gornji listi, vrgla 100 000 kron v vodo! Vidi se pa tudi, da so pri vsej podpori, ki so jo deležni priseljenci od strani Siidmarke, vendarle nezadovoljni in se ne počutijo nič dobro. Se pač uresničuje tudi tukaj rek, ki ne velja le v privatnem življenju, temveč tudi v politiki, da se namreč z nemoraličnimi sredstvi ne more nikdar dosezati stalnih uspehov. Celo pruska protipoljska politika, ki ima ■na razpolago stotine milijonov, je doživela velik fiasko. Poznanjski Poljaki, navezani sami na-se in svoje delo, postajajo tem vztrajne ji in žila-veji, dočim se nemški kolonisti zanašajo na podporo naseljevalne komisije in »e pri tem popolnoma pomehku-žajo. Če toraj eelo Print s stotinami
nilijonov, Id jih imajo na,;q»spolago,; ie morejo beleži^ nikakih uspehov i r svoji naseljevalni politiki proti Po-jakom, moglo bode dosezati tem ma-ije uspehov društvo Sudmarka s svojimi par milijoni, ki jih ima na razpo- j lagov Tudi moč denarja ima svoje i meje. Večja ne moč denarja, je bila, ki tiči v človeški notranjosti, je na-, rodna samozavest. Treba nam toraj ; samo zbuditi v ljudstvu spečo narod-no zavest in vsi napori Siidmarke j ostanejo brezuspešni — in rešeni bo- j demo. Zato pravimo svojim bratom na Štajerskem in Koroškem: Bodite budni in na straži! Ne podcenujte dela Siidmarke, ali se ga tudi ne strašite! Pred vsem pa ne pozabite: Noben narod ne pogine, dokler ima v samem sebi voljo za življenje!
Kje je moj sin MARTIN SEDMAK? Bival je več let v Braziliji in lansko leto v juliju je prišel v New York, potem odpotoval k g. G. Venzel. Flagstone R. R., Pond Eddy. Pa. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, jaz mu rad plačam $10.00 in mu objednem do smrti ostanem hvaležen. — Martin Sedmak, Box 205, Richwood, W. Va. <14-18—7)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakinjam v New Torku in okolici naznanjam, da sem pri-
; čela
ŽENSKO KROJAŠKO OBRT.
Izdelujem vsakovrstne ženske, ▼ razne sezone spadajoče obleke po t najnovejšem kroju in po jako nizkih cenah. 'Pridite in prepričajte se!
Nežika Ynrkas, 222 £. 84th St., New York City.
COWPAGNIE GENERALE '5 TRANSATL ANTIQUE.
(Francgska parobrodna družba.)
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Ukaprea parnlkl aoi
"LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOURAINE" na dva vijaka	na dva vijaka	na dva vijaka	na dva vijaka
Poštni parnlkl so:
"LABRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" na dva vijaka.
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Cbesebrougb Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča štev. 57 North River in ob sofcotih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y. POSEBNA PL0V1TBA V HAVRE:"
•LA LORRAINE 21. julija 1910 LA BTTETAGXE 11. avgusta 191ft. "LA SAVOIE	28. julija 1018*T"A PROTEXfE 18. avjruMa, 1910.
* LA TOURAINE 4. avjnista, 1910.*I'1SPA(iXK odpiuju <Ino 2T>. av-. 1910. Krasni parnik "FLORIDE" odpluje dne 23. julija oh 3. uri popoludna. Parnik na dva vijaka "CIIICAOO" odpluje 23. julija ob 3. uri popoldan. Parnik nd ava vijaka "CAHOLINE*'odpluje G. avgusta ob 3. uri popoldne. Paraiki z zvezde zaznamovani imajo po dva vijaka.
Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
denarje v staro domovino !->
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. cfnth. Kdorkoli Slovtncev se je cbrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.,
ali na njeno podružnico
6104 St Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je slo.
Avstro - Amerikanska črta
■ %
[preje bratje Cosulich]
RajpripravnejSa in najcenijša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington**.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Cene volnih listov iz New Yorka za IIL razred ao
■HHJli jp'c "i
Vrni «tioda1 naT«d«n; novi imrotorc " TBSTA............................................'35 m.
41 n* dva vijaka imajobraa-	LJUBLJAKH..................................... 35 m
ftitai braojav:
nllKM.............................................. 85.00
a. r« co iB. L a. ura,	_. ____.
Z1GBIBA......................................... a« 20
V1BTBH4 WAEH 9QTOV	. __ __
'	KABLOYOA...................................... 3« 25
▲ROS9TIHA
lMfl	EL BAEBHD io.
OCEANIA.	"
^	TBSTA ali BIKI......................$60.00, 55.00 ! 60."i
PHELPS BROS. & CO., Geo. Ajentt, 2 Washington St, New York
i	.;S Hi i
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE. KAZENSKE OBRAVNAVE PRED DEŽELNIM SODIŠČEM V LJUBLJANI.
Surov sin. — Frane Pelje, čevljar v Kioneu, jako surovo postopa s svojo že pnietuo materjo. Mati se je neko«- v wojmn. stanovanju raizgovar-jala * Marijo Cellar in pri tem. ker ji je izginilo ne*kaj žganeev, v šali pripomnila, <la so jih snedle miši. To |>a je navzoeetru sina tako raztojroti-to, da je jel proti materi rohneti, jo suvati v prsi tako, <la je dobila atai® ka lahke po*ki*dbe na hrbtu in lieu, ker je * glavo priletela v zid iu padla na škrinjo. Obdolženec pravi, da se je matere le » prstom dotaknit in da je nalašč sedla na skrinjo. — (Kb-najeti je ibtl na H meseeev težke
ječe.
Zvita betica. — Frane Rogač, posestnika sin v Zgor. Lipuici. je bil pri okr. glavar-tu v Radovljici zaradi kaljenja n fx-nega miru olfsojen enkrat na •"» in drugikrat na 8 dni zapora. Ta I3dcn \ n i zaj>or je moral nastopiti pri okrajnem sodiiču v Radovljici. Pred no se je pa zgiasil, pri jrtničarju, popravil je na tika/1!! ra nastop kazni številko l'l tako. da . je /.brisal * nojko. Ker jelničar tema tli pravočasno prišel na »leni, odselel je namesto iS, sam«i .T dni zapora. Roiiač Mi /.igovariii, «ia j* UJ tnvori?,' - kriti rirri V piv.T nn Ropotu' Varni popival, naTa" odrčdTT." (TI,-o-4
*	Jen Je W	'
Pri živi ženi »e zopet poročil. — Juri fiori-ek, posfMnffc \ Se vnem. se, je leta IHMU. v /npni eerkvi na Prim-y^kavem potoi-il /. \ ilmu Ifcozo Kantini. Pozneje -e je pa izselil v Ajne-riko, meil um ko je žena ostala dama, Tam -e jc seznanil z Lucijo Hočevar i/ flori e vasi pri Ribnici ter -e t. njo v Pitt-iburgu v katoliški eerkvi^iv. Stanislava porinil. Prva žena .je >e "> let živela, ko je bil z drugo |rfiri /en ter .je šele (i. jimTarja UMi^J umrla, i Hi lol/enec se zagovarja da je drugi zakon sklenil v trdnem prepričanju, da mu je prva že-
H Mn r lega P.^lajena in Jožefa Jeriča, bi v i j« n • u ;i ih /ii.iiio k,je \ Am<%iki. A ta »ugovor -e mn i:i posrnril. ker je bil ovrže« po ra -lišari ih pričah in ranaMt drngiih dejstvih. Sodišče mu je priznalo za kazen 2 meseca težk.-1
Huda ženska. — Tukajšnji izvršilni organ je imel pod intervencijo opraviti rubet/, pri Heleni Pnstavrh, | delavvevi ženi v Ljubljani. (H'ldol-yenka je proi i solnemu -lusri j«»sto-pala jako surovo in ga psovala. Iz omernca predala je vzela molitve-j no knjigo, rekoč da je nikomur ne izroči. Sodni silila, ki je slutil, da m o- ' ra biti v 1«>i knjijri gotovo denar | skrit, ji jo je hotel vzeti, a ona ga jc trikrat udarila po glavi in nnt izbila j čepico 7 glave. Na to je »tekla k vratom, vrgla knjigo na mostovž in za- j vpila proti neki ženski; "Poberi in j skuj, da je m v,ha rji ne dobe!" Oh dolvenka trdi, tla je |o storila v raz- ! h« rje n ost i. Obsojena je bila na šest | te lnov tefcke ječe.
.. Treščilo jc v noči od 20. na 27. jun. v hišo poMOt nice Marjete HiKuovff v Za*dlogu. občine Črni vrh nad Idrijo, i Pogorelo je vse do tal s pohištvom , vred. — Omenjeno noč jc silni vihar I podrl več kozolcev v občini.
Spomini starega vojaka. — Bi-} lo je neposredno pred okupacijo j Bosne, k i ere je i unci udele?.ifi fifc-i di naš domači sedemnaf-ti i>c«|>oH< f d« si nabere novih lavorik v ssoj la- j vorov tcnec n« politi slave. Tedaj las jp zbral tla* -tari ilnhri stdtfni&j B. itn dvorišču stare šenlpeterske vo- j jašniee. fltb njc>govi desni je pa mrko j uledal stari na* dobrina in stotniko- j vn desna rnflca, naš narednik S.., za ] njim -e je z bočen i trii prsi šopiril \ računski podčastnik Nemeček. strah 1 naše -tolnije in vwh častniških slug. t Te bij je pa raz.koračil naš stotnik j pred svojo stotnijo in nas svojim I irmmkim glusonti nagovoril tako-le: 1 ** Itursehen! Scluvere WoBken »teigen
♦	am jMilit isi-hen Horizonte auf! j Iliillt Kuch in deti Mantel der Tapfcr-1 keit und koiinvt dem tiuhmc Kurer Vii>er nacli. Oenkt, was Ihr Kurer j F ah ne sje^iwuren halit. Wer diesen Schwur brie lit, verfiihllt in die Iliitnle der ra Hi end en Nemesis! Feldwebe], iiberselzen Sie d^e d en Leutcn." Tedaj pa je naš stari dobrina S. butil ]:n«te skupaj, šel globoko po sat"* in z glasom, ki je hipoma prepodil vse kavke iz šentpeter^kega zvonika, za-gnnel na nas tako-le: "Fantje! i j s p itd bavkman so reki. de bo dež, k' prideta tku frdaruun črn oblak na nebu. I>ejte mau'klne narazn in jih obleete, fcldflaše si pa z rumam preskrbi te, de se ne l>o«de prehladi.
