8 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ti 1979 STISKI BAJNOF DO KONCA XVI. STOLETJA JOŽE MLINARIČ Dolenjski muzej v Novem mestu si je v letu 1977 pridobil za svoj lapidarij napisno ploščo z nekdanjega, med drugo vojno (1942) požganega gradu Bajnofa pod Trško goro pri Novem mestu, dotlej vzidano na gospodar- skem poslopju Dežmanove kmetije v Mač- ko vcu. Napisna plošča datira z dne 15. okto- bra 1591 ter se s svojimi tremi latinskimi di- stilli nanaša na prezidavo zgoraj omenjenega gradu, ki je bil do ukinitve stiske opatije v letu 1784 njena last.' Preden pa bomo spregovorili o plošči in o dogodkih ter osebah v zvezi z le-to, torej o Bajnofu konec XVI. stoletja, pa se nekoli- kanj ozrimo v čas ustanovitve Stične in Baj- nofa ter o slednjem zabeležimo nekaj zgodo- vinskih podatkov, ki nam jih o njem posre- dujejo v skromni meri ohranjeni dokumenti. Na samem začetku naj omenimo, da nam je Jože M. Grebene v svoji temeljiti in prodor- ni monografiji »Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135« poleg vrste drugih vprašanj razrešil tudi preneka- teri problem v zvezi z ustanovitvijo Stične kot tudi Bajnofa.^ Ker je stiska posest na Bajnofu zaobjeta že v sami ustanovni listini oglejskega patri- arha Peregrina iz leta 1136, ne bo odveč, če si jo na kratko pobliže ogledamo. V imeno- vanem letu je namreč patriarh Peregrin po- delil novi duhovni ustanovi na Dolenjskem, kamor so prišli menihi iz cistercijanske opa- tije Rein (Runa) pri Gradcu, ustanovljene po štajerskem mejnem grofu Otokarju v letu 1129," posest v kraju z imenom Stična (->pra- edium quoddam in loco, qui vulgo Sitik ap- pellatus est«) kar je prejel od plemenitih mož Henrika, Ditrika in Meginhalma, pet kmetij ob reki Muri (»V mansos juxta Moram flu- vium«) in vas z imenom Wingarten (»villam quoque, quae dicitur Wingarten«) ter deseti- ne od vse tiste zemlje, ki jo je samostan te- daj imel v rokah, kot tudi one, ki si jo bo še pridobil.* Medtem ko je »praedium Sitik« nesporno posest na območju Stične, pa je lokalizacija na drugem in tretjem mestu imenovane po- sesti delala tako prepisovalcem listin kot tu- di zgodovinarjem preglavice, vendar j3 to vprašanje prepričljivo rešil šele J. M. Gre- bene' Nas na tem mestu zanima lokalizacija »villa Wingarten«. Nekateri prepisovalci so to posest (Gült Weingarten genant) obravna- vali kot nepoznano (Weingarten oder Wingar- ten unbewust),' zgodovinarji pa so jo postav- ljali ali vobče na Dolenjsko^, ali pa na ob- močje nad samostanom (Vinograd ali Nograd tik nad današjo vasjo nad samostanom).* Vprašanje lokalizacije te posesti je v bistvu rešil že J. Vrhovec, ko je v svoji Zgodovini Novega mesta postavil trditev, da je oglejski patriarh Peregrin podelil samostanu Stični več vinogradov na Trški gori že ob njegovi ustanovitvi, zmotno pa je njegovo mnenje, da so upravni sedež te posesti, tj. Bajnof, po- stavili šele stiski menihi.' W. Milkowicz v svojem delu'" opozarja na mesta iz Stiske kronike patra Pavla Puclja iz začetka XVIII. stoletja, ki govore o samo- stanu benediktincev ali celestincev na Baj- nofu pri Novem mestu, ter je mnenja, da je v tem primeru po vsej verjetnosti šlo za se- dež komunitete reda manjših bratov strožje veje (strictae observantiae).*' Pucelj postavlja v svoji Kroniki na eni stra- ni trditev, da je Stična prva redovna usta- nova na Kranjskem (primum in Carniola re- ligiosum domicillium), na drugi strani pa do- daja sporočilo tradicije, ko nam k letu 1081 zapiše sledeče: »Hoc anno licet per oblivio- nem, ne dicam incuriam in ordine annorum ommisso et praeterito nihilominus supplendo notandum occurit, quod Rudolphswerti turris ad hortos prope ac intra ipsa moenia non pro- cul amne Gurck ad fauces Civitatis magno usui et incremento Beinhoffensium seu Sit- ticensium profutura aedificatur, struitur et visibilis in hodiernum usque diem, olim ad Benedictines, ne dicam Caelestinos spec- tans.«'^ Iz teksta je torej razvidno, da naj bi na Bajnofu že pred Stiškimi živela redovna komuniteta, ki si je za svoje potrebe sezidala v Novem mestu (pravzaprav na območju kas- nejšega mesta) ob Krki, na kraju, ki je ležal znotraj poznejšega mestnega obzidja, stolp, stoječ še v času našega kronista. Pucelj pa pušča vprašanje, za katerega od obeh imeno- vanih redov v tem primeru gre, odprto." K tej prvi zgoraj imenovani trditvi pa podaja Pucelj še eno sporočilo tradicije, da je bil namreč pred ustanovitvijo stiškega samosta- na na Bajnofu (Weinhoff) majhen benedik- tinski ali bolje celestinski samostan, ki ga je ustanovitelj, tj. oglejski patriarh Peregrin, in- korporiral Stični, ter da na njem prebivata vselej po dva patra ali po trije, ki upravljajo tamkajšnjo posest. O času nastanka tega sa- mostana in o osebi, ki naj bi ga ustanovila, pa da ni ničesar znanega. Pucelj torej izrecno KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 _9 Napisna plošča iz leta 1591 z nekdanjega Bajnofa, na- našajoča se na njegovo re- stavracijo pod stiškim opa- tom Lavrencijem in baj- nofškim upravnikom Pan- kracijem trdi, da je sedanji Bajnof istoveten s tistim majhnim samostanom, ki ga je ustanovitelj inkorporiral svoji novi ustanovi.'