Stev. 240 Posamezna številka 20 siottnk V Trstu, v tersk 23. novembra »20 Posamezna Številka 20 stottnk letnik xiv Izhaja — Irvzeinšl ponedeljek — vselc dan zjutraj. — Uredništvo: ulic« rr, TrtnčISka AsiSkega Itev. 20. L nadstropje. — Doniš! naj se pošiljajo nred-*15tvu. — Kefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi »e ne vraCejo. — Izdaja!«!' In odgovorni prednik Štefan Oodln a. — » " 'ulnosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naro^-' --- ^eta L 32.— In relo leto L fKV—. — Telefon uredništva In uprav v*ir. župnik EDINOST r^suncne Itevilke v Trste to .okolic! po 20 itotfnk. — Ogla?! se računajo v Urok osti ene kolone (72 mm\ — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot, •smrtnice* sahval«. poslanice tn vabita po L 1.—, oglasi denarnih zavodov fnm po L 2. — Mali oglasi po 2") stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, rarofnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv PrančiSka Aslškega Stev. 20,1 nadstropje. — Telefon urednlttva ln uprav« 11-57 — C Porofiis mlnlstroo a podajanji h u Rapallu Uradno obvestilo o raiLIhac!]! jafiransKe pogtd&e redili »ljubi In veliki* zavezniki, kateri eo Sli baje v bo} za »pravice malih narodov«, so obvezne n* zaščito manjšin samo — male drŽave, dočim so , manjšine, katere si s *ilo priklopilo velike države, RIM, 23. Vlada je bila obveščena, aa prepu5acne na milost in nemiloet rvojih novih Vi venski princ Regent na podlas gospodarjev... In liberalna Italija, ki joče uradne - " " in neuradne solze za izgubljenimi par tisoč italijanskimi ovcami v Dalmaciji, za katere Je pa v ra-pallski pogodbi preskrbljeno bolj kot za Italijane iz Italije, ta plemenita in velikodušna Italija, ki toči krokodilove solze nad usodo raanjfcn v drugih državah, je odklonila v Rapallu vsako garancijo z.-» oKctoj nad nr»I m!lomen. ki zasluži da se povdarL ker namreč kažeta, da Italija, tam. kjer je to mogla storiti brez nevarnosti, ni obotavljala pestiti v prid sosednemu narodu kraje in obljudena središča, katera so ji bila priznafla po londonski pogodbi in bila zasedena na podlagi pretr-Irja. Italija je s tem potisnila črto v one najofrje meje, ki je zahtevala potreba njene lastne obrambe, * Poročilo nato poveličuje pogodbo, na podlagi katere so se »udejstvila sanje dedov« in ugotovija, da bo mogla samostojna in z Italijo meječa Reka orosto razvijati svoje delovanje in obraniti nHr-oremenjen svoj zgodovinski značaj. Železniška pro-t«a. ki veže Trst z Reko gre po italij&nakem ozemlju. in obe pomorski mesti se bo«*e vsled tega kakor v minulosti irpopolnjevalL Zadru, ki »e pri-klopljen Italiji, je namenjeno, da postane sredftče mirnega Širjenja italijanske kulture in govorice. »IibiJane glavo, zastopniki islovanskega naroda« — nadaljuje poročilo — se niso obotavljali in se ne obotavljajo iskr&no priznati, da sta italijanski jezi^ in kultura koristni, celo potrebni njihoveortn narodu kot mogočno sredstvo za sodelovanje pri kulturnem napredku Evrope, kakor moramo na drt igi *tr«xii tudi mi priznati korist približanja k jeziku, ki ga govore Številni slovanski državljani, oriMf»r»!feni na*f državi, in narod, ki meji z nami.« Poročila nadalie sktep, da boste obe vladi Č*m prej sklenili potfodbo. ki bo imela na.-mcn dati razmah vzajemnemu razvoju kulturnih itiVov med obema državama. Ravrotako ee bo «e«rt'ala t<*kom dveh mesecev konferenca tehnikov rtbeh držav, da preloži čim pr«J obema vladama nredlo^p v svrho določitve najbolj prisrčnih go-c-^odar^V jji in finančnih odnoSajev med obema državama. Glede garancij za dalmatinske Italijane se je ^rbjrVo-hl-vatsko-slovcnska vlado obvezala, da bo spo?tovala gosmodarske koncesije vlad, katere je podedovala in jih bo podedovala v Dalmaciji ter da bo ohranila obveze, ki so Jih prevzele te vlade, dru£e javne ustanove, to Je občine, dežele, trgovinske zbornice itd Jamstvo se tiče ne samv starih italijanskih državljanov, temveč tudi onih, ki so sicer po rodu Dalmatinci, a postanejo na r»od!agi pogodba italijanski državljani. Jugoslo-venska \l«tda bo morala spoštovati toliko prevojne obveze in konce s4*" kolikor one, ki proizhajajo iz zakonHih dejanj, izvrSenlh tekom premirja in do 12. novembra t. I. s Strani oblasti, ki so imela u-pravro oblast na zasedenem ozemlju, ki fe sedaj odrejeno Jugoslaviji. Poročilo pojasnjuje drugi del sedmoga člena rapallske pogodb«, ki določa, da sm dalmatinski Italijani, kateri bodo prosili za italijansko državljanstvo, ne morajo preseliti v Italijo in jim |amči prosto rabo njihovega jezika in prosto izvrševanje njihovih verskih obredov, kar bo tudi dovoljeno dalmatinskim Italijanom, ki na bodo prn«li za italijansko državljanstvo. Poročilo zaključuje s pozivom na Italijane, naf se pokore ukarzu državne discipline, in na zbor-n'c" naj odobri pogodbo, ki jo smatra za dobro večina komisij« za vnanje stvari. je j gi perice, ki mu jo podeljuje čl. 52. usta= ve, ratificiral rapailsko pogodbo. ZaRa] Je jusosljvensRa vlada odobrila rcpallsKo poictiUo LJUBLJANA. 