' Preinislete le, kaj ste duma prsegl evojim Franckam, ('e bu kdu tista pr»ega prelomu, ga bo rchrutgs-uterofeir Nemeček v roke v zev. Al »te zastopil?" Ker nas je bilo vstot-niji več fantov, ki »tr-o pemSko raz-ameli, ae ob besedah našega dobrine
narednika S. nismo mogli vzdržati /
'■Will' I • " i. I i' n'lil 'IWWHI'l HI^Wg—WI
»uueUa. Ko jesttdnik to zapazil, zaiti «e je nad naf.ri In nfifeilrvlkWRfl
j "Was lachen die Kerle* Das ist doch • ine verfluchte Im|olen#!" In kakor irorski n imev ogln-il .se je za njim
; takoj narednik: "Gspud bavkman so reki. de s(»T)e sme smejal, kir ni Dolenc !M |)a, da. to so bili stari dobri •asi in ta tnal prizor iz starih vojaških časov smo hoteli oteli pozabljivosti.
I
PRIMORSKE NOVICE.
Obsojen ubijalec. Porotno sodišče, v Trstu je obsodilo na H let teške in j i jioo-l rene ječe 33!etnega Franca Oraj-Žarja. oženjenega zidarja iz Smlednika na Kranjskem, ki je dne marca zaklal svojo prejšnjo ljubimko, Marijo Petelin, s katero je imel osem let znanje in že dva otroka.
Med pristaniškimi delavci. — Tine ii. septembra m. 1. je prišlo med pri-•-tani^krii delavci v gostilni "Alia Mora" v Trstu do prepira in tepeža. S en lar S4> takrat ni <e nič hudega zgodilo. Naslednji dan je pa priešl delavec Anton Brežic k svojemu tovarišu Krut-tu Kavfniku v ]>ristani-šče. kjer je la delal, ter ga z nožem tožko poškodoval, da ni mozel K) mesecev delati. Tržaško jmrotno sodišče je nedavno o^><odi!o Brežiča na tri leta težke ječe, v plačilo <i.'t4 K 2H v v okrajno InilniŠko blagajno kot povračila njenih iz 1 at kov za Kavtnika iu le-1 mm <! Iv dnevno za odhod */a-lttžfca skozi tleset ine-
ŠTAJERSKE NOVICE.
Požigalci. One 20. aprila je pogorela v Zgornjem Leskov« u. ptujski o-kraj, Lesjakova viničarska koča. Kljub temu, tla ni bila dosfi vredna, mernla samo .'JO K. jo je lurij Lesjak zavaroval zelo visoko pri banki '•Sla-\ i.ji". 21 letni -in Neže Lesjak iz prve.' i zakona. Frane Kmetee. .je bi osumljen, da je zaž<gal kočo na zahtevo svoje ju;ilej,-e. Starši so namreč hoteli sezidati novo kočo, za kar pa ni>ti iincii deuaija. Bili so vsi trije id>to/eni zara li sleparstva. Se pred 1 razpvivo p:i je priznal Jurij Lesjak. da je zažgal v prid svoji ženi. kočo ter ni o le,j Kmetee vedel ničesar. I Mia I.e-jakova -ta "bila id>sojena na j tri miseee ječe.
Utopljenka. Iz Ptuja se poroča, da je v torek dne 14. .junija vnrla Drava pri Sv, Marku na breg žensko truplo \ utopljenki so -.poznali Knio Novak. —o p i o o /<• le/ ii i škei;a revi.ienta Ma-r ill Mir u.
KOROŠKE NOVICE.
Še umiranje se je podražilo. — Občin-ki -vi t v Beljaku je napravil novo pokopališče iu'je pri ti priliki zvišal vse pristdjlbinc, za mrliški ogleil. za grob«*, za kopanje in zasipanje robov, za rak ve itd. Poročevalec, občinskega -seta, dr. AichollH'rg. je to zvišanje pristojbin utemeljeval krafko. a jedrnato,- Rekel je: Ker se j<> v-e |>o Iražilo. se mora tudi tiuii-lauje jKidražiti.	»
HRVATSKE NOVICE.
S sekiro ubila moža. V vasi Crni-ei.. se>vetski občini na Hrvatsketn, je ubila pred nedavnom s sekiro Magda Pudjak svoji'ga moža Fabijaua. Po ! tem čin« se je sama javila občinskemu načelništvu, ki jo je izročila orožni-štvu. Pudjak je ostal na mestu mrtev. Zakonca sta živela v vednem prepiru med s#»oj, čemur je bila po- ; sledica uboj. -	■ — ■ -
BALKANSKE NOVICE.!
Konec albanske ustaje, Iso Bolje-tinac pobegnil v Črno goro. (i-tiijje -H. junija. Tnivkn annarazbila	albanske	vofie. Da je albanske vstaje konec; dokazuje prel vsem to, da je najglasn-vitejši izmed albanskih vstaških vojskovodij, Iso Boljetinac, po.begnil na črnogorsko ozemlje. Žnjim je prišlo - 13 drugih njvirnikov, nieil njimi vsi njegovi sinovi. Črnogorske oblasti so Albance prijele ter jih odpra-ile v Anilrijevieo. I'o naredbi ee-tinj-ke vlade so Boljetinca in njegove tovariše transportirali od tu v Nik-šič.
Cetinje, 28. junija. Širijo se vesti, la bi turška vlada zahtevala oi Črne gore izročitev albanskih beguncev. Po informacijah na kompetent-nem mestu doslej turški poslanik še ni stavil take zahteve.
POZOR ROJAKI!
S. "lolKem raxu re mi ic posrečilo bs-najti pravo AI pen k tinkturo in Pomado P proti izpadanju ir 1 tarast lan. kakorSne fce donedaj na avetu ni bilo, od katrre r moAklm in Irnakim f «ttMti tin doliri lafije rttanif no popolnoma eraatejo in ne bodo »e6 Izpadali, ter ne oaire!i. Ravno tako ?y moikim v B. tednih I	„	kraiinl brki popol-
noir.« r.ra?t»jo. Ke« natiz® /i v rokah nofnh in krilil ah v 8 dneh poeolnom ozd ranim, kurja ofesa
odstranijo. Da j« to iWnlca jamčim z »600. Pičite po cenik katerega pošljem zMtoJu\
JAKOB VAHČlC, [ P. O. Bmm W	CLEVELAKO..C,,
i ^ Cenik Knjig,
li	katefe m dob« t salogJ
SLOVENIC PUBLISHING. COMPANY,
<33 COBTLANOf	KEW YORKI N.Y
MOLITVEN LKL
BOGU. KAR JE BOŽJEGA, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, polusnje 7ac.
DUŠNA PASA t flatno vezano 75#.
broširana 60^. JEZUS IN MARIJA, Teza do v .lono- j kost .f l.r>0., fino vezana, zlata obreza 7.V., vezano v platno 50c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano!
v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, iagrin,,
zlata obreza 90^. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50^. /
OTROŠKA POBOŽNOST 404 POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano 8,">c.. broširano Gflc.
RAJSKI GLASOVI, 404. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. SKRBI ZA DUŠO, fino vezano $1.--.,
zlata obreza .f 3.20. SV. ROŽNI VENEC, vez. zlata obreza $1.—
SVETA MASA, v usnje vezano, 75e. SVETA URA, v usnje vez. zlata obreza $1.20.	i VODITELJ V SREČNO VEČNOST, j vez. zlata obreza OOte. ,
VRTEC NEBEŠKI, platno 70#, alj^! nokost ivit. $1.50.
UČNE KNJIGE.
ABECEDNIK SLOVEINSKI, vezan 2<>c.
VBECEDNIK NEMŠKI, vezan 20e.
AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*.
EVANGELIJI, 60c.	?
ČETRTO BERILO, 40*. GRUNDRISS DER SLO VENI-!
SCHEN S PR A C HE, vezan $1.25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 50*. KATEKIZEM, mali 15e, veliki 40e. HITRI RAČI NAR, 40c. MALA PESMARICA, 30* NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, «♦. i-NAVODILO ZA SPISOVANJE j
RAZNIH PISEM, 75c. VODUK SLOVENCEM ki ae hoiejo
naseliti v Ameriki, 30*. 1'RVA" NEMŠKA VADNICA, 15*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*.
SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fl.no vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel ,nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM- t
ŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SLOVENSKA KUHARICA, Blei-Aveiss, vezan. $1.80.
SPRETNA KUHARICA, broš. 80c.
ZGODBE SV. PISMA STAKE IN
NOVE ZAVEZE, 50*. ZBIRKA LJUrAVNIII PISEM, 30c.
ZABAVNE IH RAZNE DRUGE
mo& ' f j
VNDREJ HOfTlR, 20*. AVSTRIJSKI JUHAKL m. 00*, [ nevez. 70*.	t V j
AVSTRIJSKA EKSPE0ICtJA, 20*. V ''ARON TRENK, 20*. KE^JRAJSKI BISER, 15*.
BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20c. ! BUCEK V STRAHU, 25*. n»URSKA VOJSKA, 30*.
BOJTEK V DREVO VPREŽEN VI-1
TEZ, 10*. BOŽIČNI DAROVI, 15c. CAB IN TESAR. 20*. CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. "ESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOVA OS VETA, • 20*. rrVETINA BOROGRAJSKA, 40*. t CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO, 20*. DEVICA ORLEANSKA, 30c.
DARINKA, MALA ČRNOGORKA,'
20*.
DVE ČUDAPOLNI PRAVLJICI, 20c DETELLICA ŽIVLJENJA TREH
KRANJSKIH BRATOV, 20c. IX)MA IN NA TUJEM, 20c.
■	Podružnice ^	14*>bljaifek^ baiika v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice	>1
- Spljit, CalOTic, Trst -	* - in	- Spl|et, Gctovsc, Tret	J
"f i * ■■	koži raftun tw ic obr—tula po žlatlh^i-1 |o	>	\.....
in Sanjm.	Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih pepfrjev po dnevnem kurzn.	in Sar«l8VC.