* O tej prvi predstiški bajnofški komuniteti govori Pucelj ponovno v zvezi z že imenova- nim stolpom v Novem mestu v svoji Kroniki k letu 1437 ter pravi: »Desuper dedit (sc. Fri- dericus archidux Austriae) Privilegium (sc. Sitticensibus) construendi turrim in Ru- dolphswerdt, moenibus adjunctam, aut veros- similius cum eam constructam jam dudum an- tecedenter, tempore utpote adhuc Frideri- ci Ducis Austriae 1237 fuisse constet, imo post Patrum Reverendorum Coelestinorum aut potius Benedictinorum desitionem 1081, antequam civitas condi ac Sitticium fundari coeperit, Weinhoffensibus sive Sitticensibus ex Ordine Cisterciensium adveniendorum tra- ditam, principalem libertatem utendi tribuit, omnisque generis in ea frumentum divendendi sine omni muta aut telonio vectigalive, immo in ilia tuendi privilegia pro rebus, quaecum- que monasterii sunt conservandis occasione Weinhoffensis Administratoris aut ejusdem subditorum sine ulla obligatione solvendi aliquid hac de causa Judici ibidem aut ipsius loco Judicio, communitati contulit pro sem- per inviolabiliter servandum.«'^ J. W. Valva- sor ima o zgornjem kratko notico: »In dem- selben Jahr (sc- 1237) hat Hertzog Friedrich dem Kloster Sittich Macht verliehen, zu Ru- dolphswerth einen Thurn zu Bauen zum Nutz des Klosters und dessen Unterthanen ohn einige Verbindlichkeit, den Bürgern deszwe- gen etwas zu zahlen.«'* V skladu s Pucljevim poročilom je avstrijski nadvojvoda Friderik po kranjskem deželnem glavarju Štefanu Mo- druškem dovolil Stiškim, da si znotraj mest- nega obzidja pozidajo stolp ali kakšno podo- bno zgradbo, ki naj bi jim služila kot shram- ba za življenjske potrebščine bajnofškega upravitelja in njegovih podložnikov in jih za vse to oprostil vsakršne mitnine in drugih dajatev novomeškemu mestu. Friderik prav- zaprav Stiškim ni dal dovoljenja za zidavo zgradbe v Novem mestu, temveč le principal- no svoboščino, saj je iz teksta razvidno, da je stolp stal že »dudum antecedenter« in že v času vojvode Friderika leta 1237 in da je bil po odhodu celestincev ali boije benedik- tincev v letu 1081, in to pred ustanovitvijo Novega mesta in Stične, predan Bajnofškim ali Stiškim iz cistercijanskega reda." Po poročilih kronista Puclja naj bi bil na Bajnofu majhen samostan: ali benediktinski ali celestinski, čigar menihi so si na ozemlju kasnejšega Novega mesta zgradili stolp, ki naj bi ga skupaj z zapuščenim Bajnofom oglejski patriarh Peregrin podaril Stični ob njeni ustanovitvi.'* J. M. Grebene navaja nadalje še en zani- miv vir za zgodovino Stične, namreč cister- cijanskega meniha Jožefa Agricolo iz samo- stana Ebrach, ki je po lastnem zatrdilu svoje podatke črpal iz nekega »neimenovanega pis- ca« rokopisa v samostanu Reinu, v skladu s katerim naj bi bila Stična ustanovljena leta 1135, vendar naj bi njen začetek segal že v leto 1080, ko naj bi na Bajnofu ustanovil re- dovno komuniteto salzburški škof sv. Rupert, j 10 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 ki naj bi jo nato izpopolnil oglejski patriarh Peregrin.'^ Po prepričanju J. M. Grebenca je stvar razumeti takole: v času investiturnega boja med Henrikom IV. in papežem Gregor- jem VII. je moral salzburški nadškof Geb- hard zbežati iz Salzburga, o tem, kaj se je zgodilo z njegovim redovnim kapitljem sv. Ruperta, pa salzburški viri molče. Verjetno se je tudi škofov kapitelj nekam poskril in si poiskal zavetje. Ker je bil Bajnof v skladu z zgodovinskimi poročili »tenue cenobium«, torej majhna skupnost redovnikov, ki naj bi se tam naselili leta 1080, torej v času inve- stiturnega boja, ko si je vsekakor moral salz- burški redovni kapitelj poiskati zavetje, je J. M. Grebenca dovedlo do zaključka, da so se morda na Bajnofu naselili salzburški kle- riki, kjer bi lahko bili ostali vsaj do leta 1086, torej do vrnitve nadškofa Gebharda v Salzburg, morda pa nekateri celo do leta 1122, ko jih je nadškof Konrad organiziral v pravo regularno redovništvo po pravilih sv. Avguština.^" Ker govori Pucelj, da je bil Baj- nof Stični inkorporiran (incorporatum fuisse), bi lahko v stiskih patrih na Bajnofu gledali nepretrgano nadaljevanje prvih re- dovnikov, ki naj bi se v skladu z Agricolo vi m virom tod naselili že leta 1080. Na Bajnofu — Trški gori naj bi imeli svoje prebivališče, medtem ko bi si svoje zavetje iskali v Grad- cu ob Krki (stolp !).2i Ustanovitelj samostana Stične oglejski pa- triarh Peregrin je svoji ustanovi dal na za- četku trdno gospodarsko osnovo. V ustanovni listini je po J. M. Grebencu jasno izražena osnovna prehranitvena slika: ravnica daje sa- mostanu poljske pridelke, Bajnof z vinskim področjem vino, medtem ko je z Bodendor- fom začrtana trgovska pot z »inozemstvom«.^ Glede Bajnofa nastaja tudi vprašanje njego- vega zemljiškega obsega ob ustanovitvi Stič- ne oziroma ob njegovi inkorporaciii v letih 1132 do 1136. Nedvomno je le-ta obsegal Gradec v Novem mestu, ki ga je opat Peter leta 1365 zamenjal z vojvodo Rudolfom za posest na drugem mestu, ko je ustanavljal svoje Novo mesto.