21. O ministrski seji na kateri se je sklenilo po aoigt razpravi odobriti rapailsko pogodbo, pise »Jutro« med družni: - Ministrski predsednik je poudarjal, da se je na pogajanjih z lta* [ijani naredilo vse mogoče, da bi se kar več rešilo, toda položaj je bil tak da bi ne bil mo^el nihče rešiti več. V sako za* teganje bi bilo prineslo ogromno škodo in naše izgine bi mogle rasti od dne do dne. Ce hc<: :no rešiti, kar moremo, mo» ramo pospešiti izvršitev pogodbe, ki bo prinesla končno notranjo ureditev dr^ ž a ve in utrdila njen položaj nasproti inozemstvu.« Minister vnanjih stvari Trumbić je go» voril o vprašanju polnomoči in priznal, da jo je prekoračil v vprašanju Snežnika in šentpeterske železnice, toda vsled višje sile. »Pustili smo Snežnik — je rc* kel — se V tedaj, ko so bili odklonjeni vsi naši protipredfogi in ko je šlo za to, da gre vse na kose. Druga pogajajoča £e stranka je imela nad nami premoč v vsakem oziru. Samo Wilson ni bil vezan na londonsko pogodbo, dočim so F ram eozi in Angleži še vedno na njo vezani. Javno mnenje teh držav je skoraj sploš* no Italiji prijazno. In \Vilson sam se v resnici ni odločno postavil na našo stran, ker je podpiral predlog za pop o]* no demilitarizacijo tudi tostran Snežni* ka. kar smo *udi mi sami ponudili, toda naša ponudba je Lila odklonjena kot nezadovoljiva. Bili smo tudi izložen' demilitarizaciji jeseniškega trikota, če /e ne Izuubi Jesenic, in tuka i so bile vsle^ našega vztrajanja nase želie sprejete Sporno ozemlie je v resnici naše v narodnem pogledu, toda nc v državnem nodedu in s stališča mednarodnega pras va V tem zadnjem oziru je sporno ozemlje del zmagane Avstriie, s katerim lahko razpolagai bi1? iort1i do«eči nrei s Vakr^noVoli Vombi? naoi;o. »Vmesna držv'«* hi'" ^o mo-jem mnpniu nesreča. Če ^^^jij man? po nbse^u o^em^a. s»r»o doVi'f vse brez IcnVe ome;jtt-e. Vele^docH c-o vedno tev"'e nono'no derpilHrt~?"roeiJo otokov in naSih slovepsJ-? krflij so se na^ptal? v ^evfirnosti. da bo^o demilifan^jrppi, svo- bo'4"^- Tmamo eno pristanišče in *»am je tudi dovolieno irtCfi voino morna^ rieo. po odobritvi ^ostali drž?»« va. Ve govorimo o it- mu. tem ver urodimo 'V/JTVO nrVavimo vsf^m pa« rodom moč in POtT2r»;o z^e^t Tnoo«T*i5 vi;e. 1 er ri'-ugače poreko nr»ši »JU'fU Pn«n, da nf^mo v .Tti^osloviH'ff rtoi;e ie imeti malo, toda tisto malo na? bo povsem naše.« Mtpi^er Sro'anović ?e govonl o c*os? podr»rskih klavzulah rogo^bg. Hncno: dar«lri dogovori se ^odo st-VniH. t-o se zlasti politični pologa? in l-o država do*e5e popolno svobodo Okrnieni Slo^ ve^»iii ie freha pomagati. Po govorih teh treh minis+ro-* se ie razvila dolga raznrsva. Vi "e :e končala s crvfflasno odobritvijo pogodbe. hj^o^'oven^ka d '^tfaciia vsled političnega p<;lo>aja mo-ala o^doisati ran?l'«^o rogodbo, je jjotovo. kakor je tudi jacro, da i«t*i noli+ični rK^^'J zahteva, d^ se Je pododha morala odobrti. NSsiJ-ao.t rapallske m»godKe ie razvidna le najbolj 'Z deisfva, dd i* bilo odvisno samo od dobre volj« ita?;ian?ke vlade, ali naj $w«ime v klavzule no-g^dbe pogoiV za z»fčUo iuven«kih manjiin, ali n r* V- 71 * ■ »>" »-orej/tlfcIrJ '.S rn {r» p.. Po eriklh volitvah Nova zbornic« se amtane prihodnji četrtek RIM, 22. Posebni poročevalec agens cije Štefani brzoiarija ia Aten z dne 18. t. m.: Vlada je sklenila, da skliče zbornico čim prej bo mogoče in je po* temtakem pospešila otvoritev, ki se bo vršila prihodnji četrtek. Ministri se se* stajajo te dni često pod predsedništvom min. Rhallisa in sklepajo o ukrepih, ki jih zahteva sedanji položaj. Vladni listi pravijo, da je za sedaj že zajamčen javni red. ki je popoln v Atenah in na deželi. Vlada sku$a povrniti v deželo mir in slogo s tem, da sprejema zopet v službo oficirje in uradnike, ki jih je bil Venizelos odpustil Bodisi vsled od* stopa nekaterih venizelistovskih oficir* jev in uradnikov bodisi, ker hoče imeti vlada na kočljivih mestih zaupne ijudi, se vršijo sedaj nekatere izpremembe. Listi poročajo, da bo odstavljeno mno* go prefektov in da bo imenovan nov metropolit. Veliki komisar v Smirni Ste* riadčs, kateremu pripisujejo listi velike zmožnosti, je poda! svojo ostavko, toda vlada ga ie prosila, naj ostane v svoii službi. Glasom listov je odstopH tudi general Varaschevopulo in na njegovo mesto je prišel general Nieder. Vlada bo morala dalje poskrbeti za nadome« stitev nekaterih