• Delniška glavnica -	Nd( saatopnik za ZJadi^jcne države je trrdka	• R«z«rvnl fond	-
■	• K 4,ooo.ooo|, •	PRANK SAK36R CO., sa CortUmdt str^t, iv.w Vorir.	• K- 300.000.	J ■■■■■■■■■■ -1—:-—^------'
domači zdravnik po kneipu, 50*.
dama s kameli j ami, fino vezana, $1.20. dve povesti 20* elizabeta, 30*.
eno leto med indijanci, 20e. eno uro doktor, veseloigra, 20*. erazem pred jamski, 15*.
erie, 20e.
evstahija, 15* fabiola, 60*. general laudon, 25*. george stephenson, o*„ železnic, 40*. gozdovnik, 2 zvezka akupaj 70*. gočevski katehizem, 20*. grizelda. 10*
grofica beračica 100 av. |6.50. grop radecki, 20* grof monte christo, 2 knjige fino vezane $450.
guy de maupassant, Novele/ $1.20. hildegarda, 20c. hirlanda, 20*
iiedvikia banditova neve-1
sta.20c. ; hug?ad, prftfovedj^e, l, h. in hi.; z>*ezek,j zvezek po goe..
IVAN RESNICOLJUB, 20*
iz ana m, mala Japonka, 20* izdajalca domovine, 20* izidor, pobožni kmet, 20* ' ' [let v carigrad, 40* jama nad dobrušo, 20* jaromil, 20*
jurčičevi spisi, 11 zvezkov, u-
metno vezano, vsak zvezek $1.00. kako postanemo stari, 40* kar bog stori je vse prav, 15*
knez črni jurij, 20*
krištof kolumb, 20c.
krvava noč v ljubljani 40c, krvna osveta, 15* kraljica draga 20* ijažnivi klukec, 20* leban, 100 beril, 20e. maksimiljan l, cesar mehikan-
efcf, 20*
mali vitez, 3 svezki skupaj $2.25. mali vseznalec, 20*. marija, hči polkov a, 90* marjetica, 50* materina žrtev, 50* mir božji, $l00. mirko pošten j akovtč, 204 mladi samotar, 15* mlinarjev janez,40* mrtvi gostač, 20* mučeniki, a. Ažkerc, elegantno
vez. $2.00. mu solino, 40e.
na indijskih otocih, 28* najdenček, 20* na preriji, 20*
narodne pesmi, Žirovnik, 3 sva-
zki, vez. vgak po 60* narodne pripovedke za mladino, 3 zvezki, vsak po 20c. naseljenci, 20* naselnikova hči, 20* naš dom 3 zveski vsaki 20* na valovih južnega morja, 15*
nedolžnost preganjana , in
poveličana, 20* nezgoda na palavanu, 20* yikolaj zrtnjski, 20* • ' i
novela, $lt20.	' ...... i
narodna biblioteka, i. it. iti. 1 in iv. zvezek, zvezek- po 25e;- ' j ob tihih večsrih, $1.50. ' ob zort. 70*1	■]
odkritje amerike, vezano $1.00 1 pavlih a. 20c. parižki zlatar, 20c. poezije franceta prešir--na, $1.00
potovanje v lyliput, 20* poslednji mohikanec, 20* 1 pravljice (Majar,) 20* pred nevihto, 20* pregovori, prilike, reki, 30*
pri severnih slovanih, 80* pri vrbovčevem grogi, 20* princ evgen, 20* prst božji, 15* pod turškim jarmom, 20* repoštev, 20*
revček |andrejček, narodna
igra, 50c.i ribičev šin 15* rinaldo jrinaldini, 30* robinson, broširan, 60*.
II 1 'UP "T" • • •'"• »*'
[ HODBINSKA SREČA, 40* ! RODBINA POLANESpH, 9 miki f $2.50.
ROKOVNAČI, narodna igra 40*
ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. SANJSKA KNJIGA, velika SO*.
SLYNJE V PODOBAH, 15c. j SENILIA, 15*
SIMON GREGORIČ, življenjepis 50* SITA, mala Hind ostanka, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zvezki po 20*
SPILLMANNOVE POVESTI 18 zv. L av. Ljub'.te svoje sovražnike 15^
2.	„ Maron krščanski deček 15*
3.	„ Marijina otroka	15*
4.	„ Praški judek*	15*
5.	„ Ujetnik morskegi
roparja	15*
6.	„ Arumugan sin indijanske-
ga kneza	15*
7.	„ Sultanovi sužnji	25*
8.	„ Tri indijanske povesti 25* 9 „ Kraljičin nečak	25*
10.'	„ Zvesti sin	15*
11.	„ Rdeča in bela vrtniea 15*
12.	„ Korejska brata	25*
13.	„ Bog in zmaga	25*
14.	„ Prisega huronskega gla-
varja	20* j
15.	„ Angelj sužnjo?	15*
16.	„ Zlatokopi	25*
17.	„ Prvič med Indijanei 20*
18.	„ Preganjanje indijanskih
misijonarjev	15*
SPISJE, 15*
S PRESTOLA NA MORldČE, 20*« STANLEY V AFRIKI, D*
STEZOSLEDEC, 20* STRELEC 20*	4
STRIC TOMOVA KOČA, 60* SV. GENOVE FA, 20c. SV. KOČ. loo. SV. NOTBURGA, 20*. SREČOLOVEC, 20* ŠALJIVI JAKA, 2 ev., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* STOLETNA PRATIKA, 70*. ŠOPEK LEPIH PRAVLJIC, 20c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 svezkov $6.50
TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjižica broširana $2.30, fino vezana $3.00.
TRI POVESTI, 20c.
TRI POVESTI -rofa Tolstoja, 40c.
V	DELU JE REŠITEV, 20*
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80*
VRTOM I ROV ^PRSTAN, 20c.
V	PADIŠAHOVEJ SENCI, G zvezkov sktipiij $1.50.
WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50c. ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* ŽENINOVA SKRIVNOST, 20* ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 50* Z OGNJEM IN MEČEM, $2.60.
ZEMLJEVIDI:
ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE.
veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mah 10*
ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DRŽAV, 25*
RAZGLEDNICE. Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih masi na Kranjskem, new-jorška in rasnih msst Amerik* t cvetlicami, in hnmoristična kakor , tudi velikonočne po 3*, ducat 30 et Raane sveta podoba, komad 5*, dusat 33*. ,	' - ' 1
Albam mesta ffav Tork a kraudml slikami mesta. 35*.	'
OPOMBA. Naročilom jo priloliti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina ja pri vaeh tok itash ie všteta.
KRETANJE PARNHCOV.
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 19. julija v Bremen. NIEUW AMSTERDAM odpluje 19. julija v Rotterdam.
MAJESTIC odpluje 20. julija v Southampton. LA LORRAINE odpluje 21. julija v Havre. CLEVELAND odpluje 23. julija v Hamburg. „ ST. PAUL odpluje 23, julija v Southampton. KROONLAND i od pil je. 23. julija v Antwerpen.
—	.m....	.
' ■ ;*ž i-':yH, jtesgy! ■■ .j®:'^'-"	j
f<_Tako, l.jnl>a žena. fv«Hr> željo sem izpolnil, zdaj imamo telefon v Jiiši!"
Ona: "Ali nas jc že kedo poklical f"
Iši-em svoje-jra prijatelja JANEZA KLEMENU. I>onia je iz Save f»ri Jesenicah na Gorenjskem. V Ame-j riki biva že 8 ler in se je pred kratkem nahajal v Barbcrtonu, O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem z«-lo hvaležen. Poročati mu imam nekaj zelo važnega iz starega kraja. — Andrew Po<račar, 1748 E. 30th St., Ix>rain, Ohio.	(10-20—7)
SLUŽBO IŠ6E
v večji slovenski ali hrvatski naselbini IZURJEN ORGANIST z dobrimi spričevali, kteri je zmožen poučevati sodbo (»lasno) in na lok ter J IK-tje in dramatično društvo v sloven- I skem ali hrvatskem jeziku. Plača po I dogovoru, nastop lahko takoj. Mož I ](• trezen in priporočen« Cenjene po- I nil d he naj se blagovolijo pošiljati pod I
"Organist Stcv. 139", || I e/o Glas Naroda,	1 I
82 Cortlandt St., New York", N. Y. I (14-19—7)
RED STAR LINE.
Plovltbn med Now Yorkom In Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
f18^9^ton	r KROONLAND
f^LAND
12,185 ton - ~	^ ^ 12,018 ton
Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Ploven^kj, Hrvawko, n Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je <1 vojna direktna železniška zvt>za. '	-	*
Posebno se se skrbi sa udobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji is malih kabin za 2, 4, 0 in 6 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na
RBD STAR U1INE.
r N NEWYORK7-	»MS"F"Str..t. N. W..	205 McD.rmo« A,,.. 11 -
new york	Washington, d. c.	Winnipeg, man« i»
■MToS mI«	319 Gmmrr Str.mi.
BOSTON, MASS.	NEW ORLEANS. LA.	SAN FRANCISCO, CAL.
«JP-rrPt ^Tt tu	90-96 D««rbom Street.	121 So. 3rd Str«.t.
SEATTLE, WASH.	CHICAGO. ILL.	MINNEAPOLIS. MINN
»BISSaSMttfe	^.teu'K^	MONT^EAL®^- I
_______ _____
P — i* " 1f — "V - tf ■	-- ip M ryt II iiy. iirt
i Najbolj varno naložen denar je v sIovenskiT
MESTNI 4 j •HRANILNICI LJUBLJANSKI I
i	Stanje hranilnih uIor :	Rezervni zaklad:	ti
I nad 35 milijo rtov kron.	nad 1 milijon kron.	I
I • l '-i'-.--^. •	* i	^^^^^^^^^^^^^^^^
'	• 4 . .. v« .	«•': < • •►•»••V' • . •» • - * '	Cl
»Za
varnost denarja jainci in je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso >1 , svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar I 4 mladoletnih otrok in varovancev, ter iupnisča cerkveni denar.1 I
i Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki 1 1 dan in jih obrestuje	1 1
;po 4=1°!»	<1
iter pripisujanedvignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, g »I D<ie I. In 16. vložon! denar »e obreatuje takoj.
4 Sprejemajo se tudi vložne knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov ' * \ ;	denar, ne da bi se obrestovauje prenehalo.