ä' Po J. M. Grebencu je so- dila nedvomno k dvoru tudi »curia Frogia« — Žabja vas, ki jo je opat razen ene kme- tije zamenjal za vasi Mačkovec in Zdinjo vas že pred izdajo ustanovitvene listine.-'* Na Bajnofu je bil torej upravni sedež za obsežno vinsko območje na spodnjem Dolenj- skem kakor tudi za tamkajšnjo urbarialno posest, ki ju je banjnofški upravitelj (Hoff- maister za Bainberg), ki ga v virih srečamo že na začetku 14. stoletja, kot ekonom oprav- ljal samostojno in ločeno od ekonomata vsa- mostanu-^'' Kadar govore viri o Bajnofu in njegovi posesti, govore ali o dvoru (Hof, cu- ria), s čimer nakazujejo najožji kompleks re- dovne komunitete, njeno prebivališče, ali pa o »villa« oziroma o »Weinperg«, s čimer me- rijo na zemljiški kompleks, sodeč k Bajno- fu.^' Tako v že citirani listini iz leta 1365 iz- roča stiski samostan vojvodi Rudolfu .svoj gozd »ob dem hofe ze Weinperg«,^' listina iz leta 1274, s katero neimenovana brata Svi- benska dajeta samostanu polšesto kmetijo na Lešnici (ob Krki), postavlja to posest »prope Curiam Weinperg«,o »curia Weinperg« go- vori tudi listina iz leta 1405,^' medtem ko do- kument iz leta 1352 imenuje Bajnof kot »Muenich hof«.'" Najstarejši, na Bajnof na- našajoči se listini, pa merita na zemljiški kompleks, tako listina patriarha Peregrina iz leta 1136, ko govori o »villa quae dicitur Wingarten«,^' in potrditvena listina papeža Inocenca III. iz leta 1215, ki govori o »villa Wimperg«.'^ Dokument iz leta 1381 pa govo- ri o vinski desetini »in Weinperg«.O Trški gori nam prvič govori dokument iz leta 1461, v katerem cesar Friderik III. prepoveduje Novomeščanom odvažati ali jemati vino »e montibus Stattberg«, dokler stiškemu samo- stanu ne odrajtajo predpisane (vinske) dese- tine.'^ Dejali smo že, da je bila na Bajnofu upra- va za vinsko območje urbarialne stiske pose- sti na spodnjem Dolenjskem, ločena od eko^ nomata v Stični, pri čemer je imelo prvo de- loma lastnega upravnika ali pa je bilo le-to vodeno ločeno od drugega. Najstarejši ohra- njeni gorninski register, ki nam omogoča vpogled v bajnofška gorskopravna zemljišča in desetino ter druge vinske dajatve, je re- gister iz leta 1543, iz obdobja opata Janeza Cererja (1534—1549).** Iz registra je razvid- no, da je osrednja vinska postojanka Trška gora oziroma Bajnof z območjem do Sent- jurija, severozahodno od Bajnofa, ter Grčev- je in Ždinja vas. Obsegala pa je območja: Šentjurij pod Hmeljnikom, Staro in Novo go- ro pri Bajnofu, Grčevje pri Starem gradu, Karteljevo pod Hmeljnikom, Gornjo Stražo pri Dolenjskih Toplicah in Tomažjo vas pod Vin j im vrhom ter Ždinjo vas pri Trški gori. Gornine je samostan pobiral pri Sentjuriju in na Straži 222 veder, na Stari in Novi gori pa po 266 veder. Vinska desetina je tedaj znašala po 274 in 3/4 vedra pri Sentjuriju, po 978 veder na Novi in Stari gori, po 562 veder na Grčevju in po 65 veder v Tomaž j i vasi. Pravdno vino pa se je pobiralo v Sent- juriju in Karteljevem po 166 veder letno ter 248 veder v Zdinji vasi.'* Samostan je torej imel vinske vire na sed- mih krajih, pri čemer J. M. Grebene ugotav- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 11 Ija, da je bila glavnina stiškega vinogradni- štva v samostanski lasti že pred letom 1250 in da se je po tem letu okrepila njegova po- sest deloma na Trški gori in Šentjuriju, za malenkost pa pri Starem gradu in pri Zdinji vasi, medtem ko ostane pri starem posest na Gornji Straži, Karteljevem in Tomažji vasi." Naj še navedemo, da so bili bajnofski vino- gradi leta 1543 ocenjeni na 284 goldinarjev in da je bajnofski upravnik Klement, poznej- ši stiski opat (1530—1534), izdal leta 1517 za obdelavo dominikalnih vinogradov in za tr- gatev skoraj pet funtov v denarju.'* Stiska urbarialna posest, ki je bila pod baj- nofško gospodarsko upravo in ki jo je vodil poseben upravnik ločeno od osrednjega sti- škega celerarija, je po urbarju iz leta 1643 do 1649 zaobjemala enainštirideset krajev s 173 in 2/3 kmetij, ki jih je hasnovalo 254 podložniških družin. Sem so sodili tudi trije mlini: pri Mačko vcu blizu Novega mesta, pri Karlovcu pri Trški gori in v Dolenji vasi pri Šentjuriju. Urbarialna naselja so ležala na obeh bregovih Krke, pri čemer pomeni po- sest na desnem bregu le njen neznatni del, ki se je razprostiral od Gornje Straže na za- hodu do Drame na vzhodu. Posest na levem bregu Krke se pričenja na območju Mirne, gre preko Prečne na območje severovzhodno od Novega mesta in se konča na območju Bajnofa ob Krki. Osamljena urbarialna na- selja predstavljajo vzhodno od tega območja Stranje, Raka in Cerklje ob Krki.'" V naslednjem naj sledijo urbarialna nase- lja z navedbo števila kmetij in mlinov ter podložniških družin oziroma gostačev v po- sameznem naselju: Lešnica (pri Bajnofu) (7 hub, 8 podi. družin) »Modritsch« (pri Bajnofu) (1, 1) Mačkovec (pri Novem mestu) (11, 19, od tega 3 gostači, 1 mlin) Zdinja vas (12 1/4, 25, 5 gostačev) Karlovec in Golušnik (2, 4, 1 gostač, 1 mlin) Jablan (15 1/2, 21, 4 gostači) Cemše (4, 6, 2 gostača) Cešence (1, 1) Malenska vas (1 1/2, 2) Poljane (pri Šentjuriju) (3, 3) Dolenja vas (pri Šentjuriju) (6 1/2, 14, 5 go- stačev, 1 mlin) Hrast j e (pri Šentjuriju) (3, 3) Veliki Kal (3, 5) Goriška vas (1, 1) Dolenji Podboršt (3, 3) Vrhpeč (1, 2, 1 gostač) Brezova reber (3, 3) Kuzarjev Kal (5, 8) Gorenje Kamence (7 3/4, 9) Dolenje Kamence (3, 3) Hudo pri Prečni (2, 5, 3 gostači) Jurka vas (1, 2) Srebrniče (1, 2) Regerča vas (3, 2) Šentjošt (pri Novem mestu) (1 1/6, 4) Gradišče (pri Šentjerneju) (10 1/2, 12) Mihovica (pri Šentjerneju) (1, 1) Drama (3, 4,) Stranje (pri Beli cerkvi) (1, 1) Dolenja vas (pri Otočcu) (3, 4) Zihovo selo (1, 2) Krka (pri Mačkovcu) (6, 7) Kamenvrh (pri Trški gori) (1, 1) Cerklje ob Krki (3 1/2, 5) Raka (7 1/2, 8) Št. Peter (Otočec) (2, 2) Šentjurij (pri Karteljevem) (13 1/2, 21, 9 go- stačev) Karteljevo (3, 3) Gornja Straža (pri Dol. Toplicah) (8, 13, 1 go- stač) Hudo (pri Novem mestu) (1 gostač) Sevno (pri Bajnofu) (1) Paha (pri Trški gori) (1)." Za upravnike Bajnofa so bili postavljeni vsekakor sposobni ljudje s smislom za gospo- darstvo, kot bomo to videli v primeru patra Grb stiškega opata Jakoba Reinprechta iz leta 1620 na pročelju cerkve na Trški gori pri Novem mestu 12 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Pankracija iz konca 16. stoletja, resignirani opatje, ki jim je bil Bajnof dodeljen kot neke vrste rezidenca, kjer jim je specifičnost upra- ve dajala proste roke in precejšnjo samostoj- nost, kar nam bo pokazal primer resignira- nega opata Lavrencija Lombarda v drugi po- lovici 16. stoletja, končno pa je bil Bajnof tudi kraj, kamor je matica pošiljala nezaže- lene samostance, če je njihova odstranitev iz samostana obetala umiritev razmer v njem, kar lahko ugotovimo v primeru nekdanjega opata Alberta Lindeckerja iz začetka 15. sto- letja. Ker je slednji spletkaril zoper 1405. leta izvoljenega opata Petra, je le-terau vojvoda Ernest ukazal, da prvemu, ki se mora nase- liti v Slovenjem Gradcu, določi letno oskrbo- valnino.*' Ko pa resignirani opat Albert ni hotel iz Stične, ga je Peter z dovoljenjem reinskega opata Angela nastanil na Bajnofu, kjer je dobil mesto drugega oficiala ter je prejel v hasnovanje dva vinograda pri sa- mem Bajnofu (prope curiam Weinperg sitos), pri čemer je moral za obdelavo le-teh skrbe- ti sam."' Očitno pa tudi ta prestavitev zanj ni zadoščala, saj je bil nato poslan z Baj- nofa (translatus de curia Weinperg) na dvor v Leskovcu."^ Kot resignirani opat je Bajnof v letih od 1581 do 1586 upravljal Lavrencij Lombardo, rojen Ljubljančan. Potem ko je nekaj časa živel v samostanu Reinu, ga je kot svojega profesa stiski opat Janez Zeisel (1566—1576) odpoklical v Stično z utemeljitvijo, da je sa- mostanski prior zaradi starosti prosil za raz- rešitev svoje službe in da ima tačas v samo- stanu le še enega patra (drugi so namreč bili na farah)."* Lavrencij je postal v Stični sub- prior, bil v letih 1567—1568 upravnik na Baj- nofu,*^^ nato pa so ga po resignaciji admont- skega opata Valentina Abela (1545—1568) v letu 1568 poklicali na njegovo mesto komi- sarji opatje Janez iz Št. Lamberta, Jernej iz Reina in Bernard iz Vetrinja."' Vendar se je po temeljiti vizitaciji 1579 odpovedal svoji službi, v kateri ga je kot administrator na- sledil Polydor de Montagnana, znani lovec na prebende, ki v stiskih aktih nosi malo časten naslov »Abteyjäger«.^" Lavrencij Lombardo se je vrnil v Stično, kjer mu je konvent od- kazal za njegovo rezidenco Bajnof, ki ga je z zadovoljstvom upravljal od leta 1581 do 1586, ko je bil poklican za opata v cisterci- janski samostan sv. Trojice v Dunajskem No- vem mestu.'' Na Bajnofu naj bi tudi preje- mal od admontskega samostana po 150 ren- skih goldinarjev letne pokojnine.'^ Iz Lav- rencijevih pisem na reinskega opata Jurija Freyseisena je razvidno, da si je sprva želel ostati na Bajnofu in mu ni bilo veliko do po- nujene mu časti, češ da ni več mlad (das ich nimmer der jungen ainer bin) in da bi rad užival svoj mir (und ich nun gehrn mein ruhe hette) in ga je prosil, naj posreduje pri nje- govem predstojniku, da bi ga le-ta pustil na Bajnofu (das er mich bei meinen kleinen hauswirtschafft ruewig verbleiben last). Pri- stavil pa je da je ponujeno mu čast voljan prevzeti, če ni drugega izhoda.'' Lavrencij je zapustil Bajnof in bil 27. maja 1586 umeščen za administratorja v Dunajskem Novem me- stu, 13. junija pa za opata tega samostana.'* Tako je bila uprava Bajnofa nezasedena in Lavrencij evo mesto je zasedel p. Pankra- cij, ki je veliko naredil za Bajnof, saj je pred letom 1591 pričel prezidavati upravno po- slopje s pritiklinami. Da je bil Pankracij spo- soben in pri svojem opatu ter sobratih upo- števan, je razvidno iz tega, da je v letu 1577 opravljal v samostanu službo subpriorja*' in da je bil pred svojim nastopom službe na Baj- nofu župnik na eni najbolj imenitni in bo- gati stiškemu samostanu inkorporirani fa- ri, namreč na župniji Št. Vid pri Stični."