poslanikov, k! so od* stopili. Vladni listi Izjavljajo^ da tudi če postajalo takšne izpremembe po* trebne. nima vlada venaar namena po* stopati z maftčevanjem in nasiljem ter se ne bo nič izpremenilo. v kolikor bo le mogoče. Tudi listi nove opozicije sve* tufeio v interesu dežele mir in izražajo upanie. da je mir mnogo bliži i kot se ie motfto sklepati po manifestacijah zad* niih dni. ATENE, 21. Po praznikih in radost* aih ljudskih manifestacijah se je prebi* valstvo zopet oprijelo dela v glavnem mestu in po deželi. To stanje stvari je Imelo ugoden vpliv na borzi in v valuti. Opozicijski časopis »Lithnes« omenja, da je rešil grški narod s svojim glasova* njem dne 14. novembra notranjo zade* vo, ne odobravajoč notranje politike prejšnje vlade in sicer samo notranje politike. Isti list piše, da priča napad v Ouohaku proti Kemalu — kateri je mL s!il, da bo lahko izkoristil v svoj prid r»adec prejšnjega kabineta — zavezni* kom po uradnih izjavah o neizpremnlji* *'2m razpoloženju naproti njim. Povelj* -iki na traški in na maloazijski fronti ^o ostali na svojih mestih; veliki smlrn* ski komisar Sternihiades je preklical svojo ostavko na prošnjo s strani vlade. Namestnik 11a ekumenskem prestolu je brzoj a vil vladnemu predsedniku, da ga ekumenski patrijarhat, zavedajoč se svoie moralne moči in svoje odgovor* nosti nasproti helenskemu plemenu, za* gotavlja, da postavi svoj vpliv in svojo veliko obla3t na razpolago vsaki vladi na Grškem, ki se posveti narodni po* Utiki. _____ Severovzhodne vprašanje RUSKO POROČILO Z BOJIŠČ. LONDON, 20. Neka zrakojavka is Moskve podaja naslednje boUevUko poročilo- V smeri proti Hozlr Kaorunannu ao oal« čete zasedle Slovečn® ter prekoračile reko Slove tn o. V pokrajini De-žica so naSe Čete aopet pobil« sovražnika ln s* polastile nekaterih krajev, ki leie 12 do 25 km oddaljeni južnovzhodno od Breakork*. Vdrli smo tudi v to mesto. Boj M nadaljuje na juinovzhodni strani mesta. V kortskem okraju na Krimu smo ujeli 13.000 mol ln zaplenili 900 konf, 15 oklopnih avtomobilov, 14 kamionov in mnogo topov m strojnih pušk, V zalivu je bilo zaplenjenih pet ladij. RAZSULO WRANOELOVE VLADE. LONDON, 22. Ntkecau poročevalcu aficncije 'Reuter« }• izjavi] general Wraage! sledeče: 25 do 30 tisoč vojakov frontnih Čet )e zapustilo Krirnj prenošenih )e bilo tudi 5000 ranjencev, katerih o-staja Se 15000. Redna pehota ln konjenica odidete v Galipoljet kubanski kozak i odpotujejo v Lemoa. Kam se odpošljejo donski koraki, Se ni znano. RISKA KONFERENCA. VARŠAVA, 21. Na prrl planarai seji riike konference, ki se je vrlila pod predsedstvom državnega podtajnika Domskega, se je leta zahvalil letigki vladi za gostoljubni sprejem in izrazil nato željo poljske vlade za sklenitev trajnega in končno-veljavnega miru ln ohranitev odnolajev dobrega sosedstva z Rusijo. Vsekakor pa — je rekel Domski — je Poljska odločena braniti svoje utemeljene pravice. Predhodni mir bo podlaga za nadaljnja pogajanja. Govoril je nato o Joffu, kateri je z veseljem ugotovil, da so se nesporazumljenja, radi katerih so nastali dvomi glede odkritosrčnega namena Poljske v sklenitvi miri), odpravila. Joffe »-ričakuje skorajJnfo razpustitev protiboljSevilkih čet generalov Savinkova. Balakoviča in Petljure, omenil je tudi poras generala Wrangela. Končno je izrazil tudi svoj« zadovoljstvo, da se nadaljujejo pogajanja pod predsedstvom Domskega. Dve ruski noti poljski mirovni delegaciji ▼ Ritfi VARŠAVA, 22. Joffre je poslal polj* ski delegaciji v Rigi dve noti, od ka* terih se nanaša ena na umik poljskih čet za premirno črto, druga pa izjavlja, da se poljski državljani, kateri se boju* jejo v vrstah Petljure in Balahoviča, ne bodo smatrali kot vojaki borci in se bodo, ako bodo ujeti, ustrelili. V odgo* vor na ti dve noti je opozarjal Domb* ski, da je bil poljskim Četam že ponov* no dan ukaz, naj se umaknejo za pre* mirno črto. Kar se tičp vpraSan i a vojnih ujetnikov, to ne zadeva Poljske, ven* dar opozarja poljska vlada na dejstvo, nasproti vojnim ujetnikom poljskega pokoljenja, kateri aluiijo v vojski Ba* iahoviča in Petljure, ogorčenje. Poljaki in Bolgari VARŠAVA, 22. Madjarov, predstavit elj bolgarske vlade in bolgarski opravnik v Londonu, je doiel v Varša« vo. Madjarov se ponuja, da bi spojil di* plomatske odnoSaje med Poljsko in Bol* garsko. Govori se tudi o bližnjem obis* ku Stambulinskega v Varšavi. Priprave za ljudsko glasovanje v Gornji Šlezijl OPPELN, 21. Neki odlok medzavez* niške komisije odreja, da morajo imeti prebivalci Gornje Slezije obeh spolov od 16. leta naprej posebno izkaznico. Tisti, ki niso stalno nastanjeni v ozemlju ljud* skega glasovanja, ne dobijo te izkazni* ce in na podlagi