! * Rantni davek od vloženih obresti plaxuje »rranilnica sama f * j in ga vlagateljem ne zaračuna.	; J
a |	Posoja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje.	a [ i
Hranilnica se nahaja v svoji palači t Prešernovih, prej Slaeevik alicah 3,
nasproti frančiškanskemu kloštru.	^ I
' NaA zaupnik v Z jod. državah j«? žo več let
a ! aa Cortiutdt St^ rniuir cilfcrn TA	n.l J
« , hew york, n. t. fkaplftt jahobk vu. cleveland, 0 'l
■ LI
tf i ■
■>■■11111 ■	■ i	I ■■	II i >1
Jftpstovanska (j^ KatoL Jednota.
lelčorporiran* dne 24. januarja 1S01 v državi Minrwofa
Sedež v ELY, MINNESOTA.
uradniki:
r Predsednik: FRANK MEDOS, 94B9 Ewing Ar*., So. Chicago, m f Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Wl™ Pomoini tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box SB3, Book Springs, Wytttiing.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 106, Ely, Mina.
VABioumat
ALOJZIJ VTRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St. Co rain, Ohio.
JVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, P. O. Box «41, Eveleth, Min*. MIHAEL KLOBUČAR, HL nadzornik, 115 — 7th Q*r' Calnmet «k%lgaa.
POROTNI ODBOR:
IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. 6. Box 138,
Sardine, Pa
IVAN MERHAR, drogi porotnik, Bx flfi. Ely. Min«. fiTETAN PAVLISIČ, tretji porotnik, Bx 3 Pinevilla, Vinu,
» ■ ■ o ' ■ —
Vrkovai adrarnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 Nortk Chicago 81
m •
Droit veno glasilo je "GLAS NARODA."
'	PRISTOPILI.
K dnrštvu sv. Srt-e Je/.iwa it. 2 v Ely, Minn, dne 1. julija UHO, *Yauc Seirrojen l»Hr>. eert. it. U175; Anton Hočevar, rojen 189L cerl. it. 1^170; Lmi Merhar rojen 1»»1. eert. ti. i:»I77; Anton Henikma rojen 1870. eert! •t	John Vidervol, rojen 1K87. eert. Št. 13180; Joe Kramar, rojen
IH" <*<**"'• 1HM, \>i v /. razred. Drualtvo šteje 134 članov
K društvu >v. I Vi ra -i. ."»<> v Hrooklvn. N. Y. dne 1. julija 1!»!«. Josef 1'iilr. lojen 18H4. e< r< -t.	in .Josip Mauser, rojen 1877. cert, ht 13&30,
uba \ U. rar.ivd. I>ruwtvo Meje 16 članov.
K d r u -1 v n*v. Alojzija št. 4.1 v Kast Helena. Mont. dne 1. julija 1010. .1.'- An i ro/u , lojen 1NJ7. eert. >t. 13352, v 1. razred. Društvo šteje 24 .lai-.t,	'' "
K .IrntŠMt M'. Barbare "t. v Tre-Jtle, Pa. dne 1. julija 1010. Anton
I	Ji '"i"1	«'«'<•	v 11. razred; Anion Fatur, rojen 1872. rrri > s v II. razred; Jernej Kalister, rojen 1872. eert. hI. 133,76, v
II	. i/h I; I,tika KhatVfr, rojen 1883. eert. št. 13257, v II. razred; GaAper Kin. rojen DM. eert. št. 132'8, v I razred. Društvo šteje 136 članov
K «•■ a-tvn sv. Alojzija št. 10 v Lorain, Ohio. dne L julija 1010. John CiereniHH, rojen 1**0. eert. št 133TiO; John Kradel j t rojen 187-4 eert. št. i	I ank Dut«, rojen 1^71. eert. št. 13201, %>i v II. raaed. Društvo
šteje !)0 .-laiuM-.
K društvu Ilirija št. «13 v Koehler, N. Mex. dne 1. julija 1010. Ivan Mm.hu , rojen lhrt>. .št. 13262; Frank Frlan, roejn 1803, oba v I. raz-itd. Di trštvo šteje 15 llano v.
. i' ruš t \ u sv. Ja,*/.u Krstuika it. 71 v Collinwood, Ohio, dine 1. juliju I I'M •) <oo. Alu-in, mjeu JK72. eert- št. lH2«i4 in Geo. Samsa, rojen 1878. eert. |
I -N. ., ol.a v I razrml; Math Mavko, rojen 1802. eert. t. »13266 in Frank Kia-ov. r. rojen 1*«. eijrt. Št. 13267, oba v II. razred. Društvo šteje f članov K d ruš t \ u sv. Petra št. 00 v Thomas, W. Va. dne 1. julija 1010. John r.uh« rojen 18«», eert. It. 13268 v I. razred DDruštvo šleje 42 elanov
K ilm-štvu sv. Mihaela št. 27 v Diarwondsville, Wyo. dne 1. julija 1010. Ma i>Lu Ki-iumivie, rojen 1877. cert. št. 13201 v II. razred. Društvo šteje 45 t lunov.	j
K društvu sv. Andreja št. 84 v Trinidad, olo. dne 1. julija 1010. John ■ l'or: ->e. ,ojen lKh.1. eert. št. 1.T275; John Milave, rojen 1884. eert. št. 13276; ! Toni Novak, rojen 1867. cert. št. 13277; Toni Malovrh, rojen 1878. eert. št' ' I «278; .loliu Sk H, rojen 18««. cert. št. 13270, \>i v I. razred. Društvo šteje !
30 <4«t*<sv.	j
K društvu sv. Štefana št. 2»S v Pittabui*, Ha. dne 1. julija 1010 Jtwip < V-M an rojen iKhl. eert. št. 1M2»). v II. razred. Društvo šteje (i4 elanov.
Iv društvu mv. Janeza Krstnika št. 82 v Sheboygan, Wia. dne 1. julija I'M«'. Joe Ža ar, rojen 1870. eert. št. 132*3, v I. ramrde; Frank Anderja, I roj... !W1, eert. št. 13284; Paul Harbiš, rojen 1873. cert. št. 13285, oba v 11. razied. Društvo šte.je 03 flaaiov.
K društvu SV Jurija št. tM? v Heni>, W. Va. dne 1. julija 19»>10. Jo«ij> ! J >l" '' ,M|, :l 1H77-	1«I28(J, v 1. razred. Društvo šteje 2> <-lanov.
K društva sv. J,*efa št. 80 v (Jowanda, N. V. dne I. julija BJ10. Gaip D Uaar rojen 1h?7, eert. št. UJ288 in Frank Krtina, rojm Itffll. cert". št. kmm. f*»e v 1L raarwt ItvxMw šteje 2!» /laiH»v. ..« u >U f fj| , k on.-! vu Alojf.i- ji št. ;*} v r,»neniau«!ht Pa. dne 1. julija 1010. Jo«
- jjen I87t,. wl. .t. 132?K>, v 1. rarzei. Družico fee^lfc <-bria, ^ . n-lu. v. Barbare št. 4 v Federal, Pa dne J. ^ILi*	Roje,
roje,, lh,I. cert. št. KtlSri, v I. razred. Društvo šteje 72 članov. f , .
K d,ušiva i "j rila in Metoda št. 0 v Calumet. Mich, dne 1. julija 101». Joe Muru, rojen 1803. eert. št. 13202; Steve Ža-ar. rojen 1883.'eert. »t : 1203; Ceo. K^un, rojen 187«. eert. it. 13204; Paul Settle, rojen 1871. cert. 132«.-,, w v I. r acred. Društvo šteje 243 članov.
K društvu sv. Jožefa št. 21 v Sau Franeiseo. Cal. dne 1. julija 1010 Anion Matttz, rojen 1800. eert. št. 13206 v I razred. Društvo šteje 00 članov K diuŠtvuHv. Petra ir. Pavla št. 15 v Pueblo, Colo, dne 1. julija 1910. KaM K lun, rojen 1875. eert. št. 13298 in Joe Beaael, rojen 1870. eert. št. 133, 0. v I. razred.Društvo šteje 116 članov.
K uštvit sv. Kra-nei^ka št. 54 v Hibbtng, Minn, dne 1. julija 1010 J>	I m. .. i oj »■ 11 1|M5. eert. št. 13300, in Fratvk Domin, rojen 1801. eert.
«*<. i ' 'M, „la v I. razred. Društvo šteje 52 elanov.
K društva sv. Janeza Krstnilta št. 37 v Cleveland. Ohio, dne 1. julija 101« \ nt on Anžlov ar. rojen lf-70. eert. št. KJ303; Louia Zupančič, roj^n ' " " ' ' ; "4; Anton Bre-ar. rojen 18*0. cert. št. 133C6, vsi v I. razred; Kratd, TrLstar. lojen 1882, e»»t. U. 133«6; Mike Vintai, rojen 188g' eer«. -t. 13,307, oba v II. razred. Ifruftvo šteje 172 članov.
K društvi, »V, Sree Jezaea št. 2 v Rly,' MGnn. dtje 1. julija 1010. John Ura'xk, rojen 1^0. eert. št. 13312; Anton ZljaŠ^ik, rojen i860, cert. št 13313; Math. Ilor^e, rojen 1885. , —. št. 13314; Math. Janko, rojen 1866. *e«t. -"t. 13315. vsi v I ra.Jt.re 1. Dmštvo šteje 13 članov.
K društvu .v Inu Jemi«a št. 2T» v Eveleth, Minn, dne 1. julija lOlO. A i i (Mih, rojen 1885, cert. št. 13316; Frank Vittan, rojen 1872. eert. št. 13317; ,Mu, Zaveti, rojen 1871. eert. št. 13318; Fran'k Orenek, rojen 1880. e š' 133Ml, v I. razred. I ruštvo šteje 168 članov.
K društvu m. Jiuefa i t. .30 v Clusholm, Minn, dne 1. julija 1010: Jos. Lau-ič. rojen 1^70. eeri. št. 13321 ; Frank liavee. rojen 188,3. cert. št. 13322; i. br, \1din. rojen 18W>. eert. št. 13321; Daniel Hmak. rojen 1873. eert. št. 1 »21; Ki an k DeUljak, rojen 1870. cert. št. 13,*125, vsi v I. razred. Društvo »teje '220 članov.
i: .'ruštvu Cirila in Met.Ha Št. 16 v Johnstown, Pa. dne 1. julija 131.;. Vtatb. M a rohni«, rojen 1877. etrt. 5t, 13326; Martin Klinar, rojen D:'.' eeit. I 1LJ87; 1 »a; k Ciilak, :ojcn 1879. cert. ti. 13328, vwi v L ratz-rt L D»u»*Uo Heje 14.1 članov.