« O Pankracij evi sposobnosti govori tudi dejstvo, da ga je njegov predstojnik opat Lavrencij (1580—1600) predlagal poleg stiškega kon- ventuala Jurija za mesto opata samostana Lilienfeld, in to že leta 1587, ko je bil že pol leta upravnik na Bajnofu."^ Ob nastopu svoje službe na Bajnofu je pa- ter Pankracij dne 29. septembra 1586 podpi- sal obligacijsko pismo, v katerega je bila vključena pogodba med njim in opatom Lav- rencij em, in iz le-te bomo povzeli najvažnej- še točke.'^ Stiski opat in prior ter konvent podelijo p. Pankraciju na njegovo prošnjo urad in dvor Bajnof (ambt vnnd hoff Wein- hoff) ter ga umeščajo za opatovega upravni- ka na Bajnofu, s čimer mu izročajo vso po- sest ter mu v skladu z urbarjem dovoljujejo pobirati denarne in žitne dajatve (činž) na ur- barialni posesti, žitno in vinsko desetino in gornino kakor tudi vse druge dohodke, pri če- mer je izvzeta dajatev v kokoših in ovsu, od nekdaj pridržana opatu, in ki jo ima v času trgatve pravico pobirati opatov upravitelj be- re, izvzet pa je tudi činž od hiše in vrta dveh kmetov pri stolpu (beym thurn) v Stranju (zu Stranndorf) in od vrta zunaj njega. Pankra- cij pa se je zavezal izpolnjevati pogodbo, ki zaobjema sedem točk. 1. P. Pankracij bo, kot je to bila že od nekdaj navada, bral v Marijini cerkvi na Tr- ški gori (bey vnnser Frauen khirchen auf den perg oberhalb des Weinhoff s)'* najmanj po dve maši tedensko ter v skladu z možnostmi tudi maše v kapeli sv. Tomaža na Bajnofu ali pa bo to dolžnost poveril za plačilo iz last- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 13 nega žepa drugemu duhovniku, ki pa mora biti katoliške vere. Dolžnost naj se opravlja tako, da niti sogorniki niti soseska ne bodo imeli povoda pritoževati se nad opatom ali nad njegovim upravnikom. 2. Glede dominikalnih vinogradov je velja- lo določilo, po katerem je upravnik dolžan skrbeti za njihovo dobro obdelavo ter tistim, ki prihajajo na tlako, dajati po stari navadi kruh in drugo hrano. Dninarjem in viničar- jem pa je bil dolžan izplačati dnino ter po- ravnati tudi druge izdatke za obdelavo vin- ske kulture, vendar mu je opat po predlože- nem obračunu poravnal vse denarne izdatke. Upravnik podložnikov ni smel bremeniti z večjimi dajatvami in zahtevki, kakor so do tedaj bili v navadi, moral je ščititi njih in njihovo posest; prepovedano mu je bilo spre- minjati posestno stanje, vse vrste pogodb pa je smel sklepati le z vednostjo in dovoljenjem opata. 3. Vsi, brez vednosti in dovoljenja opata izdani dokumenti v zvezi s kupnim pravom na kmetijah in vsakovrstne druge listine, za- devajoče pod Bajnof spadajoče posest in pod- ložnike, so bile proglašene za nične. 4. Pankracij se je zavezal, da bo ob more- bitni vrnitvi Bajnofa opatu vrnil le-temu vse premoženje, ki mu je bilo izročeno s poseb- nim inventarjem, pri čemer bo to v boljšem stanju, kot je bilo ob prejemu. 5. Za del žitne desetine in drugo desetino, ki gre opatu v vaseh Vinica in v fari sv. Marjete pri Klevevžu (Šmarjeta), je Pankra- cij dolžan dajati opatu letno po sod (okoli 10 do 20 veder) vina; desetina (prosa in ajde), ki jo prejema opatija od Novomeščanov, pa se mu prepušča za letnih 70 tolarjev. 6. Ker je opat Pankraciju ob nastopu nje- gove službe prepustil vso žitno zalogo na Baj- nofu kot tudi letino (leta 1586), se je le-ta za- vezal, da bo na svoje stroške opravil popra- vila (restauration vnnd besserung) na Bajno- fu (an den Weinhoff) in na stolpu v Novem mestu (thurn zu Ruedolfswerth) ter na vsem, kar sodi zraven, pri čemer izrecno omenja popravila na strehah (mit aufrichtung der dacher), polaganje tal (pflasster), zidavo in zapolnitev podrtega in od vode izpranega zi- dovja (des nidergefallnen vnnd ausgewasch- nen gemauers) ter njegovo kritje s skrilav- cem (ausschifferung). Lotil se bo tudi vseh drugih nujno potrebnih popravil (vnuermei- denliche besserungen) in postavitve nove parme za mlačvo ter zidave zidu okoli Baj- nofa (ganz gemauer vmb den Weinhoff). Ce 14 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 pa se bo Pankraciju zdelo, da je zidava ne- katerih poslopij, ki naj bi bila »von grundt neu angefangen vnnd erhebt« neodložljiva, se bo takega podjetja lotil lahko le z opato- vim dovoljenjem ali dovoljenjem njegovih naslednikov. Stroške za gradnjo novih poslo- pij kot tudi za polaganje novih tal pa bo v skladu s sporazumom nosil ali opat sam ali pa si bosta stroške delila. 7. Pankracij je bil dolžan tudi od podložni- kov pobirati davke, vendar le v tisti višini, ki jo je določal poseben register, ter je mo- ral nabrano vsoto sproti vsako leto odvajati Stični. 