odloka krajevnih obla* sti sporazumno s posebno komisijo, ki je sestavljena iz Nemcev in Poljakov v enakem Številu, bodo morale osebe, ka* terim se odreče Izkaznica, zapustiti de* želo v toku 14 dni. Trgovinska Izmenjave med Rastjo in Italijo. LONDON, 21. Reuterjeva agencija doznava Iz Carigrada, da sa pričakuje v Novoroaijskn italijanski paznik, s čimer se pričnejo trgovinske izmenjava a sovjetsko Rusijo. Irsko vpraianit Neusmiljena grozodejstva v Dublinu DUBLIN, 22. Med napadi proti ofi* cirjem je bilo 11 mrtvih in 5 ranjenih. Žrtve so bile napadene v njihovih sta* no van jih, zakaj oficirji ne stanujejo v vojašnicah. Vojaška oblast in policija ste izvršili preiskavo po vsem mestu, k§ je prestraSeno, ker se boji maščevanja. Med ubitimi oficirji je en major in 5 stotnikov, med ranjenimi dva polkov* nika in en stotnik. Umore so izvrSile bande od 12 * 24 ljudi. Žrtve so se nas hajale v hipu napada še v postelji. NEVKROTLJIVI IRCI ZA SVOBODO. DUBLIN, Policija j« obkrožila prostor« atletske iporte, preiskala, mnoiico in me polastila veliko revolverjev. Sinrfajnovcl so strellali ca po-Hcl>9ke agente, ko so s« jim leti pribliievaiii a-genti so istotako odgovorili • puiknimi streli. PARIZ, 22. Časopisi prinašajo naslednjo brzojavko iz Londona: Zadnjo vesti poročajo, da se bitka po dublinskih ulicah nadaljuje. Neka brro-javka, katero je dobil »Dayli Herald«, pravt. da so bili doki tn skladiiča premoga zažgani. LONDON, 22. It Dublina telefonirajo, da je bilo po polnoči do danes popoldn« 10 mrtvih ln <>5 ranjenih, od katerih je 11 težko ranjenih. Med ognjem s puSkamd na ozemlju atletskih -čet v Grobe Parku so policijske čete živahno delovale po dublinskih ulicah do popolnoČL Dublinska posadka konsignirana LONDON. 22. »Times« od 21. t. m. ima poročilo iz Dublina, da je bila vsa dublinska posadka danes zvečer kon* signirana. Vojaške oblasti so ukrenile najobširnejSe mere, da bi preprečile re* presalije. __ Nemčija izročila Italiji zrakoplov 44. Z. 120 BEROLIN, 19, Listom poročajo is Konigsberga, da bo zadnji nemški zra* koplov 44. Z. 120, ki ga mora Nemčija izročiti Italiji na podlagi določeb mirovne pogodbe, odpotoval jutri v Stolp (Pomeransko), kjer se preskrbi s plinom in bo nato izročen italijanskim oblastim. Krvavi izgredi v Bolognl Sedem mrtvih In nad 70 ranjenih BOLOGNA, 22. (S.) Evo nekoliko po* drobnosti o resnih incidentih, ki so se dogodili včeraj, kakor se dajo opisati do tega hipa: Okoli poldne po sestanku, ki so ga imeli v sedežu svojega društva, je šlo okoli 1000 fašistov po mestu in je prepevalo patrijotične pesmi. Nato so se razšli brez incidentov. Okoli 14 30 so začeli prihajati socijalisti na trg Vitto* rfo Emanuele pred mestno hišo, pričo* kujoč obleganje novega občinskega sveta. Medtem je bila izvešena rdeča zastava na Torre dcgli Asinelli, toda oblasti so jo dale takoj sneti. Fašisti so prišli iz prostorov svojega društva in so se napravili proti občinski hiši, toda za* deli so ob obroče vojakov in orožnikov. V uL Maršale se jim je posrečilo pro* dreti obroč in prišli so do ul. Rizzoli, kjer so jim bili na poti novi obroči. Kro* žeč po stranskih ulicah se jim je po* srecilo priti v ulico Indipendenza, kjer iih ie razpršila kavalerija. Okoli 15'30 ljevih stražnikov, med katerimi dva tež* ko, dva orožnika in dva poizvedovalna agenta. Trupla petih, ki so bili ubiti blizu mestne so bila prenesena v mrt vaš ^ nico na pokopališču, kjer so zastražena in na razpolago sodni oblasti. Poslanci Zanardi. Bentini, Grossi, Licolosi in no* vi župan Enrico Gnudi so šli k pre* fektu. kateremu so povedali sledeči raz« voj dogodkov: Čim se je Gnudi pokazal na glavnem balkonu mestne hiše, ki gleaa na trg Nettuno, so začeli fašisti, ki so biii prodrli obroč javnih moči, ki so zapirale ul. Indipendenza, Izpuščatl prve strele. Prefekt je pripomnil, da se mu ta povest ne zdi točna, kajti on sam da je \ddel, da fašisti niso prodrli obro* ča ter da so bili nekateri, ki se jim je bilo posrečilo priti na trg, ustavljeni od kavalerije na voglu pod hranilnico in da iim je bjlo radi tega nemogoče streliatf. Prefekt je dostavil, da je imel bn3 v hipu, ko je kavaleriia obkoljevala to se je pokazalo na balkon mestne hiše, gručo, vtis, da so padli prvi ^streli njemu ki gleda na trg, nekoliko socijalistov, a za njimi so se videle rdeče zastave in z nekega drugega okna se je mahalo z rdečimi zastavami v znak veselja. V istem času ie bilo izpuščeno iz nekega okna nekoliko golobov, ki so imeli na repih rdeče zastavice. Okoli 15 fašistov je hotelo prodreti obroče in priti na trg za hrbtom, t. j. na trgu Nettuno. V okno predsobe prefektove pisarnice in sobe njegovega pisarniškega načelnika, ki