K draMra m Jerneja št. 81 v Aurora, 111. dne 1. julija 1010. Joaip Hri-brir roje« !t 7 e+rt št. 1333». r 1. razred; John HoČeVar, rojen 1867. *L rX'M, v 1. razred. Drwilvo štej« 32 članov
d »rti. rojena M72. eert. M. 1325&^Dni?vo štejte 8 cl^^. WArfllto1 K društva bv. Srce Jezusa št. 2 v Rly, Mina. 4ne 1. julija 1010. Marija Sekula, rojena 1880. eer*. it. 13170. Društvo iteje 60 članic,
K- drttštvn bv. Petrah. 80 v Thomas, W. Va. dne 1. julija 1010. Fran-čišk- Milave, rojena 18871 eert. št. 13270 Društvo Šteje 10 elanie.
■K društvu sv. Mihaela št. 27 v Diamondsville, Wyo, dne 1. julija 1010. Kata Vehar, rojena 7877, cert. št. 13281; Magi Ermonovič, rojena 1883. cert. št. 13272; Jožefa Voifeničar, rojeiia 1875. eert. št. 13273. Društvo šteje 15 '•lanic.
K društvu sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont, dne 1. julija 1010. Frančiška Amfcrožič, rojena 1868. eert. št. 13251. Društvo šteje 12 članic.
K društvu sv. Andreja št. 84 v Trinidad, Colo, dne 1. julija 1010. Marija Prcakar, rojena 1878. cert. št 13B74. Dhitšvo šteje 6 članic.
K drušrtvu sv. Petra in Pavla Št. 36 v Lloydell, Pa. dne L julija 1010. Mary Guzelj, rojena 1887. eert. št. 13282. Društvo šteje 24 članic.
K društvu sv. Jurija št. 96 v Henry, W. Va. dne I. julija 1010. Mary Marko*. rojena 1873. eert. št. 13087 Društvo šteje 1 elanieo
K društvu sv. Jožefa št, 20 v Gilbert, Minn, dne 1. julija 1010. Fran-iška Gerin, rojena 1882. cert. »t. 13207. Dru«tvo šteje 31 elannic.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 35 v LIoydeH, Pa. dne 1. julija 1010. Maria Svile, rojena 1883. cert. št. 13302. Društvo šteje 24 članic.
K drlštvu sv. Janeza Krstnika št. 37 v Cleveland, Ohio, dne 1. julija I0K. Helena Perdan, rojena 1882, eert. št. 13308; Lena Russ. rojena 1871. cert. št. 18300: Zofy Anrlovar, rojena 1883. cert. št. 13310; Mary Tekstar, rojena 1800. eert. št. 13311. Drtfštvo šteje 02 članic.
K društvu sv. Sive Jezusa št. 26 v Eveleth, M5nn. dne 1. julija 1010. Angela bkrabec, rojena 1887. eert. št. 13320 Društvo šteje 52 članic.
SUSPENDIRANI:
Or" društva sv. Petra in Pavla št. 35 v LIoydeH, Pa. dne 1. julija 1010. John Music, eert. št. 3454; Frank Slane, cert. št~ 1*514; Lenard Vsnik, cert. st. 12601, vsi I. razreda. Društvo šteje 102 članov.
Ol društva sv. Janeza Kjrstni"ka št. 82 v Sheboygan, Wis. dne 1. julija 1010. Frank Paneer, eert. št. 13265, I. razreda. Društvo šteje 63 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueldo. Colo, dne 1. julija 1010. Anton Šeme. cert. št. 1183. I. razreda. Društvo šteje 115 članov.
OH društva sv. Alojlrija št. 78 v (Kallida. Colo, dne 1. julija 1010. Stanislav Ktricoljan, eert. št. 1100«, I. razreda. Društvo šteje'53 članov.
Od društvo sv. Jožefa ts. 14 v Crockett, Cal. dne 1. julija 1010. Frank Jork.au, eert. št. H866 in Anton Son:(koVioch, eert. št. 01)82, oba'L razreda. Drr.:tvo šteje -18 članov.	<	f
Od društva sv. Jožefa 74 v Tyre, Pa. dne 1. julija 1010. Leopold Vesel. eert. št. 7065, iT. razreda. Društvo šteje 24 člatiov.
(>.'. dm.<t\-a sv. Srce Jceu*a št. 2 v Ely. Minn, dne 1. julija lOlO. John Lou<hin, cert. št. 4728; Joe Loushin. eert. tš. 443; Frank Aerjak. eert. št. 111-11: Anton Se'kulo, cert. št. 7570; Math Ulle, eert. št. 541, vsi I. razreda. Društvo šteje 128 članov.
O I društva sv. Sree Jezusa št. 08 v Almieek, Mich, dne 1. julija 1010. John Jakovae. cert. št. 12050. I. razreda. Društvo šteje 35 članov.
Od društva sv. Cirila in M^tmVa št. 0 v Calumet. Mudi. dne 1. julij« lf)lt). Jos. Martinae, eert. št. 844, I. razreda. Društvo šteje 243 elanov.
Od društva "Zvon" Št. 70 v hiea^o, 111. dne 1. julija 1010. Ant. Muič, eert. št. 7460, II. razreda; Mrako Žitkovič, eert. št. 7761, I. razreda. Društvo šteje 38 članov.
O I društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. dne 1. julija 1«10. Frank Botirh. eert. št. 50S1. H. razreda. Društvo šteje 135 članov
Od društva* sv. Ime Jezusa št. 25 v Eveleth, Minn, dne 1. julija 1010. Jo*. Marn, cert. št. 1723; John Opeka. eert. št. 5336; Ant. Zidar, cert. št. 1764, v hi I. razreda Društvo šteje 170 članov
Od društva sv. Jožefa št. 30 Chi.-iholm, Minn, dne 1. julija 1010. Tomaž Dimee, eert. št. 7518; John Htidolin, cert. št. 14047; Nik. Musie, cert. št. 12043; Jos Palčič, eert. tš. 11452; John Plut, eert. št. 12401, vsi I. razreda. Društvo šteje 215 članov.
O i društva sv. Jožefa Št. 14 v Crockett, Cal. dne 1. julija 1010. Ant. Miklieh, cert. št. 00v>4. Društvo šteje 23 članov
CK1 društva sv. Ime Jezusa št. 25 v Eveleth, Minn, dne 1. julija 1010. Helena Marn, cert. št. 1723 in Frančiška Opeka, eert. št. 5336. Društvo šteje 50 tlat.ic.
ZOPET SPREJETI:
K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Fa. dne 1. julija 101». Frank Garuk. eert. št. 5415, v I. raizred. Društvo šteje 136 članov
K društvu sv. Barbare št. 33 v Tre tie. Pa. dne li julija 1010. Mary Gorjiip, cert. tš. 12480. DDruštvo šteje članic.
ODSTOPITI:
<>d društva sv. Alojzija št. 100 v Lorain, Ohio, dne 1. julija 1010. Frid. Stoje, etrt. št. 4C60, I. razreda Društvo šteje 80 članov
OJ društva sv. Ime Jezusa št. 25 v Eveleth, Minn, dne 1. julija 1010. Frank Fidel, eert. št. 7430 in John Memgar, eert. št. 1724, oba I. razreda. Društvo šteje 186 članov.
Od društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. dne 1. julija 1010. Mary Cblak, eert. št. 02fx3. Društvo šteje 50 članov.
Od društva sv. Ime Jezusa št. 25 v Eeveleth, Minn, dne 1. julija 1010. Antonija Me-m^ar, cert, št. 1725. Društvo šteje 40 članic.
ČRTANI;
lz društva sv. irila in Metoda- It. 0 v Calumet, Mich, dne 1. julija 1010. Ste-c Stajduhar, cert. št." 2747, I. razreda Društvo šteje<242 članov/
Iz društva sv. Jdfcefa št. 80 v Gowanda, N. Y. dne 1. julija 1010, Jolui j Hren eert. št. M410, I. raferfeda Društvo šteje 28 elanov	, , -
Iz društva sv. Petri in Pavla št. 66 v Joliet, 111 dna 1. julija 1010., J^ov-ro Zni>ančie, Cert. št. 11387,^1. razreda. 1%-uštvo šteje 73 planov.	**' f
Iz <fruwtva sv. Janeza Krstnika št. 37 v Cleveland, Ohio, dne 1. julija j 101 C. Jernej Šinkovec, cert. št. 4186. 1. razreda. Društvo šteje 171 članov.
PRESTOPILI:
Brat Frank Trenti, rojen 1871, razred L, elan društva sv. Jožefa Št. j •">2 v Mineral, Kans. je prestopil dne 1. julija 1010. k društvu sv. Rešnijcga Telesa št. 05 v Franklin, Kans. Prvo društvo šteje 60, drugo 43 elanov.
UMRLI:
Brat Josip Štokelj, rojen 1870. cert št. 7206, član društva sv. Štefana št. 26 v Pittsburg, Pa. je umrl dne 10. februarja 1010. v mestu Planina na Kranjskem. Zavarovan je bil za $500.00. Društvo šteje 63 članov.
Brat Franc Russ, rojen 1878. cert. št. 4670, član društva sv. Jožefa št. 86 v Midvale. Utah, je umrl dne 16. junija 1010. v mestu Silvcs City, Utah. Zavarovan je 3>il za $ 1.000.00. Društvo šteje 33 članov.
Bij)* John Dejak, rojen 1875. cert. št. 390, član društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. je umrl dne 26. maja 1010. v mestu Two Harborv Minn. Zavarovan je bil za $ 1.000,4)0. Društvo šteje 67 elanov.
NOVO DRUŠTVO.
Novo društvo sv. Frančiška v Moon Run, Pa. je sprejeto v J. S. K. Jedncto dne 1. julija 1010. Društvo šteje 24 članov in 3 soproge. Z bratsftim pozdravom,
GBO L. BROZKtt, tajnik.
IT VAflrO EA TBAKMA f lite SB OROANISTA,
SLOVENCA I -lit Slovenea ali Hrvata, kteri je vešč vo-Vaak potnik, kteri potuje dtonjditi tamburaSki in pevski zbor. Pred-New York r atari kraj ali pa is »ta-, nost ima neoženjeni. Natančneje po-rega kraja, naj obiU«	'drobnosti daje:
PETO SLOVENSKO - HRVATSKO 1 Pevsko tambuška društvo Sokol, OOSTtLEO S naroftUll , 750 Nw High St.,' Los Angeles, Cal" Aifiat Eacft,	i [ . .... . _(}2tl5—:7)
trt	SI. Vem TOkf, r ROJAKI IN ROJAKINJE, nil
kjer bade dobro poatrain ia aa raa- filRJAJTR MTAJVECJI dtOVEN-fflU^rMbo Bafr abbt A pn- SKI DNEVNIK* "OLAif NAt^ noteige. Mn Mi taaa <DA"J
. ' -rM- ■■< ,' k. ■. , i-
ZAHVALA.