8. Pankracij je bil v skladu z ustaljeno prakso dolžan oskrbeti služinčad in podložni- ke, ki so jeseni prihajali na Bajnof na trga- tev, spomladi pa obdelovat vinograde in ki so prihajali po drugih samostanskih opravkih, ter se na Bajnofu tudi nekaj časa mudili, z vsem potrebnim, zlasti pa jim dajati kruh, njihovim konjem in vprežni živini pa krmo. V pogodbi so od Pankracij a zahtevali, da se ravna po njenih določilih in so mu v pri- meru kršenja katerega izmed členov pogodbe zagrozili z odvzemom službe bajnofškega upravnika. Posebej so mu tudi zabičali, naj gleda, da bo živel v skladu z zahtevami svo- jega reda in so mu prepovedali imeti na Baj- nofu »sumljive osebe« (verdachtliche perso- nen). Ni morda ravno naključje, da je Bajnof bil prezidan in olepšan okoli leta 1590. Tedaj je bil namreč v Stični za opata Lavrencij (1580—1600), ki ga nekateri zgodovinarji prištevajo k največjim in najbolj sposobnim opatom, kar jih je dala Stična.Ze kronist Pucelj hvali Lavrencij evo možatost, razum- nost in učenost, hvali ga kot odličnega pisca verzov, dobrega gospodarja, o čemer priča po njegovih besedah tako Bajnof pod Trško go- ro (Weinhoffium infra Stattpergum) kot tudi Stična sama in njej inkorporirane župnije."" Lavrencij a prištevamo k tistim stiškim pred- stojnikom, ki jih je gnala želja za olepšavo Stične, saj je veliko gradil, prezidava!, olep- ševal in si v ta namen iskal mojstre in sli- karje. Tako najdemo v enem izmed njegovih pisem, naslovljenih na reinskega opata, nam- reč v pismu z dne 26. junija 1581, prošnjo, naj bi mu le-ta čimprej poslal slikarja, ki naj prinese s seboj tudi barve, ker namerava samostan renovirati in olepšati.*' Lavrencija je poleg želje po olepšanju stiškega samosta- na in drugih stiskih poslopij zunaj njega vo- dila seveda tudi želja, da bi si s temi deli ovekovečil svoje ime.'^ O njegovem delu v samostanu v letu 1590 pričata dva napisa, ki ju ju vsekakor sam sestavil.*' Kronist Pucelj med drugimi odlikami, ki jih pripisuje opatu Lavrenciju, omenja tudi, dal je bil »nec non eximius Versificator« ter podaja tekst dveh, že omenjenih napisnih plošč iz leta 1590, opremljenih s štirimi verzi. O njegovem ukvarjanju s pesništvom pa pri- čata tudi dve pesmi v latinščini na trpečega Odrešenika, vklesani v nekdanji antični milj- nik, uporabljen za podstavek znamenju, ki ga je dal leta 1583 postaviti na križpotju cest v Ivančni gorici.*¦* Lavrencij si je za svojo pesniško posodo prevzel tudi elegični distih.** O Pankracij evi preureditvi in restavraciji Bajnofa ter o Lavrencijevem prizadevanju za obnovo tega vinskega dvorca priča napisna plošča s tremi distihi, ki se glase: DVRA PVDICITIAE DVM FERT LAVRENTI/VS/ ABBAS, SITTIACAE GLORIA SVM/MA DO/MVS/ ARMA ERIGT HAEC OCVLIS QVAE NV/N/C SVBIECTA VIDENT/VR/ PANCRATIVS FRATER PROVID/VS/ AERE SVO ABDITA NE LATEANT EIVS BENEFACTA PRECESQVE PRO FRATRVIM DVLCI EVSA SALVTE DEO IDIB/VS/ OCTOB/RIS/ AN/N/O CHRI/STI/ 1591. Takrat, ko nosil opat Lavrencij orožje je težko, stiškega doma sijaj, nosil orožje vrlin, takrat, kar zdaj pred teboj ti zrejo oči, je postavil, to Pankracij menih, skrbni, za svoj je denar. v želji, da ne bi v temi ostalo njegovo dejanje, prošnje za brate, ki vse k Bogu je dobremu lil. Na oktobrske Ide v Kristusovem letu 1591 Kronist Pucelj ima tekst napisa zabeležen v svojem delu na dveh mestih,*'^ vendar je prva dva verza spremenil, očitno je namreč čutil potrebo, da izboljša šepavi pentameter v prvem distihu. Nadomestil pa je tudi v šestem verzu nepravilno vklesani »e« s pravilnim »f« (eusa— fusa). Prvi distih se pri Puclju glasi: Dura pudicitiae dum fert Laurentius arma Abbas Sittiacae, gloria summa domus, oziroma: Dura pudicitiae dum fert Laurentius Abbas, Gloria Sittiacae, laurea serta tulit. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 15 Napisna plošča z datumom 15. oktober 1591 je bila kasneje (verjetno ob prezidavah Bajno- fa za časa p. Maksimilijana) prestavljena na drugo mesto, in sicer je bila vzidana v zunanjo steno zadnje sobe dvora, obrnjene proti Tr- ški gori, o čemer govori Pucelj na dveh me- stih. V poglavju Kronologije svoje Idiogra- phie pravi, da o restavraciji Bajnofa »lapis a se, quasi vivus, certo muro impositus te- statur, hodie translatus ac in ultimi cubiculi murum partietemque versus vineta Statiper- gensia repositus cernitur«."" Z napisne plošče je mogoče razbrati troje dejstev: restavracija Bajnofa je bila opravljena pod stiškim opa- tom Lavrencijem na stroške in prizadevanje patra Pankracija ter dokončana pred 15. ok- tobrom leta 1591. O tej restavraciji govori nadalje kronist Pucelj: »Hoc anno (sc. 1591) denuo Laurentius Abbas suam impendit ope- ram indefessam super structura ac fabrica Aulae vinariae infra Stattpergum sitae, non procul civitate Rudolphswertensi, per quen- dam Reverendum Patrem Pancratium inibi Administratorem, restaurando et erigendo eam sedule...«"'' Iz nadaljnjega teksta pa je razvidno, da je Bajnof prejel podobo, kakrš- no je kazal v času kronista Puclja in potem- takem tudi že J- W. Valvasorja, pod opatom Maksimilijanom Mottochom (1661—168Ü) ki je bil, ko ga je doletela opatovska čast, upra- vitelj na Bajnofu.'