držijo na trg Nettuno in so nad bal« konom. kjer se je bil naslonil, je zadelo nekoliko krogelj, dočim ni prebil no* ben strel oken, ki držijo na ul. Indipen* denza: ta okolnost potrjuje prefektov pojoč arditovsko himno. Tedai so padli opis. Sodna oblast vodi pridno preteka* iz gruče socijalistov. ki je bila zbrana vo, da se ugotovi resnica. K prefektu pri vodnjaku na trgu Nettuno, prvi streli sta šla tudi manjšinska zastopnika, ki iz revolveriev proti fašistom. V tem hi* sta izjavila, da sta videla po prvih stre* pu so začeli metati socijalisti iz balko* M na trgu nekega človeka, ki se je pre* nov in oken mestne hiše ročne bombe in ril v prostore občinskega sveta skozi so streljali iz revolverjev. Ta revolverjev so streljali tudi drugi socijalisti, ki so bili na trgu. Množica se je hitro raz* vrata, ki so za klopmi občinske zborni* ce, in ta človek je izstrelil od tam svoj revolver prod zastopnikom manjšine. v pršila in se spustila v beg, dočim se jejpri Čemer ie zadel zast. Giordanita >ken mestnih hiš dalje strelialo in so prsi. Prefekt je prepona» se metale bombe. Ena teh bomb le pala kroženje avtomobilov. z balkona nad vhodom, pri katerem ie stalo malo prei nekoliko uradnikov, ofi* ciriev in agentov. En moški, je padel mrtev na tla. Da bi se skrila, je udrla množica v vežo mestne hiše in tedaj so padli iz notranjih občinskih uradov v I. nadstropju drugi streli iz revolverjev in so bile vržene ročne bombe, ki so zahtevale žrtev. BOLOGNA. 22. (S.) V občinskem svetu se ie strelialo proti klonem mani* šine. Občinski zastopnik Giord^ni Giulio ie bil - ^»-sen v zadnjih izdihljajih v bolnic^ ';i drugi zastonnik iz manj* šine, P " ' Cesare; je bil ran »en. Var? nostne obiasti so u3tavile brez razlike vse osebe, ki so bile v veži mestne hiše in kr. pravdnik je začel takoj preiskavo. Hišna preiskava se ie izvršila v prosto* rih na magistratu. V predalu neke pl* 9alnc mize se ie našlo 8 revolverjev, vse enake, in mnogo streliva. VeMko drugih revolverjev in bodal so našli na stop« nicah in na hodnikih. V naučnem ura* du se je našel koš poln ročnih bomb in 5e en arugi koš v nekem drugem uradu. Tudi na trgu Viktorja Emanuela je bilo zaplenjeno mnogo ročnih bomb in dru* gega orožia. Varnostne oblasti so pre* iskale tudi prostore fašistovske organi* zaci je in stanovanja ni enih poglavarjev, toda brez uspeha. Kakih 30 fašistov je bilo zadržanih. Dosedaj je 7 mrtvih, med katerimi novi manjšinski zastopnik Giordani ln ena ženska. Pet jih je bilo ubitih z bombami, ki so se vrgle z oken in z balkonov mestne hi$e. Zraven tega je Se kakih 70 ranjenih, med njimi ne« da bi izzvalo pomankanje človečnosti kateri težko. Bilo je ranjenih tudi 5 kra* Osem mrtvih, 72 ranjenih in 60 aretacij BOLOGNA, 22. (S.) Po včerajšnjih incidentih je pretekel večer in noč mir* no. Komisijski ogled na licu mesta, ki ga je izvršila oblast v prostorih občin* skega sveta, je trajal do pozno v noč. Našel se je plenir poln ročnih bomb »Sipe«, Id Je bil v mali sobici poleg bufeta pokrit s prtom. Preteklo noč je umrl v bolnišnici neki ranjenec, tako da znaša število mrtvih 8, ena žen« ska in 7 moških. Zraven tega je še 8 oseb težko ranjenih in 64 lažje ranjenih, ki so prehranicni po raznih mestnih bol« nišnicah. Aretiranih je bilo okoli 60 oseb, ki so bile vse zadržane. Z ebčneon zbora Zveze ffnrodov Sestava komisije za sprejemanje novih drŽav 2ENEVA, 20. Danes se je seula ko* misija 41 odposlancev za sprejem držav, fci še niso člani Zveze Narodov. Veliko resnih ugovorov je bilo predloženih glede drŽav, ki še niso pripoznane »de ture« in držav z majhnim Številom pre* ►ivalstvs in majhno površino in tudi glede jamstva s strani bivših sovražnikov. Komisija se je razdelila v tri pod* komisije. V prvo, ki se bo pečala z Lit« vo, Lotvinsko, Estonijo, Finsko in Luksemburgom so bili izvoljeni: Fischer za Anglijo, Poullet za Belgijo, Havakh za Japonsko, Karnebeeck za Nizozemsko,-Očtavf6 ^a Brazilijo, Max Huber za Švico in Zahle za Dansko. V drugo kos misijo, ki se bo pečala z Avstrijo, BoL» garijo, Albanijo in Liechtenstefnom, sa 8tw» ft. •DVTO8T« Kfr. 2*. V Tntu, dn« 23. gfrvgabra »9. Tbili izvoljeni? Lord Robert Cecll z* Juž* do Afriko. ViviAn! s« Francijo, Paglitno 99l Italijo, Bron tis g za švedsko, Tostcr Kanado, Osuvay Cehoalftvijp In Kuhačevski za Poljsko. V tretjo komi« si jo slednjih, ki se bo pečala z Gruzijo, Armenijo, Azerbejdžanom in Ukrajino, so bili izvoljeni: Nansen za NorveSko, Politis za Grško, T«anfi Tsai za Kitaj« sko, Palacios za špansko, Spalajković za Jugoslavijo, Jonescu za Romunsko in MUlen za Avstralijo. Kneževina Monas co je umeknila svojo prošnjo za spre* jem. Prošnja republike S. Martino