List 14.
Ali se bomo tudi mi sladkega sirka poprijeli?
Poslednje dve leti se je sila veliko začelo od sladkega ali sladkornega sirka (sorghum saccharatum, hol-cus saccharatus, Zuckermoorhirse, Zuckersirk) govoriti in njegova slava se razlega iz Kine v Ameriko in Evropo noter do naše slovenske zemlje na Stajarskem, kjer ga že dve leti si. stajarska kmetijska dražba zlo priporoča kot posebno dobro živinsko k I a j o.
Naš prečastiti rojak, misijonar gosp. Franc Pire v Ameriki, kteri vedno kaže, da ni pozabil domovine svoje, in kteri noče, kakor večina družin misijonarjev, da bi se m« le dajalo, ampak če le more, tudi pošilja iz ptujih dežel semen, ki bi utegnile našim krajem koristne biti, je poslal tudi lani mervico tega sirkovega semena iz severne Amerike svojemu prijatlu gosp. F. Schmidt-u v Šiško in je poterkal s tem darom na vrata krajnskih gospodarjev, rekoč: ^Serčno želim, da bi tudi moji Kiajnci poskusili ta sirk i Chines suere caue), ki je za klajo, moko in cuker tako dober, in so ga pred 2 letoma iz Kine pripeljali v Ameriko, kjer se v gorkih krajih in dobri zemlji verlo obnaša in po 15 čevljev visok zraste. Jez ga bom vpeljal po vseh svojih indiških, francozkih in nemških misijonih.   Dobro srečo!"
Na Ogerskem ga pridelujejo že neke leta v Babo In i z veliko hvalo, in tudi stajarska kmetijska družba ga priporoča, kakor smo v 10. listu letošnjih „Novicu brali, kjer je gospod prof. Hlubek z malo besedami veliko hvalo dal sladkemu sirku rekoč: „Sladki sirk je vreden, da se ga kmetovavci na vso moč poprimejo, ker ne potrebuje tako močne zemlje kakor turšica (koruza), pa se da trikrat kositi za klajo, turšica pa le enkrat." Dostavil je dr. Hlubek iz štajarske skušnje še to, da iz južnega Francozkega dobljeni sirk se je bolje zarastel, kakor ogerski iz Ba-bolne, al babolniško seme je bolje kalilo kot francozko, ki je bilo morebiti mešanca več leta.
Po teh priporočilih ni mogla krajnska družba v nemar pustiti toliko hvaljenega sladkega sirka, in se je obernila do slavne štajarske družbe, naj ji pošlje par mernikov za poskušnjo. Al ker ga je razposlala domačim kmetovavcom veliko, ga nam je le toliko funtov poslala, da ga bomo poskusili na družbinem vertu in ga dali kakim 6 poddruž-nicam   za poskušnjo.
Da pa bojo naši gospodarji vedili ravnati s tem sirkom, jim  povemo sledeče:
Rastlin, ki spadajo v versto sirkov (sorghum), je več sort, ki so doma v toplih krajih in kterih seme je živež za ljudi in živino. Po več krajih znan je navadni sirk. iz kterega se tudi metlje delajo. Tudi neki sladek sirk je znana rastlina v naših toplejših krajih, kakor v Istri, na Goriškem, Vipavskem, al ta domači sirk ni tako hvaljen kakor je kineški. V vipavski dolini sejejo navadni sirk, s turšico  vred   in   prešiče  ž  njim   pitajo.    Dr. Burger  v
*) Kdor pa želi kupiti tega zlo hvaljenega sirkovega semena, ga dobi v Ljubljani na vertu kmetijske družbe pri gospodu Skale-tu funt po 40 nov. kraje. Tudi seme rusovskega (rigajskega) lami je tu naprodaj funt po 70 nov. kraje
„Lehrbuch der Landwirthschaft" leta 1830 pravi, da ima v istriških in goriških krajih pridelovani sladki sirk precej sladčice v steblu in da daje veliko klaje za živino, ki njegovo perje rada je; al seme (zernje) ni veliko vredno, in moke iz tega zernja, s turšično moko zmešane, nikjer drugod, kolikor je meni znano, za jed ne rabijo kakor v Istri". Tako piše gosp. dr. Burger o sirku v naših krajih znanem, kterega pa kineški, nedavnej na Francozko in v nektere dežele našega cesarstva pripeljani, potem, kar zdaj od njega pozvedamo, veliko veliko prekosi. Je tedaj vreden, da ga poskusimo.
V  časniku štajarske kmetijske družbe se bere o sladkem sirku to-le:
Leta 1858 smo poskusili tukaj sirk pervikrat goveji živini pokladati; prav rada ga je jedla in še raje kot dobro travo. Lani je grof B ušel le na svoji grajšini v Wildon-u veliko sirka vsejal, ga trikrat kosil (žel) in z velikim pidom kot sirovo (frišno) klajo govedom pokladal. Na južnem Francozkem ga pridelujejo že veliko, in severni Amerikanci so se ga lotili, da bodo cuker iz njega delali n.  tako zamorskim kolonijam slovo  dali.