* Pankracijevega mesta, službo bajnofškega oskrbnika, pa si je zaželel stiski odvetnik dr. Mindorffer, ki se je s pismom z dne 8. oktobra 1590, torej očitno še v času restavra- cije Bajnofa, obrnil na reinskega opata s prošnjo za posredovanje pri stiškem, da bi mu izročil upravo Bajnofa, češ da bo Pankra- cij prestavljen na eno izmed samostanskih fara. Obljublja, da bo kljub upraviteljstvu na Bajnofu še naprej opravljal službo v Siični, in to brez plačila, in da je pripravljen v po- pravila bajnofskih poslopij vložiti letno po 30 goldinarjev ali pa jih izplačati samostanu."' Dr. Mindorffer pa očitno ni imel uspeha, ven- dar je še vedno upal, da mu bo ta služba do- deljena, kajti pet let kasneje, namreč leta 1595, je Pankracij poslal svojega sla k rein- skemu opatu s prošnjo, naj ga še nadalje pu- sti na Bajnofu, pri čemer poudarja svoje za- sluge za Bajnof in govori o stroških, ki jih je imel v času svoje dosedanje službe.'* Iz pisem med reinskim opatom in stiškim je razvidno, da je bila želja Reina, naj bi se na Bajnofu na- stavil za oskrbnika kak laik, vendar nam razlog, za to ni poznan; razvidno je le, da je to bil le nasvet Reina, ne pa njegov ukaz." Pankracij, ki sicer govori v pismu na rein- skega opata leta 1595 o svoji bolehnosti, je bil verjetno upravitelj na Bajnofu do svoje smrti, kajti v Pucljevem Nekrologu je pod zaglavjem v 16. stoletju umrlih menihov na- Pogled na Bajnof in Trško goro okrog leta 1900 16 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 veden tudi »p. Pancratius castellanus«, torej nam znani bajnofški oskrbnik." Bajnof je torej koncem 16. stoletja dobil novo podobo, ki jo je kazal do sredine na- slednjega stoletja, ko mu je opat Maksimili- jan Mottoch nadel novo obleko, v kakršni sta ga gledala J. W. Valvasor'' in kronist p. Pavel Pucelj in ki jo je nosil do našega sto- letja, ko je od njega ostala le napisna plošča. OPOMBE 1. Grad je po ukinitvi samostana; (ocenjen na 34621 gold.) prišel v državno upravo (Adam Wolf, Die Aufhebung der Klöster in Innerösterreich 1782—1790, Wien 1871, str. 146); leta 1822 ga je kupil Fran Grm in zadnji lastnik te družine ga je med drugo vojno prepustil italijanski družbi Emoni in se izselil. Bivše grajsko posestvo je danes last Kmetijske zadruge Novo mesto (Kra- jevni leksikon Slovenije II, Ljubljana 1971, str. 509). — 2. Jože M. Grebene, Gospodarska usta- novitev Stične ali njena dotacija leta 1135, Stič- na 1973. — 3. Ludwig J. Lekai, Geschichte und Wirken der Weissen Mönche. Der Orden der Cisteroienser, Köln, 1958, str. 54. — 4. Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev (v nadaljnjem besedilu Gradivo) IV. št. 130, str. 79—81. — 5. J. M. Grebene, o. c, str. 118—119 in 288—229 ter 229 si. — 6. Ibidem, str. 11. — 7. Franz Schumi, Urkunden — und Regestenbuch des Herzogtums Krain I, 1882—1883, str. 200. — 8. Fr. Kos pravi V Gradivu IV (št. 130, str. 80): »Wingarten« je morebiti Vinograd, neki majhen kraj pri St Vidu«, M. Kos pa to mnenje spremeni (Topo- grafija starejše stiske posesti, GMS XVIII, 1937, str. 39). M. Mikuž povzema lokalizacijo po M. Kosu (Topografija stiske zemlje, Ljubljana 1964, str. 27). — 9. Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, Ljubljana 1891, str. 9. — 10. P. Pavel Pucelj, Idiographia sive Rerum memorabilium Monaaterii Sitticensis descriptio etc., 1719 (ro- kopis v Arhivu SRS v Ljubljani) in prepis (XX. stol.) v arhivu samostana Stične. — 11. Wladimir Milkowicz, Die Klöster in Krain. Studie zur österreichischen Monasterologie, Wien 1889 (sep.), Str. 170. — 12. Idiographia, str. 4 — 13. Ibidem. — 14. J. Grebene, o. e, str. 229—230. — 15. Idiographia, str. 79. — 16. J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain IV, knjiga XIV, Laibach—Nürnberg 1689, str. 295. — 17. J. M. Grebene, o. e, str. 230; prim, tudi str. 89. — iS. Prim. Ibidem, str. 230. Prim, tudi I. Vrho- vec, o. C, str. 9. — 19. J. M. Grebene, o. e, str. 231. — 20. Ibidem, str. 234—235. — 21. Ibidem, str. 236—237. — 22. Ibidem, str. 237. — 23. »Grecz bey der Gurk« (Orig. perg. listina ddo 1365, feb- ruar 8., Dunaj). Prepis in prevod: Božo Otore- pec. Prepis in prevod zamenjalne listine med Rudolfom IV. in stiškim samostanom v knjigi Novo mesto 1365—1965, Maribor 1969, str. 111 do 114.) Prim, tudi: ibidem M. Kos, Ustanovitev Novega mesta. str. 78—85. — 24. J. M. Grebene, o. C, str. 236—237. — 25. Ibidem, str. 114. — 26. Ibidem, str. 236. — 27. Novo mesto 1365—1965, str. 111 (B. Otorepec: »gozd ob dvoru na Vinjem vrhu«). — 28. J. M. Grebene o. c, str. 36 in 172. — 29. Ibidem, str. 84 in 199. — 30. M. Kos, Gra- divo za historično topografijo Slovenije I, Ljub- ljana 1975, str. 3. — 31. Gradivo IV, št. 130, str. 80. — 32. Gradivo V, št. 233, str. 126. — 33. J. M. Grebene, o. c, str. 76. — 34. Idiographia, str. 84. J. M. Grebene, o. c, str. 93. — 35. Prim. J. M. Grebene, o. c, str. 168—171. — O urbarjih in gorninskih registrih ter drugih registrih za ob- dobje pred 17. stol., ki jih hrani arhiv samostana Stične glej J. M. Grebene, o. c, str. 101, 114 in 117. Zgoraj imenovane arhivalije iz časa od 17. stol. in 18. stol. pa hrani Arhiv SRS v Ljubljani (Ema Umek, Samostani Kostanjevica, Pleterje in Stična. Publikacije Arhiva Slovenije. Inventarji. Serija samostanski arhivi, zv. 1, Ljubljana 1974, str. 160). — 36. J. M. Grebene, o. c, str. 118 do 119. — 37. Ibidem, str. 171. — 38. Ibidem, str. 169. — 39. Glej str. 116. — 40. J. M. Grebene, o. C, str. 116—117. — 41. Glej ibidem, str. 114 do 117 — 42. Glej str. 115. — 43. Glej str. 116. — 44. J. M. Grebene, o. c, str. 199 in 84. Prim. M. Mikuž, Vrsta stiskih opatov, str. 38—43. — 45. J. M. Grebene o. c, str. 199. M. Mikuž loka- lizira dvor na Leščevje (Vrsta stiskih opatov, str. 43). — 46. J. M. Grebene, o. c, str. 84. — 47. Ibidem, str. 199. — 48. A. Graf, Rein und Sit- tich, Cisterzienser-Chronik XXXXIX, 1937 in XL, 1938. regesti, št. 267. — 48a, Fi Lavrencij prosi 4. junija 1566 reinskega opata za posredo- vanje pri stiškem za dodelitev mesta upravnika na Bajnofu (A. Graf, št. 259, 9. marca 1567 pa je bil že upravnik (št. 269. prim, tudi št. 270). — 49. Jakob Wichner, Geschichte des Benedikti- ner-Stiftes Admont IV (vom Jahre 1486 bis auf die neueste Zeit), Graz 1880, str. 194. — 50. Collectaneum Runense antiquitatum (XVIII. stol.) V arhivu sam. Reim, prepis v rok. št. 527/8 (XIX. stol.), str. 966 v Štajerskem deželnem ar- hivu v Gradcu. Prim, tudi dokument z dne pred avgustom 28., 1585, Stična (Aleksander Graf, Rein und Sittich, Cisterzienser-Chronik XXXXIX, 1937 in L, 1938, regesti, št. 511) (v na- daljnjem besedilu A. Graf). — 51. Pismo rein- skega opata Jurija stiškemu opatu Lavrenciju z dne 13. junija 1586, Rein (Rok. 527/8, str. 10O3 do 1004). — 52. J. Wichner, o. c, str. 208—210. — 53. Dokument z dne 28. avgusta 1585, Bajnof (Rok. 527/8, str. 966). — 54. Dokumenta z dne 27. maja 1586, Dunajsko Novo mesto (A. Graf, št. 514) in z dne 13. junija 1586, Rein (Rok. 527/8, str. 1003—1004). — 55. Dokument z dne 27. sep- tembra 1577, Rein (A. Graf, št. 371). — 56. Raz- vidno iz dokumenta z dne 20. septembra 1586 (Arhiv SRS, Sam A I, fase. 20, graščina Bajnof): kjer je Pankracij imenovan »gewester vicarius zu S. Veith«. Zanimivo pa je, da Pucelj v svojem delu Idiographie Parochiographia med imeni šentviških vikarjev ne pozna Pankracija. — 56a. Rokopis 527/9, s1;r. 67. — P. Pankracij je bU očitno doma iz Kostela (ob Kolpi), kajti sam se podpisuje »Khostella(nus)«, v dokumentih se KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 17 imenuje tudi »Khasstelanus«, medtem ko ga Pucelj navaja kot »castellanus«, pri čemer ga je očitno zavedla Pankracijeva služba na Bajnofu. — 57. Arhiv SBS, Sam A I, fase. 20, graščina Baj- nof. — 58. Marijino cerkev na Trški gori (po- družnica stiškemu samostanu inkorporirane fare sv. Peter) je leta 1620 restavriral opat Jakob Reinprecht (1603—1626), o čemer pričajo med drugim tudi stiski in opatov grb na cerkvi kot tudi Pucelj, ki pravi; »Reverendissimus Dominus Jacobus Abbas Sitticensis cognomina Reinprecht, postquam ecclesiam honori beaitae Virginds erec- tam in Stattperg anno Domini renovasset et re- staurasset...« (Idiographia, str. 497). — 59. M. Mikuž, Vrsta stiskih opatov, str. 61. — 60. Prim. J. Milkowicz, o. c, stran 74—76. Pucelj pravi o opatu Lavrencija: »Erat autem hio Abbsis rarae virtutis, prudentiae ac doctrinae, nec non eximius Versificator; imo dis- j>ensaitor fidelis ac in oeconomicis bonus Admi- nistrator, cujus rei testimonia diversimode, in diversis locis exhibentur, ut Weinhoffii infra Stattpergum, Sitticii in cubiculo hospitum Epi- scopali Pischoffszimmer dioto, quod supra por- tam aurigentium ipsemet exstruxit et erexit, in Parochiis eanmdem filialibus Ecclesiis« (str. 366). — 61. A. Graf, o. e, št. 482. — 62. »Structa Deo haec sacrata domus. Sanctoque dicata / Fabrica Bernardo statio est, Equitumque vocata / Hospi- tium Abbati memoirem Laurenitio honorem / Red- dit et exemplo succerssori Illa refulget« (Idiogra- phia. str. 369). — 63. Idiographia, str. 114. in 369. — 64. Viktor-Hoffiller — Balduin Saria, Antike Inschriften aus Jugoslawien I, Zagreb 1938, št. 594, str. 275. Prim. Mladika XII, 1931, str. 27—28. Prevod dr. Anton Sovre. 65. Idiographia, str. 112 in 367—368. 65a. Idiographia, .str. 115 in 366. — 66. V zaglavju Abbatographia svoje Idiographie pravi Pucelj sledeče: »Weinhoffii qui- dam, ut in lapido olim posito, super quadam structura, muro modo versus Stattpergum et vi- neta in ultimo cubiculo visibili imposito cernitiu: dare versificatorium hoc Epigramma adja- cens...«. 115 in 366. — 67. Idiographia, str. 115. —¦ 68. »... ante noviter recensque e fundamentis erectum Weinhoflium hodie nuncupatum cura pervigili ac labore assiduo et indenfesso« (str. 115). Prim. str. 20.5—2:06, 421—422. Stavčna zveza je taka, da bi mogli razumeti, kot da se napis na plošči iz 1. 1591 nanaša na gradnjo opata Maksi- milijana. Prim. M. Mikuž, Vrsta stiskih opatov, str. 69. — 69. Pismo dr. Mindorfferja reinskemu opatu Juriju z dne 8. oktobra 1590, Stična (A. Graf, o. c, št. 552). — 70. Pismo z dne pred 10. novembrom 1595, Stična (A. Graf, o. c, št. 587 in 588). — 71. Pisma z dne 11., 14. in 20. novem- bra 1595 (A. Graf, št. 589, 591, in 5&2). 72. A. Graf, št. 588, sitr. 566. — 73. J. W. Valvasor II, str. 639. Isti med dolenjskimi gradovi našteva tudi »Weinhoff« ali »Wainof« (II, str. 177). — Prevod II, str. 639: J. Mlinaric v Dolenjskem listu 1967, št. 32.