se ni razpravljala, ker je bila predložena v nepopolni obliki kljub opominu Zvez? nega tajnika. Na predlog italijanskega odposlanca ste bili predloženi juristom Anzil Ami, Van Hainal in Kakenbeche v proučavanje sledeči dve vprašan »i: 1. Ali vključuje sprejem Se nepriznanih držav v Zvezo Narodov za člane Zve^e dolžnost jih priznati in 2. ali bo vsled spreima teh držav niihovo priznanje s strani posameznih držav sploh odveč. Pogoji za sprejem. — (Nemčiji in Rusiji pristop skoraj neomogočen PARIZ, 22. »Matin« objavlja sledečo brzojavko iz Ženeve: Vprašanje ^re* iema Nemčije v Zvezo Narodov je bi« Io končno rešeno s strani Zveze. Včeraj j zvečer je bilo naloženo peti komisiji, naj proučuje sprejem novih držav v Zvezo Narodov in Viviani je predložil sledeči predlog: Nobena država ne bo sprejeta v Zvezo Narodov, ako ne za*; dosti sledečim štirim pogojem: 1. Pri« zadeta država bo morala izvršiti vse mednarodne obveze, ki jih je podpisala: 2. bo morala imeti odgovorno vlado, ki bo sposobna prevzemati obveze; 3. bo morala imeti takšno organizacijo, vsled katere bo Zveza Narodov mogla raču* nati, da bo ta država izpolnila vse ob? veze; 4. država mora jamčiti z obvezo, da bo njeno prebivalstvo imelo v dolo* čenem času izgled naroda. Prvi med te? mi pogoji se tiče Nemčiie, druge pa manj ali več izravno Rusije. Po kratki razpravi je sprejela komisija, v kateri so zastopane vse države, ta predlog eno* glasno. . _ Nova avstrijska vlada DUNAJ, 20. Nova vlada je sestavljena iz štirih krščanskih socijalcev in iz 6 višjih uradnikov. Ugotovitt amnmm * flaloi#» * PI*miUr J» * ■■lilju —In M v forthf Sksrf, t ▼ JUpallu bM v peri vrstf kfrr fm ti ptrn. Firnite ...... pb* mmš. Zakaj H p* govorlM fi- mrr pUm\ z neko Ma*f)o Ompoch. V ta Marijo fe krite 7 Kdo Mn tajiti, 4a bi b*a mogla Jafa» hA 99 aorte* «dHbl|aa M K« f« Pt- •lovcaaka delegacija nastopiti v Rafali u d rajat« cor fiU, da afetfova aMevaafca phit rajH • so bolj odločno, če bi bila Imela za seboj akla- PleraiCarfcm kot pa z ajiat, ga |o to dbo raafe- njenih, zvestih in na ponovne žrtve pripravljenih dio. V »rediai pleaa. ravno ko «e fe nfefova obo- na ■—i »Mfe, l—nf tmH knatoUh In tla- fevanka zopet vrtala a PliMlfirjen. fe lel k i|ej venskih vnt, de bi se bila mogla zanagati na od- in zahteval od nje, da naj neha plesati. Plesni- ločno podporo vtagn jajniloV—naroda? Carju kakor todi njegen-i plesalki ni bilo to Pa- Toda ni bilo tako. in asi, primorski S'ovenci in Hr- corjevo obnalanje po volji. Ona dva sta, neoziraje vatje se imamo zahvaliti za svof teđar.Ji poloiaj «e na Pacorfa, mirno plesala dalje. Ko jc ples kon- v prvi vrsti slovenskemu in hrvatskemu delu Ju- čal, fe Pacor skočil takoj na Plesničarja in ((a ho- goslavije, katerega del Je še vedno pod vplivom tel kloftati. Videv&i ta dogodek, so drugi gostje peklenskega delovanja habsburških plačancev. Ra- gostilne naredili kratek proccs — vrgli so oba pallska pogodba je plod njihovega, habsburškega, bojevnika na cesto. Tu sta se ie nekaj časa pre- razdiralnega dela. In ni jim le zadosti: izkoristiti pirata in pretepala, kar naenkrat poči na cesti — hočcjo Se nadalje, do dna plod svojega dela. Ker strel Gostje It goatOne, iker! so prileteli na cesto in to zato, ker so se potili pri računu, ki ni bil vedo, da je rapallski dogovor hudo zadel slovenski in videli grozen dogodek. Ubogi Plesničar je leial potenja vreden. Ana Pirfevcc, Sežana 10 L, Jan&z, talostinkS teko ganljivo, da «0 vseh o« rHohenlohe« ter ju uporabiti za redno plovbo med tatvina obleke. Včera, popoldne ko je Napuljem in Palermom v južni Italiji. Zvezo med P^^1 trgovec obleke Alojzij Bront v svojo trgo-Trstom in Dalmacijo bi potem vzdrževalo Ie ne-i^*® Corsn Gonbaldi št 10, » Me malo pre-kaj počasnih lojdovih tovornikov in trojica onih ^ra«1. V no« od nedelje na ponedeljek so neznan mešanih .nagličev«, ki so vozili na lej progi pred »**ovi PokradU Iz njegove trgovine za 100.000 l r ~ 20 leti. in še nekateri istrski obalni perniki. ako f«»^a blaga to obleke. Tatovi so vlom ievridi Martmdicb jim oblast to dovoli; torej namesto napredovanja umetno V trgovino so pnili skozi pod ze-i U ceama le nazadovanje, .eveda v škodo TrsU in v škodo kanal. Vhod v trgovino jim ,e zavirala, Premuda GOSTILNIČARJEM in krčmarjem javljava, da svp odprla zalogo istrskega vina v Divači St. 58 pri postaji. Bizjak in Vežnaver. S81 ODDA SE raeblirar»a soba boljši oFebi. Naslov pove uprava. 576 ker so mu bile svalčice vkradene 10 L. France, ki jih ni vkradel 10 L, Miha, ki ni vedel za to 10__ L. Simon, ki jih je ukradel 10 L, Franc iz llrušicc,! ČEVLJARSKEGA pomočnika sa stalno delo in ki ne ve 10 L- 1 vajenca tprejme Anton Resčič, čevljar, Postojna Dosedaj izkazanih L 25.298*54; v današnjem izkazu L 108. Skupno L 23.4M'S4. 