Gosp. S. Favier, veliki posestnik na južnem Francozkem , piše o sirku dr. Wolf-ovemu kmetijskemu časniku tako-le:
Danes Vas hočem soznaniti z neko posebno rastlino, ki vse druge rastline prekosi in ki bo velika pomoč kmetijstvu in neprecenljiva dobrota premožnim posestnikom ravno tako kakor ubogemu kmetu. Naj ga nobeden ne zanemari! To je* sladkorni sirk, ki ga je M. de Montigny, francozki konsul v Šanghai-u, nedavnej pripeljal iz severne Kine in ga imenuje severno-kineško cukrovo terstje (Nordchinesisches Zucker-rohr). Na južnem Stajarskem pridelujejo iz tega sirka že veliko cukra in vinskega cveta, zlasti pa ga hvalijo za živinsko klajo. Sejanega med 10. in 15. aprilom (mali-travnom) so trikrat želi in ga pokladali ali sirovega (frišnega) ali pa kakor seno posušenega; posušen zgubi 2 tretjini svoje teže.
Seje se tako-le: Ko je zemlja kakor za setev turšice pripravljena, naj se z brazdarjem (Furchenzieher) podol-goma napravijo po 2 pavca globoki razo rji, dober čevelj saksebi. Seme sej potem z roko v razore tako, da je zerno od zerna po 2 do 4 pavce narazen. Setev potem povleci z brano ali valjarjem.
V  2 ali 3 tednih se prikaže sirk iz zemlje, in čez 3 tedne potem zraste za 3 do 4 pavce visok. Blizo 14 dni ostane skor tako velik kakor je, njegovo perje začne rumenkasto prihajati in zdi se kakor da bi setev hirala. Al ta prikazen naj nobenega gospodarja ne ostraši! Komaj preteče 14 dni, zeleni spet in odslej raste veselo.
Kadar je sirk za dobre 3 čevlje visok, ga žanji vsaki dan več ali manj, kakor ga potrebuješ, ali pa ga daj za zimo kakor seno sušiti.
Enkrat požeti sirk spet iznova raste in do konca novembra (Jistopada) ga moreš še dvakrat žeti.
106
Sirk poganja pozno in mesca avgusta (velikega ser-pana) je v najbolji rasti. V merzlejših krajih seme nikjer ne dozori.
Vsaka zemlja, tudi pese na, se mu prileze, če je le dobro pognojena in obdelana; tam, kjer se turšica dobro obnaša, je tudi zemlja za sirk pripravna.
Za klajo se da sirk tudi pozneje sejati. Tudi se da na preorano deteljše, kjer je rudeča detelja stala, sejati, tudi po požeti ogeršici mesca julija (malega serpana) vsejan se more pred vsemi Svetimi še dvakrat žeti in vsa živina ž njim prerediti.
Ako daš molzni kravi 40 do 50 funtov frišnega sirka na dan, ti bo dala mleka toliko kot po vsaki drugi najbolji klaji, in vsako živinče se bo po tej klaji kaj dobre opomoglo.
Nazadnje ti pridejo še mesnate sirove korenine nt dobro, ako jih izruješ, kuhaš kakor krompir in p resice n dajas, ki jih radi žro. Na oral (Jon) zemlje se potrebuje 16 funtov semena.
Ako se sirk za seme seje, je treba še to-le vediti kar so na polji c. k. kobilstva v Babolui (k. k. Babolnei Gestiitte) zvedili.
O sv. Mihelu je zrastel za seme pušeni sirk 8 do 5 čevljev visok; pridelalo se je na oralu zemlje 63!/3 vag. semena; vagan je vagal 48 funtov. V mlinu so dobili is 1 vagana semena 35 funtov tergane ali zernjene moke (SchrottmehlJ in 111/4 funtov pa mekin (Hiilsen), l3/4 funta se je pogubilo. Iz omenjenih 35 funtov tergane moke se je dobilo 13 funtov čiste moke, 22 funtov pa otrobov. Drob in mekine je goveja živina kaj rada; moka je černi zadnji reženi moki podobna; kruh iz te moke ni ravno zopern, pa za človeške usta, ki so boljega vajene, ni; je preojster.
Ako se sirk za seme seje, je treba ga v širjih verstah sejati; ena versta naj je od druge poldrag čevelj; za klajo je po babolniških skušnjah dosti, a^o je versta od verste po pol čevlja saksebi.
V Babolni so dvema slaborejenima voloma več tednov le sam frišen sirk pokladali; prav rada sta ga jedla in se nekoliko odebelila.
Kaže tedaj tudi nam, da se poprimemo sladkega sirka!