Spodaj po<lpisatii uradniki dvora Presv. Srca Jezusovega štev. 1533 C. O. of F. v Wfcukeganu, HI., želimo izreči tem potom našo iskreno zahvalo vsem udeležencem slovesnosti bla-goslovljenja nove zastave dne 3. julija. V prvi vrsti se zahvaljujemo Rev. Ivan Plcvuiku za blagoslovlje-nje in prekrasni govor, nadalje go-spicam Angeli Mencinger in Rozi O-man kot prvim družicam ter vsem drugim gospicam, ktere so bile tako dobre in z veselim srcem povzdignile slavnost kot družice novi zastavi. —■ Srčna zahvala tudi očetu Fran Rem-/garjii. materi M. Ilemžgarjevi. botru Valentin Beleeti in botri Ani Be-■ lec. — Na<lal,ie zahvaljujemo dvo-Iru sv. Jurija št. l."i:n C. O. F. in zastopnikom bratskih čeških dvorov iz. iChieaga. kteri se niso ustrašili dol* ;gega pota in nam prihiteli na pomoč. — Zahvalimo se tudi vsem tukajšnjim slovenskim in bratskim hrvatskim ter slovaškim društvom, ktera so se udeležila slavnosti in veselice. Imena vseh društev in udeležencev nam ni mo^roee priobčiti zaradi pomanjkanja prostora. —»Lepa hvala tudi slovenskima listoma "Olas Naroda" in " Amerikanski Slovence", ktera sta priobčila naše dopise in kolikortoli pripomogla k večji udeležbi. — II koncu zahvala tudi jm»-sameznim rojakom in rojakinjam, ki so nas {»osetili in na eden ali dru.iri način priponjojjli k večji slavnosti in tako sijajnemu uspehu. Vsem skupaj se še enkrat zahvalimo in jim kličemo krepki: Na zdar!
S pozdravom
Valentin Jereb, nadborštnar.
Ignacij Malcšič, fin. tajnik.
Valentin Belec, blagajnik.
I^Aj 50.000 knjižic j
HHPH	ZASTONJ MOŽEM.
Bfl^lKfiiPI Vaaka knjižica f« vradna $10.00 bolnemu človeku, i
..Ako trpite na kterikoli tajni molki bolezni, r.elitno, da takoj piSete po to Čudežno ■ knjižico. V lahko razaimljivem je/ikti vam ta kniižica pove, kako ne na domu tema* ; ■TVKVSjm liito Zdravi nifilis ali zaatruplienje krvi, životna slabost, zgnba spolne kreposti, revma-^M k j IITJSfri ^^B tUem ali kostobol, organske bolezni, želod ee, jetra in bolezni na otdalih in v mehurju. BJIA.TX4 Vil ^Hl Vsem tistim, kteri so ce r.e nasitili in naveličali večnega plačevanja brez vssikega vspeha, J
te ta kreiplacaa kajlllca vredna stotine dolarjev. Ona v*m tudi pove, xakaj da trj ite in ' ^^^^^^^^^^^^^^^ tako lahko pridete do trdnega zdravja. Tisoče mol je sadobilo perfektno zdravje, te-1
lasno moč in poli vi jen je potom te dragocene knjižice, ki je zalofra znanosti in vtwbuje 1 nt vari. ktere hi moral vxak človek znati. Zapomnite si, ta knjižica se dobi papateana ^gg^f^Q^gg^gggSE iastoe|. Mi plačamo tudi poštnino. Izpolnite od rezek spodaj in j^tite nam (ra še danes, '
na kar vam mi pošljemo našo knjižico v vašem materinem jeziku popolnoma zastonj.
POŠLJITE NAM TA ODBEZEK DANES.
)r. JOS. LISTER & CO., Ana, 702 Northwestern Illdg, 22 Fifth Ave., Chicago. III.
Go»pa4i« Zanima me ponudba, s katero nudit« Vašo knjižico brezplačno, in prosim, da mi jo polljetc takoj.
* *	Ime.....................................................................................
_ __ Poeta... ............................................Drtava..............................
fT Veliko zalogo vina In žganja.
Marija Orlll
Prodaja bc2» vk» po..............70«. gallaa
^EMtSpWowKl	Črno vino po.............50c.
^BBKwWWwK. Drolnik 4 galonc ta....................fll.CO
Brinjevec 12 stcklenic u...............$12.00
MSHK aH 4 gal. (sodCck) sa.................116.00
Za obilno naročbo se priporoCa
If	MARIJA GRILL,
03O8 St. Clair Ave,, IN. E., Clove and, O
ŽENITNA PONUDBA.
Fant, star 27 let. z lepim premoženjem v gotovini, želi sl» seznaniti s Slovenko v starosti "JO do 24 let. Na denar se ne oziram. Pisma in slike, kaj ostane tajno, pošljite na:
J. Križan, 102 5th St., Monongaliela City. I »a. (12-16—7)
Iščem brata FKANJA H A ("NI K. O njern ne vem sledu že tri leta. Prosim cenjene rojake širom Amerike, če vu kdo za njega, da mi naznani, ali pa naj se mi sam oglasi, imam mu več poročati o smrti matere. — Joseph (iačtiik, 901 Keteliatn St., Indianapolis, Iud.	(15-16—7)
I Iščem FRANf lŠKO MI HO. Dorna je iz Horjula pri Vrhniki. Ako kilo izmed znancev vi* za njeni naslov, naj ira mi naznani, /;a kar mu h.i-dem zelo hvaležen, ali naj se pa sauiii javi. — John Lavrisha, 40.">(» St. (Mair Ave.. N. E.. Cleveland, (10-20 -7)	* i
THE LACKAWANNA,1
K a j pri prav ne j! a teleznica za potni keM
namenjene v Kvropo. V nepotrednej blifini transatlantsklhB parnikov.
Prevoz potnikov in prtljage zelo pol
ceni.
THE ROAD OF ANTHRACITE]
Najkrajša pot v Buffalo. .. I Direktna pot v Scranton m in premouo*« okraje. Med N. w Vorkom in \iuff»\d voslfl vsaki d«n v vsakej smeri po pet vlakov»fl Med New Yorkom, ChicJ»«»om iafl zapadom vsaki dan štirje vlaki;
Med New Yorkom, St. Louisom inl jugoxHpadom, dnevni promet;
Med lokalnimi točkami j rirofien inl pripraven promet.
Nadaljne informacije glede voi-l njih cen. odhoda in prihoda vlakov 1 itd., se dobe pr* Skalnih agentih I ali pa pri
■ George A. Gullen, j
t!« v nI pot nitki afeat I
90 West Street, I
__New York. J
Za vsebino tujia oglasov ni odgoH • orno ni npravniAtvo m nrsdniltvoJ
DOLGO ŽIVLJENJE.
Naravna Želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenj« kolikor mogoče. Nara-voznarici vseh vekov ao da vho moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne Htuento misliti, da bomo vadoo živeli, »življenje pa lahko podaljšamo— jensi»irn. Vni yi\r. v ni ki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vaakega živega bitja. To je v onib prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri tih pre bavnih organov v nereda, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitio o?<lia\ino olirattimo si zdravje in tnoe. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih,
organov, in to je dobroznano
Trmerjevo zdravilno grenko
vino.
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rtideč« ga vira In importiranili grenkih želilč. Ne vsebuje škodljivih tvnrin, za to je absolutno vaino za vsak, £e tiiko nežen želodec. Še zdravim ga je pri) o očati. eno čafiico ali dve o priliki, da se prebavni
orgaui ohr »nijo v dobrem stanju.
/
To je čudežno*zdravilo
ojstvi okas, krepka živce,
čilti|kri, čedi obrazno barvo, pomnoži pozum,
odstrani neprebavnoat,
doneae mirno spanj ,
dalji a življenje.
Raje lahko cela dra ina, od najstarejega do otroka v zibelki. To sc ne n-ore trditi o katerem dragem sdraviln. Čistočo tega zilravila jamči po vladi Združ. držav. — Ser. No. 340. Tisoči zahvalnih pisem (Hi ljudi potrjuje zdravilno vrednost tega li ka. Zdravniški nasvet poSljeino-brezplačno. Pišite nam v materinem jeziku.
JOS. TRINE R
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL
■ I##	.	x
He pHAlt« pofkmsHi TrinerieTO Hrvaške Importirane 8lirci:re in »(»roiikiKi Briajerci, tm domifgi fzdelkn.
K	>W»lrm~
v stanovi j ena doc 16. arfasta 190 a,	™
inhorpor: -sna 3 2. aprila 1900 v dria.vl P«~:ti«.
• sedežem v Conemaugh, P«.
GLAVNI URADNIKI:
f*redaednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No L Conemaagh, Pa.
Podpredsednik: GEORGE EOS, 524 Broad St* Johnstown, Pa
Glavni tajnik: IT AN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa.
Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa.
Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 233, Coaemangh, Pa.
Pomožni blagajnik: IVAN BREZOV£C, P. O. Box 6. Conomangb, Pa
NADZORNIKI:
[ . JACOB KOCJAN, preda, nad s. odbora, Box 506, Conemaugh, Pa.
FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemangh, Pa. i ANTON STRAZiCAR, nadzornik, Bx 511 Conemangh, Pa '
POROTNIKI:
ALOJZTJ BAVPEK, predsednik porot, odbora, Bos 1, Dunlo, Pa.
IfIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo.
IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Bos 323, Conemangh, Pa. . t
VRHOVNI ZDRAVNIK:
B. A. E. BRALIJER, Oreeve St., Conemaugh, Pa.
o
Cenjena druitva, oziroma njih uradniki so uljudno proleni poliljati V*msr nsrsvnoHt na blagajnika in nikomar drugem, vsa druge dopisa pa aa glavnega tajnika.
V alntaja d* opazijo druitv^ni tajniki pri mesečnih poročilih, ali sploh kjersibodi t poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj ae te nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
Draitven« glasila je "GLAS NARODA ••
JZ URADA (H.AVNBGA BLAGAJNIKA Š$OV. DEL. FO^I*. SVEŽE ;
Si ~ i«.