120. ZLATO 121 srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvecc^a trga). 537 DAROVI Za Ciril-Metodovo dražbo. Mihael Voga 5 L. Franc Bradač 5 L. Fran Cck 5 L, Simon Reiter KROJAČN1CA Avgmt fttular, vL S. Francesco 2 L, Jan Vodoprvec 2 L, D'As^isi St. 3*. III. nad. je etiina dobroznans Za dijaka L G.: Matilda Sebenikar 3 L, Ivan krojačaica v Trstu. i,J M are 10 L. Antonija Sosič 10 L. Za pogorele« Narodnega doma. Ana Ptrjevcc, Sežana. 10 L. Borzna poroilla. TdNb V Trstu. 22. novembra 1920, Jadranska banka Cosulich Dalmatin Gerolimich Libera Triestioa Lloyd Draiba. laške Dalmacijc! S tem pa nastaja Se druga velika nevarnost za jadranski promet, namreč da pridejo do veljave nihče drugi nego... jugoslo-venske družbe, namreč »Dalmatla« in »Ragusea*, ki so že pred vojno s »Splitom«, »Lokrumoin«, »Lovrijencem« in rPctko*. pridno vozili v Trs!, in si v kratkem nataknejo mcdro-belo-rdcČi prapor! Kje so vladne obljube o vsakovrstni in obiii zaščiti tolikih tisoČev laških Dalmatincev? — rdi-huje, na kratko povedano, »Piccolov« člankar. Saj ie par deetmetrov debela plast zemlje in lesena Tnpcovich t!a trgovine. To oviro so vlomilci z lahkoto od"tra-| Ampelea nill in pr'ili tako v trgovino, kfer se jim je n«d:la Cement Dalmatin velika z«Wa obleke. Kanal, po katerem so prišli,' Cement Spalato se blizu Cor«. Garibaldi cepi na dve strani. En: Krka del kanala drži na Montebello, drufti pa v Bo- 7*nja valuta na trfaikem frguj schetto. Policijski anarat jc takoj prćcl funkcU jonirati, toda dosedaj brez vsakega uspeha, škoda. ki so jo vlomilci povzročili ni zavarovana. Nočni naoad. Včeraj ponoči okoli dveh je pri- V četrtek, dne 25 novembra tele. ] feta ob 10. uri predpoldne se bo vršila prostovoljna dražba J^j travnikov, njiv in vinogradov v Pod- 360 brju St. Vid pri Vipavi. !820 705 1980 2200 341 440 5C0 5^8 605 355 400 530 koncem koncev ni možno Uoydti zameriti. Če noče avtomobil reSUne postaje v roe^ii^ -n.iucu dalje voziti z ogromno izgubo z brzimi osebnimi An«eIa P^ieri. 29 let starega, stanmocc Jouno drezbu. Zahvala Podpisani se tem potom iskreno zahvaljujem gospodu Leonardu dr. D* Antona, okrajnemu zdravniku v Sežani, ker mi je s svojo zdravniško Dne 7. decembra 19-'0 ob 0 uri i opoldne bode prire il 1'pravnh'vo dr/avn« kobi-t larn v Piestr^nk. pri ci v i ;ieni komis lijatu' v Postojni Javno cfraibo. I. 1-*K) (entisofpet to) ( iibl'žno i0 0 0q) drv z* kurjavo skoro popolnon a si.ha, prve vrste in sicer g brova In bukv va zrez. na in raz ckana v me re. T drva so oh v zjiI cesti po ka'rri lahko voz jo tt>di motorna vedo fn izredno požrtvovalnostjo rešil vozila, o tdaUena 2 km od po taje Prest^nek (proga Trst-L»g tec. 11. : 00 (tristo) jelovih debel, stoječih, dolgih od 12 do 16 m. življenje. V Sežani, 16. novembra 1920. <257) Renčelj Štefan. HALI OOLAS9 li . 100 ( to) hrastov, stoje Jh, v premeru od 0.40 d 0.80 m, dolgi od 4 do 10 m. Kakor jelo\a tako tudi hia^tov- debla nahajajo v g ravnini m mi kot 1 I ni se računajo po stntink beseda. — Najmanji« oddalje' em ( d os! je Prestra'iek. pristojbina L 2.—. Deb«I« Črke 40 stotink beseda Najaanjla pristojbina L i—» Kdor službo plača polovično ceno. KORESPONDENTINJA, samostojna, zmožna vsega kantairnega dela, vešča slovenskega, nc.a-$kega, po možnosti tudi itaL jezika v govoru in pisavi, dobi službo pod najugodnejšimi pogoji v Jugoslaviji. Hrana in stanovanje v hiši. — 1/VeOO od 1. deCtmbia 1920 v gradil V Pre-Predstaviti se osebno dne 24. in 25. t. m. od strank« pri gozdnem čuvaju IcSIliČar-ju. 2. do 4. ure popoldne: Starec, Barkovlje, Bovedo__^_________ IV. 4bO kilogr mov (sti isioosemdi-set kg) volne I. vrsle, deioma izpiane, deloma surove. V. 100 (sto) ovac, mešane pasme, domače in p'ncgauske. S roški dražbe bodo soiazmerno plačani od kupcev. Pregledovanje in družbeni »ogoji se po- 523. 593 P O O M S T F K 1 UJI N EC (14 Danilo Šimur.ovlć. V veliko »roje začudenje je opazil Stanko, da sedi tned njimi na visoki vrbji kladi, tudi gospodsko dcketce, še kratkem modrem krilcu in belem. V krilu je držala slamnik z rdećim trakom in šopkom hrastovega listja; podbradek naslonjen na dlan, laket na koleno, pak tc je videlo, da pazno prislušk>e njihovemu razgovoru. Stanko je mogel videti od tu, da je to še jako mlado in jako lepo dekletce, z vencem rjavih las okolo glave, zavitih istotako kakor pri pericah. Od vsega obraza je opažal samo prekrasna usta in na teh j« najdalje zaustavil evoj pogled. Zatem je hitro prešel po brvi in jih obfiel, pazeč, da ga ne zapazijo; zanašajoč se na njihovo udarjanje se je ustavil ncda!eČ za njimi, ue bi-li morda kaj čul od dekliškega razgovora; veroval je, da i-m-jo vse kake tajne, pak je silno želel, da bi jih doznal in bodi tudi pogledal v tiste >zakotke srca-' in ». tajne njihovega bitja', kakor je govori! doktorju Mirku pro§Ie noči. Perice so čebrnjale, ne da bi pretrgavale delo. samo da »o tu pa tam izpod očesa pogledovale druga drugo. _ & ona jc res žla k Vilinemu studencu, ob zort, ter je zajela v časo vode. ki je kapala iz njeruh prsi — je govorila mlada, črnikasta, vitka perica ter si popravljala rjave lase, ki so se ji razsuli Iz i\ad kape. Deklica Ic govorila kal fila«^ kar s® druge venomer udarjale s prekiami, četudi so pazno posluSale. kar jim pripoveduje tovariSica. — Druge nedelje mu Je dala njena teta popiti to vodo. ne vem tudi jaz kako, in od tedaj, tovari-iice moje. ni mogel več od nje, a tudi po noči se ga drži okoic vratu kot pas. A Ike, pravijo, da niti ne omenja več. — Tudi jaz sem lani zajemala vodo, a ko sem »c kletce v kratkem krilcu, periec fn Villn studenec nikakor niso hoteli iz spomina, m. Učiteljica Markovič, tista, ki so jo Krefcevljanl imenovali Bakrica, m nje daljna sorodnica Pavla Budanko, sestra onemu dekletcu, ki jo je Stanko vide! na potoku in ki mu j« pripovedoval doktor o njima ste stali za ograjo v vrtn, gledajoč, kako privzdignila iz studenca, so mi bila prsa samo m o- se stiičejo rojaki In kmetje pred krčmo m okolo kra. in ne bi se na njih zajela niti koplja, pak tudi šole. Krčma je bila tudi polna, ker se fe prodajalo nisem nič nabrala. Vilin studenec je plitev, pak tndi tam, a zunaj je mr&ava krčmarica z nekim je zelo težko, potisniti niti ramena v vodo, četudi zamazanim dečkom raznaiala meso, kruh, sir in se poležeš. Zato, pravijo, da je najbolje ob dveh vino, oba potna in v skrbeh, ker nettavajena takemu opravilu, In redno v strahu, «e-ll vsega spominjata. Krčmarica se fe zbegala *e bolj, ko je Stanko zaprosil za malo prostora, tem bolj, ker primernega prostora ni bilo nikjer in ker )a bil Stanko lino oblečen gospod. Zato se fe začela hitro opravičevati, kako težko Ji je ob takih razmerah postreči mu, kakor bi se spodobilo.. \o, ko je opazila, kako gospici smehljajoč gledate njeno zadrego, je pristopila bliže ter ju zaprosila. naf bi pustila Stanka »vsaj na vrt za poletno mizico. Oni ste privolili drage volje, poklicale Stanka, in ko se jim j« prikaza!, ne brez za-drege, in ko so s« malo iz prehodili po vrtu, ki je bil pust in ogorel vsled dolgotrajne »u5e, ata ga povabili v hišo. pak na obed. Sprejeli ste ga • tisto Ifubeznjivoatjo podeželske inteligence, Željne obiskov, pak »e Je Stanka kmalu zpaiel ki Je bil Jako zadovoljen, da ae je seznanil injima aa tako naraven in enostaven aačfo. ponoči, pak se malo pripogniti. a druga naj ti vliva vodo za vrat in potem tečete prek njih dva curka, kakor ravno treba. Samo treba iz enega in drugega zaiemati r časo. Jaz sem tedaj nosila tudi dve čaši, ali tedaj so mi bila prsa ie mala — je rekla rejena plavka ter dirgala gotovo perilo, premetajoč je preko polne in snežne roke. In, četudi ste Stanku zamrli nogi in mu Je srce za hipe nehavalo biti, se je začel hitro oddaljevati in se ni upal niti ozreti na deklice, in to tem manje. k oje začuI njih zvonki smeh. — Ali so me opazile? In tudi, če so. samo da vem, da veni... A je-li bila to ona? Pak tu jti je stara sVrila pred ljubeznijol Pred ljubeznijo se ne moreš skriti nikjer, istotako ne kakor pred smrtjo... Pri njih je samo ljubezen in vedno ljubezen, a mi, vrag vedi o čem govorimo: o občinskih volitvah, o tovarnah cementa.,.. Pa tudi če si je prizadeval, da bi «e pomiril, po^ sta i al ie vedno nemirnejši, ker mu gologlavo de- POSLOVODJA za parno žago z večletno prakso, ako mogoče tudi trgovsko izobražen, zmožen laščine, se sprejme. Hrana in stanovanje prosto. Ponudbe se prosi s pogoji! Alojz Domicelj, St. Peter na Krasu. 594 DVE zavedni izobraženi Slovenki želita dop'so-vanja z mladim inteligentnim gospodom. Ponudbe se pošljejo pod Poštno ležeče »Cirila in Sonja«, Štanjel na Krasu. 597 SPREJMEM eno ali dve služkinji, vešči vseh hišnih del. Plača dobra. Gostilna Spangher, Barkovlje 42. 595 IZKUŠENA babica, »prejema noseče na dom. Ul. Chiozza 50, priti., levo. 582 MODISTKA (prej ul. Alcssandro Volta 2), naznanja, da se je preselila v ul. Cciogna št. 13, 1. nad., ter se priporoča etnj. damam v mestu in okolici. 507 UČITELJ v pokoju poučuje otroke. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Naslov pove uprava. (58» JHORAnSSfi BAM2 Del. glav.: K 3 »,CJOOOO. Rezerve K. lo.i>>0»X)0 Helgrad, Celje, Dubrovnik, Dun j. Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Aletk »vič. Opatija. Sarajevo, SpHt, Šibenik, T«ST, Zadar, Z«