Cenjena'uredničtvo!	" *
K. lim, « a v i |n inl/i ilf v slabilo naše napredujoče Slov. Del. Podp. Zveze, Lati 1 a dokaj li | <» cvete in napreduje, kar je zahvalite vsem združenim robrutum. filcjmo le tako /. združenimi močmi kot do sedaj tuli v naprej delovati, »'u /i jolmin o 'e vtčji in močucji temelj, na katerem je postavljena.
/.a!rvaljuj< a -c reiijt nenu diuStvu Zora štev. 17 v Akron, Ohio za prejet i darilo, l.i-tcro rem jn^Inl na društveni odbor "Planinski raj" štev. 8 aa one Mtote v Primero, Culo. katere je katastrofa zadela. Sobratje so se ' r>vzrli iu pri jKvali, kakor sledi:
An Ir.j St u i iu, Anton Cesar, John Vilk I., John Volk II., Jo~ Volk. Anton Oer/el, Andrej Vilk, -nki |k> 50 e., »kirpaj f 3.50.
Lepa b\:ila vem darovalcem cenjeneya druitva. Skupni glavni odbor S. i' P 1'veze /»li obilo napredka iti združi-nos t naii organizaciji.
tPtK/diu\ vmdi *obiutocu
Frank Šega, glavni blagajnik.
Severova Zdravila ao pripravljena po predpisih na temelju pravilnih in
znanatvenih načel.
Telesna moč]
pojema s leti starosti, ampak lahko si ohraniS telesno moč in se |f ^ . -,	j
občuva« raznih bolezni vsled starosti, ako uživaš	^ S^^SS^ ]
Severov	j
Življenski balzam. »|F I
Povra'a »o« prebavt, takega ttstreji krrpi in poživlja. Izpodbuja	I fS
oslabela in otrpla črava, tako poapeAcifi* izlo^vinj«' obrabljene 1n '	*
punte tvarme. Pomaga narav/pri čiščenju krvi.J "	J
Dragoceno krepilo za'stare in mlade obeh spolov.	1
Kupnjt* fcf-;;.*^^^	j
Zdelani živci	prva pomoč	j
It «n«ij.V4 /.i\ca* tonit« ..T« potrebna.	kolcvane, da oe pojavi bolečina In vnetje, je	i
Severov	Severove Olje
Nervoton	sv. Gutharda
rr|l,\,'Vnl'vV r^Vtll ;ivrvi™ P"Tirj*"	ki bržolaina bole.'ino. Nekoliko obkladkov rman-
BSwTln!? . - al «,.	j* 0t€^iine ter krn*h' Pogrne poeko.lov.nim d"
I I »i 4 1 r, ifvcIJa , n,Lr ' Poirtaat, flavobol	lom njihovo pravo podobo in prednjo mor. To ie
>a SP..4I. , feifCM onemoglost.	.pl^	^^ za bolečine in poškodbi
(COa *l0°. „ _fjji MUjjjlflfc,	CenaSOc.
Naš zdravniški oddelek ram j« na uslugo. Sret zastonj.
Zunaj je ratZgrajal divje tuleč i« besno suvajoč jesenski vihar, vihar, ki pobere zadnje listje in ga odnaša do oblakov.
Loven so so leli pri večerji, vsi še v škornjih, rdeči, dobre volje in kakor prerojeni: sami veliki krepki ljudje, ona posobna pasma |xd gosposkih, pol kmečkih bogatih normandskih gra-ščakov.
i
Ves dan so sc klatili s puškami v rokah zunaj j>o olwdrnih gozklih gx>sf>o- | da Bloudela, župana v Eparvillu, in v prostornem domu enega njegovih ura-4činskih najemnikov .^o sedeli zdaj "kro^ dolge mize.
V peči je gorel velikanski ogenj ter i je metal knavo svetlobo na strop. | Xoge iztegnjene daleč pod mizo. s ko- i molei podpirajoči si glavo, s svetleči- : :ni očmi so arovorili gostje, sedeči i I»o l veliko obešeno petrolejko, glasno j
Kesmcna aogodba.
:, ,. ! r j. ^ ■ -	'
francoski spisal GUY DE MAUPAlSSANT. — Prevel DR. IVO ŠORLI.
| kričeči in divje se grobotajoči, o lovu in p«e!h ter so pili pri tem kakoi jame.
Toda zdaj .*o bili že tam, kjer pridejo pol pijanim ljudem naenkrat dru-i;e misli, in vsi so bttlili s poželjivimi !očmi za močno, tnl&io, okroglolično služkinjo, ki je prinesla na svojih ridečih rokah Širok krožnik novih jedi na mizo.
Naenkrat je vzkilknil gospod Se-jour, dolg, suh človek, ki je študiral nekoč- najprej za duhovnika in postal potem živinozdravnik ter je ime! zdaj živino vsega okraja v svoji oskrbi:
* * Vraga, gospod Bloudel, k tej tam me pa menda ne boste klicali tako kmalu!"
Vse se je zopet gromko zasmejalo. Ce je nehal eden, je pričel že drugi. A tu se oglasi baron Vernetot, star, propal in zdaj že čisto zapit plemič
vmes:
"C kaj te. varni povem jaz eno, ki se je meni samemu dogodila, kaj se to pravi, imeti opraviti s takimile deklinami. Kadar se sj»omnim te vražje dogodbe, mi pride vselej tudi moja psiea Ali r za na um, ona, ki sem jo bil prodal grofu Hanssenelu in ki se je vračala vsakrat zopet k meni, kadar je mogla uiti, tuko ra,la me je imela. Slednjič me je že jezilo in sam sem prosil grofa, naj jo iin.a na verigi, fn veste, kaj je napravila ta žival f Same žalost-i je poginila!
Ampak pardon! Pripovedovati sem Jotel pravzaprav o svoji dekli.
Imel sem takrat petindvajset let n sem živel na svojem gradu Ville-
>on. »Saj veste---- ko je človek še!
nlad, ima denarja na kupe, iu se zve-•er tako prokelto dolgočasi, pa mu iščejo o«*i kar same okrog.
In sem res kmalu tudi našel neko nlado stvar, .ki je služila proti De-»oultotu \ Cauvilla. Vi ste ga po-mali Deboultota, Vi BIoulelT Skrat-ca, omarcala me je ta spaka tako, da
^JO^c^^t-fV?^11 kar k njp-
lerilt gosfxHl a r j ul il"se ni mu predlagal i in+e -kuT^ijo. wi mi pn-puwti srojuj dužkTRjo, "Jay* ^fftJiaTfr-TrjTitmi fr\-oj0 j iobilo »Kokoto, }>o kateri »o se mu že \ Ive leti sline cedile.
Kar poskočil je! "Udarite, gospod } le Vernetot!" je rekel pa je bilo ■iklenjeno. Punca je prišla na gra*l in jaz sem gnal kobilo osebno v Cau-kille ter mu jo pustil za triwto srebr- | ijakov.
Pne čase je šlo kakor namazano. Nihče ni slutil ničesar; k \-eeemu, da me je imela Roza za jnoj okus malo le preveč rada. Povedati vam moram I takoj, da ni bila kar tako. V njenih »lah se jc pretakalo nekaj posebnega. NTajibrže tudi posledica, da je pobožal bogrvekdaj, kakih sto let prej, kak plemič mimogrede svojo zvesto služabnico — njeno babico ali kali.
(Skratka: oboževala me je. Toliko nežnosti, lepih besed, komičnih priimkov, kakor bi se igrala s kakim psičkom, n.i je dajala, da sem včasih že res mislil, kaj bo iz tega.
"'Predolgo ta stvar pa vseeno ne sme trajati, sicer me še ujame!" sem si mislil. No, pa seveda, mene se ne ujame kar tako. mene! Nisem nam-re? iorrJed onih, ki se jih omami s par poljubi!
Ampak to sem vam gledal, ko mi pove, da bo mati! Pif, paf! Kakor bi me dvakrat ustrelil v prsi. Iti pri tem me je objemala, objemala, se smejala, plesala, plesala. — kakor nora, pri enoji dali! * *
, No, prvi hip' naj 4jo; toda ponoči in?u človek čas, da bolj premisli..
'1 Zdaj je, kar je!'* sem si rekel____
Samo. da je še čas udarec odbiti in j nit odrezati, in sicer črm preji Menda me raiznrtrete: oče in mati v Barne-' villn, moja sestra poročena z marki-jem Yspare v Robelleka, samo štiri ure od Vil limona. Tu ne boš z izgovarjanjem veliko opravil!
Aimpak kako se izviti? Če gre kar tako iz hiše, si bodo kmalu kaj milili in potem ne bo konca opravljanja: če jo pa obdržim, bodo videli še sko-raj prej. kakega vraga sem napravil.
In slednjič---- kar tako je tudi ne
moreš pognati.
Potožil sem se svojemu stricu, baronu de C ret eni I: to vam je bil stnr lisjak, ki je znal šteti več neg?o do pet. Njega sem vprašal za svet.
*'Treba jo je omočiti, dragi moj!" ,je odgovoril stric z vso svojo mir-1 nostjo. Kar zazijal sem.
"Omožiti, stric? Aimpak s kom?" "To pa že ni več moja stvar, prijatelj, ampak tvoja. Če Človek ni neumen, že najde koga."
Premišljeval sem o tem ves teden, a potem sem si rekel sam pri sebi: "Moj stric pravi prav! Omožiti jo i je Ireba!"
j In zdaj sem si začel beliti glavo in iskati; kar naenkrat mi reče naš sodnik, ko sva nekega dne skupaj večerjala, čisto mimogrede takole:
""Ali poznate sina stare PatraielleT S tem vragom ima človek vedno dovolj opraviti. Boste le vid?li, da -bo še slabo končal. Jabolko ne pade daleč od drevesa!"
Ta stara Paumella je bila v resnici , prava služafbnica hudičeva, baje že okl mladih let sem. Za tolar bi bila prodala svojo dušo in dala še svojega malo vrednega sina po Vrhu.
(Napravil sem se takoj drugi dan k njej, da bi ji raztolmačil svojo zadevo.
Toda komaj >»em pričel nekaj mencati, ko'je bila že'na čisteim.
"Koliko ji mislite pa dati, žen- ' *k:T" se je oglasila. • Bila je res vražja babnica! Ampak i jaz tudi nisem bil-neumen in sem j imel že vse lepo pripravljeno.	I
- Pri h'n'Trvillw »nm Miiel takrat triT. bolj zapnščene kose -semij«, spakliija i če k mojim trem villebonskim grašči- j nam. Najemniki so »e neprestano pri- ' toževali, da jim je .predaleč do tja. 1 Pa sem si kar naenkrat pridržal te ' tri njive zase. in ker so krretje kreali,! sem jim popustil v nadomestilo do koncu leta odrojtovanje perutnine. I Tako je 'bila *t>vur v redu. Zdaj sem kupil od svoje,sra soseda. gospo*da d' Atcmonte, še pod sveta zraven in sem sezidal malo koliibo gor, vse skupaj za petnajsto frankov. Tako sem spravil skirpaj malo pose*tvice, ki me ni stalo veliko, in to sem določil dekletu za doto.
Ampak starki je bilo še vseeno premalo in ko sem ae naveličal prerekanja, vdati se pa tudi nisenn. hotel, sva se razšla, ne da bi bil kaj o-pravil.
Drugi dan je prišel sin sam k meni. Videl sem ga adaj prvikrat. In reči moram, da mi je napravil dober vtisk in me je precej pomiril. Za kmečkega fanta ni bil napa«*'--tako sem sodil, da mora biti oduren in trd lopov.
Začel je od daleč, kakor bi se bil prišel pogajat za kravo. Ko sva se slednji« sporazumela, je hotel posestvo tudi videti, in odila sva takoj tja. Tri ure me je držal v kleščah, slepar. Vse je premeril, precenil, pobral vsa ko t oliko plast zemlje in jo je zdrobil med mstmi i kikar^i 1—*
da ga ne ukanem pri kupčiji. In ker i hiša še ni bila pokrita, je zahteval opeko namesto slame, češ, da je treba pozneje manj poprave. , Slednjič mi pravi:
Ampak kar je trdba j»o hiši, pre-skribite timli Vi'.'" Jaz sem se branil.
j "Kaj ni dovolj, če Vam dam posestvo?"
!	pa! Posestvo in še otroka
i po vrhu!" se je zarezal, da sem nehote zardel.
In potem je dostavil: "Tako bo: eno posteljo, eno mizo. eno omaro, tri »tolice, in kar je treba ! za kuhinjo, spravite noter; ali pa pu-jstin o rajši vse skupaj."
Privolil sem mu še to, le da sva že enkrat končala.
Že sva bila zopet nazaj, a Še vedno nobene besedu o dekletu samem. Naenkrat pa me pogleda, mrcina, nekako v skrbeh in me sramežljivo j vpraša:
" Pa---- pa če bi umrla____ kdo!
dobi hišo in zemljo potem?____"
"Vi venklar! Seveda Vi!" To ga jc torej tlačilo ves čas! In zato je prijel zdaj skoraj ginjen mojo roko in jo je stisnil. Kiipčija je bila sklenjena.
Ampak zdaj je bil pravi vrag, pregovoriti še Rozo! Vrgla se je na tla pred me in je ihtela, tulila in ponav-i Ijala neprestano: " fn Vi, Vi me silite! Vi!. " In še ves teden se je branila kljub rrojim pametnim besedam in mojimi prošnjam. Ženske so neverjetno neumne! Če jim udari enkrat ljubezen na možgane, ne razumejo ničesar drugega več. Pridi jim še s tako modrimi razlogi — ljubezen, ljubezen, samo še ljubezen!
Tako sem se moral slednjič res že razjeziti in ji zaprititi, da jo vržem driurače na cesto. Tako šele sem jo ustrahoval; aimpak toliko sem ji moral
vseeno obljubiti, da sme priti še vea-<ih malo pogledat k meni.
Tli peljal sem jo sam pred oltar, plačat sem sam ceremonijo, pogostil vso bando, — ampak potem seveda, ^ lahko noč otroci!" Pobral sem se urno za šest mesecev k svojemu bratu v Tonrn i ite.
Ko »i«m se Trnih sspm Uvedel, da je poVpT-aJevtfla vsaj* vsak teden jk> meni. In nisem bil šc eno uro doma. ko je izvedela in je stopila v mojo sobo — s pamtžemi nn rokaJi, Če mi verjamete ali ne. nekoliko »cm ga,pa vseeno pojrledal. tega pab-ka. JMi se mi celo. da sem ga stisnil na srce.
Ampak njegova mati! Skelet, senca, podrtija! .Muha, grozno postara-
'na! Vrag jo vzemi — kar nič jej ni , teknil ta sveti zakonski stan. Po . bleknem vseeno, šaro ne vam zakaj:
"Kako se počutiš v novem življenju. Roza?"
Toda zdaj so se odprli vsi studenci in med jokom iu stokom je vzklikala :
"Ne morem.... ne morem živeti '»rez Vas! Vse za.-tonj! Rajša umr-jein.... a ne morem več tako...."
Prokleto, tako kričanje! Potil sern tako sem jo tolažil; komaj »eni jo spravil pred vrata.
Potem sem izve lel, da jo mož ne-I usmiljen.-; pretepa. In tašča šele! Ta ;i je znala pokazati, kaj se pravi živeti.
Cez dva dni je bila zopet tu. Po j sej sili me je objela iu se je zavila potem na tla:
"Ubite me, če hočete, ampak nazaj me ne spravite nikdar več!"
Cisto tako. 'kakor bi bila rekla svoj-f"as Mirza, če bi bila znala govoriti...
Stvar mi je postajala že res pre-neumna. Najbolje je, če se zopet j>o-berem, sem si rekel. In izgubil sem se res zopet za šest '.»wwev,
'Ko sem sc vrnil. ... ko »cm se vrnil, -em izvedel, da je umrla pred tromi tedni, ko je bila prej vsako nedeljo na gradu.... Čisto kakor Mirza.... Otrok je tudi umrl, menda osem dni pozneje.
■Kar se tiče moža, je kanalja seveda podedovala posestvo. Pozneje se .jc izvrstno opomogel in danes je občinski svetnik."
iBaron se je pri teh besedah glasno zasmi-jal in je pristavil:
"Ampak naj reče, kar hoče, nazadnje sc ima zahvaliti za vse skupaj Ig meni,!"
Gospod Sejour, živinozdravnik, pa je dvignil kozarček žganja, in preden ga je potzrl. je izrekel težke besede:
"'Kar li očete, ampak takih žensk bi res ne'bilo treba na svetu."
POZOR, MIZARJI!
Podpisani svarim vse rojake pred
LOVRENCEM ŠUŠTARSIČ. Doma je iz Stanič pri Št. Vidu nad Ljubljano. Po poklicu je mizar in aafo me je prosil za mizarsko orodje, nakar sem mu privolil, da pride ponj. Kn- pa-jr-prišrh-odTi«-*»d mi je nekaj več, kakor sv« se domenila. Nato je pa odšel, prodal in liajbrže kupil vožnji listek za v New York. Mizarji, pazite toraj. dn tudi vas nc opehari! Njemu samemu pa svetujem, da se oglasi, ker inače sem pritnoran iskati ga sodnijskim potom.
Joseph Kazina, 1220 Pleasant St., Chicago. 111.
Pozor slovenski far mer j i!
Valed občna sata te ve, naročili smo tali letos večje »terik
pravi!) domačih * kranjskih kos *
V	lalojri jih Imamo dolge po 00, 70 in 70 cm. Kr ae izdelani
is najboljšega jekla v znanej tovarni na štajerskem. 1st« ae pritrdijo na koai&če z rinkoami.
G+nm 1 koae I«
Pri va6)al narofrltbl znaten popust.
V	aalogi imamo tudi klepalno orodje Iz finega jekla ii
pristne "Btrgtmo" brusilne kamne (o.Ie.)
Cena 1 garniture klepanja je $].— 1 brnsnega kamna 30c. Bojake opozarjamo da se a naročili
poinrijo dokler zaloga nn poide. Naročila priložiti Je dcaar all Postal Mosey Order.
Slovenk Publishing Co.
•a Gorttandt St.,	New York, N. Y
SAMO NEVEDNI IN NEISKUŠENI ZDRAVNIKI M
oglaiajo po časopisih in ae smatrajo aasotnim adraviti raznovrstno bolezni.
bU zmožen ozdraviti arčne napake ali kake druge bolezni Vsled tega imamo v sedanjih nSderaih časih Ilov^'iSlSf^ £ zdravniftke zavode. V takih bolniinicab in zdravni&kih zavodih najdete naJisknšne*T inlSvSle zdrarn?ke kiSn ^^ razume jo ozdraviti vsako in vsa bolezni. Ako trpite na pijačah, je^SmvnStMuSli^Vam^Ti^Soife in^^P^ bolezni, ako trpite na slabi krvi, Je zdravnik tu, kateri Vrni ozdravi te bolezniihakottrttenatato jSSS^SL^i9^^Ll? zdravnik ta kateri Vaa ozdravi na oned bolezni, in tako sknpno zdravniki aamorejo o^midd^M bole«?	' JO Zopet
N. tej podlagi je slavni Dr. B. & COLLINS natanovilTHB OOLlSs N^WVORK MEDIOAIi INSTITUTE kateri »TOd zavzemadanes prvo mesto ter le teden izmed najslavnejih in najmodernejftih zavodov nTvaetu Zdrav .7ik i v top ™ t
jej«	ssn
In raznih časopisih. Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a nspeh in njih znanoet jTjakoliabo	ogUj,ih
ljeeni potrditi, d* so poskusih prej raznovrstne zdravnike, kateri >am
razpolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delovsveta. kateri aote	nL^SnSf«'	^
potom metode zdravnikov THEOOLL1NS NEW YORK MEDICAL SSl^^bUi^^^rS1^^^ katerega ae ie dandanes vesele. Vaa pisma naslovite na Dr. S. £. Hjndman, vrhovni iSrnatelod;	alravje,
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St., Hem York City
URADNE URE SO: vaaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan. Vsaki torek in
petek zvečer od 7 do 8 nre.
N E W VijRH
MEOiCAL I NSTITUTE
e?E.eeoujjM&;
ustanovitelj Ako trpite na:
Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, a_i ako imate renmatizem, glavobol j, fikrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervocnoznoat zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio nfies ali oči. Napihnjeno« t trebuha, katar v nosu, glavi, vrata ali želodcu. Trabuljo, neuralgic, mazulje ali kake druge notymje ali v nan je bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano.
Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E C. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno.