Poštnina plaćana ▼ gotovini- Leto LXIX., ŠL 8 Ljubljana, sobota 11. januarja 1936 Cena Din L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI5TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Štev. & Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 f00 dni abesinske uojne Zanimiva bilanca angleškega vojaškega strokovnjaka dosedanjih uspehov in neuspehov na eni in dragi strani London, 11. .i.inuarja nia gohvt mlhwy London* 11. januarja, r. Včeraj je poteklo 100 dni, odkar so Italijani zaceli vojno z Abesinci. Znani angleški vojaški pisatelj general TemperJe objavlja ob tej priliki daljšo razpravo, v kateri us°ta.vljat da so Abesinci s svojo strategijo in s Svojo slogo uspeli« da ne samo zaustavijo italijansko prodiranje marveč da sami prevzamejo iniciativo, tako da Italijani sedaj ne more.vo več računati na kakoršen.koL večji uspeh pred nastopom velike deževne dobe. Zveza z Makalo že tri tedsse prekinjena General Temperle omenja dalje poskus maršala Badog/iia, da uredi zveze med sprednjo fronto in zaledjem. Te zveze so v obupnem stanju. Za izkušenega opazovalca, pravi general Tem. !>erle. je popolnoma jasno, da je usoda Italijanov na tenki niti, in to vse tako dolgo, dokler ne zgrade iz zaledja do fronte vsaj dve dobri cesti trdno zgra-jepi iz kamenja in tam. kjer je to terensko možno, tudi ozkotirne železnice. Italijani so pred 100 dnevi prekoračili ab*xSinsko mejo ob zvokih godb in zmagoslavnih trobent, stremeč samo po tem, da iz čisto političnih razlogov čimprej zavzemajo Aduo in zabrišejo stari madež na italijanskem ščitu. Ko pa so prodirali dalje proti Mahali* so naleteli na razmočene ceste, kaj ceste, kozje poti- Strahovite izgube na avtomobilih' kamelah, mezgih in konjih so Hh končno dovedli do spoznanja, da bodo doživeli pravo katastrofo, ako takoj ne izboljšajo komunikacij z zaledjem. Makale je se^aj v skrajno neugodnem položaju. Zadnje tri tedne niti en avtomobil ni mogel prispeti iz italijanskega zaledja do Makale, tako da morajo vso krno municijo in druge vojaške potrebščine dovažati izključno z letali, kar je ne samo silno drago in zamudno, ker lahko letala natovorijo razmeroma male količine, marveč tudi skrajno nevarno. Podcrtavam zlasti važnost \~praša. nja komunikacij, piše general Temperle dalje, ker bo baš to vprašanje usodne važnosti za uspeh in neuspeh italijanskih vojnih operacij- Napoleon je rekel: Vsa tajnost vojskovanja je v dobrih cestah! Tri polne mesece so potrebovali I ta. lijaii: da »o prodrli vsega 70 milj daleč na abesinsko ozemlje. Po vsem, kar se vidi, se lahko mirno reče, da bodo za nadaljnih 70 milj potrebovali najmanj dvakrat toliko časa. Velike izgube v zadnjih bitkah Pred tremi meseci je bil položaj Italijanov še zelo ugoden. Takrat so Italijani utrjevali svojo prvo bojno črto in na fronti je vladal popoln mir. Z abesinske strani se je slišalo samo to, da korakajo skozi prestolnico na sever in jng tisoči in tisoči abesinskih bojevnikov. Izgubljale so se množice abesinske vojske v meglah severne Abesinije in vse se je začudeno ppaševalo. ali bodo te neorganizirane maSe> slabo oborožene in skoro brez vsake druge opreme sploh kdaj predstavi ial*» oboroženo državno silo. Toda položaj se je nenadoma spremenil, često bombardiranje z italijanskih letal je bilo dokaz, da je italijanska izvidniška služba ugotovila, da Abesinci vendarle predstavljajo vojsko. Abesinci pa niso zagrešili one neumosti, ki so z njo računali na italijanski strani, da bi namreč pričeli ofenzivo v množicah- marveč so začeli vojno malimi oddelki, po tri do pet, j največ deset mož. ki so v temnili no. a ceh napadali italijanske postojanke, eestokrat prodrli skozi italijansko fronto v italijansko zaledje ter tam povzročali strah in zmedo. Trikrat so se morali Italijani zaradi teh vedno številnejše nastopajočih četniških oddelkov umakniti na reki Takaze. Mar. šal Badoglio je priznal, da .je imel samo v teh praskah nad 600 mož izgube. Med mrtvimi je bilo mnogo oficirjev* a kar je najbolj značilno, Abesinci niso puščali Italijanom nobenega ranjenca. Kdor je prišel v roke abesinskih bojevit »kov, tega je čakala neizogibna smrt. Sedaj ni važno, ali Abesinci zares drže A bi Adi. važno pa je* da so imeli v čašu, ko so Italijani najbolj računali na svojo zmago, smelost, da so proti koncu decembra izvršili tri velike napade in zavzeli tri najvažnejše strate, gične točke'na vsej severni iro vi. Najznačilnejša karakteristika dosedanjega poteka italijansko^abesinske vojne je izredno visoka morala Abesin-cev in lahkota, s katero so njihovi moč. ni oddelki prodrli prve italijanske bojne Črte- AbesinMia taktika je uspešno odolera italijanski tehnični nadmoči. Težko italijansko topništvo, ki so ga s tolikim naporom »praviti na fronto, je postalo neuporabno in je za Italijane več ali manj izgubljeno. Ozemlje, na katerem se vrše borbe, ni prehodno za tanke- a akcije italijanskega letalstva nimajo več niti moralnega vpliva, kakor Spočetka, niti onega učinka, kakor so ga pričakovali, razen o priliki bombardiranja bolnic. Zaenkrat je incija. tava na abesmskem bojišču v rokah Abesincev in Italijani vedno boi j oblagajo svojo protiofenzivc. Položaj na jugu General Temperle pravi dalje v svoji razpravi, da je tudi na južni abe-sinski fronti položaj Italijanov skrajno težaven. Od 11. novembra, ko so bili Italijani tepeni pri Anali, 12 milj južno od Sasabaneha. kjer so izgubili tudi štiri tanke, ni bilo z južne fronte vesti o kakih večjih borbah. Nekaj ne more biti v redu pri italijanskih četah v Ograđenu, ker so že dva meseca skoro nepremične. General Temperle navaja nato nekatere podrobnosti kretanju italijanskih čet v zvezi z namerami generala Grazianija, da prične ofenzivo preko Dola po dolini reke 1^žube, in pravi dalje: General Graziani je vrgel svojo divizijo evropskih čet proti Dolu, na fronti od Danala do Ualuala pa je pustil samo domaćinske čete. Divizija »Tevere« je prispela v 3lOgadiScio, a eia divizija je prispela iz Libije ter bo poslana na južno fronto- Toda nobene teh d'vizij general Graziani zaenkrat ne bo mogel uporabiti ... Kako bo prihodnje tri mesece General Tempene zaključuje svojo razpravo z razglabljanjem položaja, v prihodnjih treh mesecih, ter pravi med drugim: Če se oceni položaj na obeh frontah, Se vidi, da se je znatno poslabšal na škodo Italijanov. Res je. da Se ne more Ovreči trditev g. Mussolinija. da je v kolonialnih vojnah včasih potreben »neobhoden odmor«. toda tak od™or je skrajno neugoden, če se je v narodu doma ustvarilo prepričanje, da sme pričakovati skorajšnje zmago. Težke žrtve, ki jih zahteva Italija od naroda v Italiji, da bi mogla prenašati posledice sankcij, pa zbujajo dvom, dali bo gospodarsko življenje države, a z njim tudi nadaljno vojskovanje moglo preživeti te odmore, zlasti če si bodo sledili tako pogosto. Na dru&i strani sla vešča taktika in sloga abesinskih vojskovodij ua severu docela spremenili položaj. Dejstvo^ da se Italijani zadnja dva meseca niso niti za korak približali železniški progi Džibuti—Addis Abeba, kaže, da je bil neupravičen strah "besinskega vodstva glede preskrbe z orožjem in municijo, ki jo lahko sedaj dobivajo brez vsakih težav. Pomanjkanje municije in nesloga med voditelji bi bili največja nevarnost za Abesinijo. Vsega tega pa sedaj ni. Dogodki zadnjih tednov so me se bolj prepričali, končuje general Temperle, da se bo znašel g. MuSsolini meseca aprila pred zelo težavnimi odločitvami. Vreme dopušča, da se vojskuje še tri mesece. Sklepajoč po dosedanjih mršavih uspehih Italijanov se ne more reči, da bo Italija do nastopa deževne dobe še dosegla kake večje uSpe1 Italijanski demantiji O ranjencih Rim. 1-1. januarja. 'AA. Ha vas poroča: Nii uradnem mestu izjavljajo, da je trditev nekih tujih listov, da je dozdaj šlo skozi ►Sueški prekop nazaj v Italijo 35.000 ranjenih in bolnih italijanskih vojakov netočna. S tem v zvezi izjavljajo na uradnem mestu, da je od začetka vojne ranjenih samo 58 italijanskih vojakov in 519 asko-rov. Bolniška ladja >rk\Iuan«, ki se je vrnila v Italijo, ni pripeljala nobenega ranjenca, marveč samo 438 obolelih vojakov, od teh i>4 miličnikov. Parni k »Urania« je pripeljal v Italijo enega ranjenega stotnika in 365 bolnikov. Tretja bolniška ladja »Te-vere« je pripeljala 444 bolnih vojakov. O bombardiranju bolnic Rim, 11. januarja. AA. Agenciji Štefani poroča: Y poročilu abesinske vlade, ki Ua objavljajo tuji listi, se trdi, da so italijanske letalske sile 4. januarja zjutraj bombardirale poljsko bolnico v bli/ini Da-gaburja, v kateri delujeta tudi dva Angleža. Poveljstvo italijanskih čet v Somaliji izjavlja, da je ta vest popolnoma nere-snična, prav tako so neresnične tuđi vse podrobnosti, ki se s tem v zvezi razširjajo. V nasprotju z abesinskim uradnim poročilom so se Italijani tekom svoje aiccijc nad Dagabu-rjem skrbno vzdržatli bombardiranja v bližini bolnice, čeprav so mnogi oboroženi L\ besane i v nasprotju s predpisi mednarodnega voi1""**** wv iskali zatočišče po bolnicah. O strahu pred francoskimi manevr? Rim. 11. januarja. AA. Havas poroča: V italijanskih uradnih krofih izjavljajo, da veLLke vaje francoske mornarice niso povzročile v Italiji nobene vznemirjenosti. Ne ka merodajna osebnost je rekla: Ne grozimo nikomur in zato smatramo, da nam nihče ne grozi. Če hoče kdo opraviti pomorske vaje na Sredozemskem morju, lahko to stori. O zbiranju italijanskih čet ob francoski meji Run, U. januarja. AA. Hav^s poroča: Uradni krogi kategorično demontirajo po ročila o zbiranju Italijanskih čet vzdolž francoske meje. Uradna poročila o italijanskih zmagah Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ltfubljanaka c telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon «t. 66; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101« Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. pokrajina Cclemti polna pečin in pogozde-na in. so se Abesinci lahko skrivali, je italijanskemu letalstvu vendarle uspelo, da se odkrije sovražnika in da ga razžeme s streljan je«m iz strojnic. Makale, II. januarja, AA. Štefani poroča: Italijanske patrulje, ki so prekoračile bojno črto pri Gabaru poročajo, da sta vasi G vi da in Debri že pra'/ni od Abesincev. Abesinci poskušajo povsod utrditi svoje položaje, ker se boje italijanske ofenzive. Posebno vojaki rasa Sejuma hitijo z zgtadbo poljskih trdnjav, V pokrajini Zal- kale bfi-Tu reke Gabata so izvršena mnoga boartbardir.inja. Vse zgradbe trdnjav so izvršene po načrtu evropskih tehnikov. Italijansko topništvo je prisililo Abesince, da so ustavili to delo, Makala padla? Ad<*is Abeba, 11. januarja. AA. Po vesteh iz zasebnega vira, so Abesinci že pred dvema dnevoma ponovno zavzeli Makalo. Polarni junak general Nobile postane poveljnik italijanskega letalstva? Rini. 11. januarja. AA. tteuter poroča' h» general Neliile prevzel kak« poveljstvo (m i»eral >'obile ki jjc znan p> svoji polarni v a/hodni Afriki. Tudi ni znano, da hi dobil ekspediciji leta 1920. in ki j« sedaj že tri leta v Rusiji. >e vrne v Tini koncem januarja. Njegova pogodba a Sovjetsko vlado je potekla. i*o dosedanjih vesteh iz rimskih po-uč>mh krogov sedaj še ne gre za to, •;.» kako mesto v Italiji. Dopisnik >Matina< porota, rla je Mu^olini popreje večkrat i|. javil, da bo .generala Nnhila poklical ▼ lta-lije kol leta!-kega strokovnjak*. pusti »morsko konferenco 7 Tapcnska uporno vztraja pri svoji zahtevi po popolnem izenačenju z Ameriko in Anglijo Tokic, 11. januarja. AA. Zjutraj j,- J<>-sr-ela brzojavka od japonske delegacije na PoiiaanaJrf konferenci v Londonu: l>eieSa cdja vprašuje sv0Jo vlado, ali naj ta^oj zapusti London za primer će konieren: : na svoj; seji v Ponedeljek, o'-l'bije JiPoc-ake zahteve aH Pa da pusti v Londonu Po-,Jbsiega. opazovalca, ki bi še nadalje .-prcmijal razgovore gffta* h releOlL Tako; Po prejemu te brzojavke, je bila sklicana, konferenca A- Hfimih osebnosti ministr tva za zmiauje zaJ'eVe. mornarice in vojefe«-. Z,»lo je verjetno, d&. bo japooi&ka deloga-cij.i dobiUi nitvodilo, ihi v p:«'iiktu če kon- • i a odbije japonsek /ante-ve, WMel ti, da se mora izrecno objaviti, da je konferenca odbije japonske zdhtev>'. zaht. r*» Venditr pa se japonmka vlada verjetno ne •iJo izrekla proti temu, da naj v Londcrm »v.ane neuradni opazovaJec 1^ primer. 6a bi se nadaljevali razgovori s stnini«n> p©-morskim! vele?ilaani. potres ¥ Ameriki V kolumbijski provi* si je okrog 300 smrtnih žrtev Cela vas izginila v ognjenem žrelu !Newyork, 11. januarja. AA. V kolumbijski provinci je nastal hud potres. Samo v provinci Marino je potres zahteval 200 žrtev, vendar pa ni izključeno, da je število mrtvih že preseglo 300. Največje število žrtev je bilo v \a-si Lahorevi, ki je popolnoma uničena in ki je popolnoma »zginila v žrelu, ko Se je zemlja zaradi potresa odprla. Štiri vasi So popolnoma uničene. Neurja in viharji v Angliji London, 11. januarja. AA. Po dosedanjih podatkih je zahteval vihar, ki je dva dni besnel nad Veliko Britanijo. 16 mrtvih in več &to ranjenih. Vračunane so tudi žrt\v na morju. Posebno tragičen je primer iz lancashirske grofije, kjer je vihar zlomil dre vo in je bila pri tem ubita C2la družina. Pri Hordenu je padlo vojno letalo, ki je vršilo i7ATidniski j>olet nad poplavljenim ozemljem, na poplavljeno polje. Posadka se je rešila s plavanjem. Amsterdam. 11. januarja. AA. V viharju, ki je vladal na nizozemski obali, sta I »otopila dva parnika v bližini pristanišča lernezen. Posadke so se rešile. V luki Amsterdam je vihar vrgel več usidranih ladij na obrežje in jih razbil. Zaradi slabega vremena je ustavljen vee promet Snovanje enotne vseindijske Sronte Makale, II. jan. AA. Agencija Štefani poroča o poteku borb, ki so se vodile včeraj na izlivu reke Gueba in Gabat sledeče podrobnosti: I>ve italijanski koloni, ki sta bili sestavljeni ena iz vojakov iz Italije in druga iz Eritrejcev, sta opazili večje skupine sovražnikov, ki so se pomikale proti njim. Evropska skupina, ki je bila oborožena s topništvom in bombarderji. je takoj začeia bitko. Sovražnik se ni mogeJ upreti tetmu ognju in se je začel počasi umikati proti zapadu. Tam pa je zadel na erttrejsko kolono, ki je začela na Abesince streljati iz strojnic in pušk iu jih je tako prisilila, da so morili nadaljevati z umikom. Sovražnik je imel velske izgube, na strani Italijanov pa sta paoroea: Nacionalistični prvaki Indije so sklenili vprašati Gaudhija za muenjc o umestnosti združitve indijskih strank v skupno fronto v ustavnem vprašanja. K°"ferenca o združitvi strank bo po vsej priliki v Delhiju. Bombay, U januarja. AA. Havafe Poroča, nja je prispel v Bomba v Aga Kan. Njegovi pristaši So uiu priredili navdušen sprejem. Aga Kan je izjavil, da fcpada Pomanjkanje premega v Angliji London, 11. jamuirja. AA Jutranji >Dai ly Telegrapli. poroča, da se zadnje dni čuti v Angliji veliko pomanjkanje premoga. Industrijska podjetja in lastniki par-nikov se bore z velikimi težavami pri dobavljanju premoga. List tolmači ta poj;«v na ta način, da so mnoga Podjetja nakupil veiltoe rezerve premog"a iz. strahu pre° 6 taiv-ko. Vremenska poročila Bistrica—Boh. jezero: 1 C, pooblačilo se je, mirno. Sv. Janez ob Boh. jezeru po stanju 10. januarja: —2 C zjutraj megleno. Komna po stanju 10. januarja: —4 C. jasno, preko 140 cm snerra. Bled—Jeiero po stanju dane*: 1 C, jasno. Pokljuka po stanju 10. januarja: —3 C jasno, mirno. 30 cm sivža. smoka prav dobra. Skakalnica i:po-r:J)»ia. Rateče—Planica no stanju daues: 0 C. barometer pada. visoka mecla, \o cm srenja. Kranjska ^ora po stanju danes: 0 C, barometer pada, visoka megla, 15 cm sne-J 2ned najvarnejše toćke njegovega programa davčna reforma, ki naj obremeMi bogataše in razbremeni davčna bremena, nižjdh ©lojev. Zdravstveno stanje Gandhi. ja g. zelo »krbd^ je pri&t^vii Aga Kan, ker smatra, da je maha trna edini, ki bi mogel rešiti vndijo iz splošne zme>die. v katero jo je spravila ozJcoerčna !^ka,!na in plemenska politika. nja. Vršif. Krnica in Tamar po stanjn danes: na 50 cm podlagi srenja 15 cm pršiča. Erjavčeva koča na Vršiču po stanju 10. januarja: —3 C, novega snega 30 cm. Zelenica po stanju 10. januarja: _5 C, jasno mimo, na 50 cm podlagi 20 cm pršiča. Smuka prav dobra. Krvavec po stan ni 10. januarja: temperatura —3 C. sneži zapadlo 10 cm snega na staro podlago. Velika Planin* po stanju 10. ianuarja: —2 C, vzhodni veter 40 cm sn-ga. Pohorje, Koča na Pesku po stanju 10. januarja: —1 C. jasno, mirno, 30 cm sr?ža. Smuka manj ugodna. TxiCl[ nemogoči. Sonarjev dom: —2 C z lo otlač-bo ,mirno. 30 cm sreža. Peca po stanju *0 januarja: —g C, zelo oblaono, mirno G0 cm sreža. smuka prav dobr Sorzna poročila. Curih. 11. januarja. Beograd 7.00, Pariz 20.30, Lon.lon 15 1775. Newy0nk 30^^,, Bruseij 51.775, Milan 24.50, Madrid 42 05 Aimstajo, ker jim vozila, zlasti avtomobili v deževnem vremenu z blatcm obri- FTederic Boutet ] Končno sama In Laroche je pripomnil zelo resno: — Morda sem grešil, toda ljudje so me tudi hudo abrekovali. Sicer som pa sklenil izjpreaneniti svoje življenje, poboljšati se. AH vodi ta pot tebi? Vlekel ga je naprej — No, to je pa že od sfle, — je ponovil Vatier sam pri sebi — Kaj naj storim? Kaij naj starim? Kaj poreče Matilda, ko ga zagtoda? Kar mu je šinila v glavo srečna misel, izoblikovala se je, zažarela- Toda, saj mi ga nebo samo pošilja, jo pomislil Vatier. Matilda ga pozdravi kakor psa... in kot ga poznam, ostane kljub temu pri nas. Potem bo pa stresala vso ya» nanj, a ja* bom imel mir pred njo. Končno je pa to njen bratranec — A draga Matilda kako se počuti? — je nadaljevau Hetator Laroche. — Tmmitnfi žena, veselim se, da jo bom zopet vktefl. Vatieru jo kar srce poskočilo pri misli na to kako ši bosta, skočila v lase njegova žena m bratranec. Pospešil je ko- /gajo hiše. Blato Jen pri odprtih oknih brizga naravnost v sobe in kable je. Cesto je treba razširiti. Jeseni sicer posu je jo cesto s prav debelimi kosi gramoza, ki ga morajo pa Id s podplati tlačiti in je potrebno, d« §c tudi pri nas oglasi cestni valjar, ki ga že več le-t nismo videli. Kar se tiče poti v sredino me«ta, moramo pripomniti, da imajo tukajšnji stanovalci precej daleč. Z« obe peti, ono čez Poljane in ono ees Kartonski most. se normalno potrebuje 30 do 25 minut. Radi tega je z regulacijo Hradeckega ceste nujno potrebna zgraditev brvi ob zatvornici čez Gruberjev kanal s katero noj bi : Podgolovčani« imeli najkrajšo zvezo s sredino mesta. Načrti za vsa ta regulacijska dela so baje že narejeni in tudi svett ki bi bi! potreben za gradnjo brvi, jc že odmerjen Stroški za brv So preračunani na 140.000 Din. Postavk« za prepo-trebni most jc bila že vnesena v občinski proračun, toda kakor sojo čitali. }o ie pred leti finančno ministrstvo v Beojfradu Črtalo, Razni občinski sveti ao nam po vojni uredili kanalizacijo in razsvetljavo, pred tremi leti je občinska uprava sod predsedstvom župana, g. dr. Puca izprementta naslov Hradeckega vas v Hradeckega cesto in smo ji za ves njen trud in prizadevanje prav hvaležni. Merodaine fakto-ne in novo občinsko upravo pa prosimo, da se tudi ona zavzame za nas ter odredi prepotrebno regulacijo, kar bo nam. kakor tudi vsemu mestu v prid. Glede na izjavo, ki jo ie podal novi ljubljanski žunan g. dr. Adlešič. ko ff ie predstavil občinskemu odboru rekoč, da bo nova obč. uprava str mela predvsem za ureditvijo socijalnih, goso^ar^kih in kuU turnih razmer v našem maše m mesta, pričakujemo od novih obč oHlvvrnikov da nam v resnici izpolnijo našo ^»vno Željo in da ne bo ostalo samo pri obljub*** rake. Hektar Laroche ga je pregovoril, da sta zavila spotoma v bližnjo kavarno na aperitif. Potem sta pa prispela do vile »Končno sama«. — Krasen, pri jasen dem, — je dejal bratranec, ko sta vstopila. Gospa Vatierova je kar otrpnila od groze in gneva, videč svojega mote. v Larocbevi družbi f— Dober dan, sestrična, je pozdravi! in jo objel. — Gospod... je zajecljais srdito. — Kakor sem že pojasnil o>agemu Aiexu, prihajam sa nekaj dol, je spregovoril gost brez vsake zadrege.— Ah, kako me veseli, da sem sonet enkrat pri sorodnikih... Draga sestrična, vedno lepša ste... Toda povejta, draga prijatelja, ali vama res ne bom v napotje? Lahko bi šel stanovat v krčma... Toda takoj tega nisem hotel storiti, ker sem se bal« da bi napravilo to slab vtis... ljudje bi zvedeli, da sem vajin sorodnik... in tako sem v skrbeh za vajo, za vaHn dober glas... Bila je nekakšna grožnja v njegovem glasu. Vatierova sta razumela, da bo Širil o njima naigrše izmišljotine, če sra ne sprejmeta. Izsiljevanje se je posrečilo. ah fantov v Judenbttrfu. O denarni krizi Narodnega doma w Ljubljani sise A- Pod* bevsek. Nerodni dom jc bil sfrajes * posojilom Mestne hraallssce is ne L 9 prispevki rodoljubov. Dohodki poslopja pa ao bili triko pičli, da ae jfc stioeki za vzdrževanja presegali ter Si bilo niti misliti na odplačevanje SSOjjSt Končno J« prišlo tako daleč, da j# Mestna poaojitt*-ca nameravala prevzeti V svojo lest Narodni doza, ko je dolg stsesis 1. 19* Kmečka hrsnjtsica V 4 zvezke so tudi objav« l jeni letaki ki jib Je trosile so Prekmurjs mariboraks letalska vtotmja te? delala propagando za srtfctjaeitsv Prekmurja k Jugoslaviji. Letaki to sesknlH še bolj po svojem sloge m vosebri kakor zaradi narečja. Avtor letakov je dr. M. Slavit. afeeaiks« je dok«seia de je sotiekss in upamo, da bo v tem letu še bolj upravičila svoj obstoj. Se o potresu Ljubljana. 11. januarja. Na Zavod za metsreoJogijo in geodine-miko v Ljubljeni prihajalo ie vedno poročala o potresnih sunkih, ki etno jih eutili v sredo preti večeru. Zlesa veliko poroči] od raznih ljudi prihaja iz Štajerske in sicer največ iz najrazličnejših vasi, kjer so potres tudi sjeeeejse občutili kakor v Ljubljani in širši okolici. Potres so povsod občutili v obliki valovanja zemlje, med močnim bobnenjem. Skoraj povsod so žvenketale šipe na oknih in se je zamajalo pohištvo v stanovanjih, zlasti v višjih nadstropjih- Iz Nazarij pišejo, de so začutili potres ob 17 24 in sicer je prišel sunek od severovzhoda. Po prvem sunku so še nekaj sekund čutili tresenje zemlje Tresle so se omare in «0 močno zanihale viseče svetilke Ljudje so prestrašeni bežali na prosto in se sele pozne-je zavedli da je Slo za potresni sunek. V Frankolovem pri Celju so občutili potres 5 do 6 sekund. Tudi tem so po etano-vanjih zažvenketale steklenice v omarah in naenkrat močneje zanihale stenske ure. V Lučah so občutili tako močan sunek, da jih je zazibalo, zlasti nekatere, ki so bili že v postelji. Potre* so občutili nekako ob 6. V bolj slabo zidanih hišah so zaškripala vrata in okna. Najhuje so pa menda občutili potres v Dravski dolini. Prvi potresni sunek je prišel s počasnim valovitim zibanjem in je trajalo zibanje dalje časa. Spremljalo ga je votlo podzemno bobnenje, kakor, da prihaja po cesti težak tovorna avto. Iz Brezna ob Dravi pišejo, da se je okrog pol 6. začulo bobnenje, kakor da bi se s hriba odtrgal zrušil silen plaz. Prebivalci so imeli občutek da jih vleče nekaj navzdol. Bobnenje se je razločno čulo več sekund. Zažvcnketsla so okna in zaropotale posode v omarah. Ljudje ao preplašeni zbežali iz hiš. Iz Vuzenice pišejo o močnem bobnenju in hitrih zaporednih sunkih. Menili so spočetka, da se udira sneg s streh, a ko so se zavedli, da enega ni. so takoj vedeli, da gre za potres. Sunki so bili tako močni, de so dobile nekatere slabše zidane hiše razpoke. Na starem šolskem poslopju se je ztušH tudi vrh dimnika. V Šoštanju je trajal močan potresni sunek sekunde. Metereološki zavod jc dobil doslej že okrog 60 poročil tudi iz raznih drugih krajev. Poročila se glase približno enako in izhaja iz njih, da potres k sreči nikjer ni napravil znatnejše škode. Dva dopisnika in sicer oba iz štajerske, navajata, da sta občutila šibke jat potresni sunek tudi še v četrtek zjutraj, kar pa menda ne bo res. Seizmograf na zavodu v četrtek ni zabeležil nikakega sunka in sta se dopisnika iMibrže zmotila. Iz Kranja — V Ljudski esiversi bo danes zvečer ob 20. v gimnaziji predaval dr. Fran ta Mi s. Naslov predavanja je: Odkrita beeada zdravnika mladim ljudem«. — Kdor si prejel vabila za reprezentančni ples JAD. ki bo dne 18. januarja, naj ga reklamira v društveni sebi ne »Stari poŠti«. — Na daljši vshed v deželi cvetočih češenj in orientalske eksotike, na Japonsko in Kitajsko se preselimo za nocojšnjo noč. Hotel >Stara pošta? priredi danes zvečer ob pol 31. Kitajsko^—japonski veosr v veliki dvorani, ki bo za ta večer vse v nežnem Pesnjevem cvetju in kitajski dekoraciji. Program je sledeč: L volitev madem Butterfl.v in njenega druga Kitajca Matschu—Jaki; 2.) Kitajska vojna napoved Japoncem; 3.) koncert originnln? kitajske godba »Ha raki -kirir iz Pekinga, Omenimo naj 5e: opi um bar, buffet, darila. Vstopnine ni. mm Sprememba posesti. Bivšo Musičevo bito poleg gostilne v Kotu. katero je prej od mesarja Mušica kupil Rudolf Rakove, trgovec z usnjem, je sedaj od Rakov ca kupil mesar pri Matičku Jernej Jeršin, ki bo seveda nadalje vodil v u jej mesarsko obrt. — Gram naročit obed, — je dejala gospa Vatierova s srditim glasom. Namignila je možu, naj stopi za njo. — Kaj si znorel, da si prrveded tega postopača? — ga je nsteuttta, ko so se zaprla vrata za njuna — To ni moja zaroda, — Je odgovoril Vatier skromno. — Srečal sem ga na trgu... Sicer je pa tvoj bratranec. Med obedom in vse popoldne, med večerjo m po nji Hefctor Laroche ni nehali govoriti Pripovedovan je živo in z zanosom, savito v svoj prid o vseh pustolovščinah svojega ifcufjenje; a teh pestrih pustolovščin je balo mnogo. Gospa Vatierova je poahzssfta z zazuč-ljvtm molkom. Vatier se je dokaj dobro zabaval. Odkar se je bil preselil z ženo v vilo, je bil to najmiroe jfti dan, kar jih je btl tu preživel. Vendar se je pa nekoliko bal, kaj bo ponoči. Toda zgodilo se ni nič hudega. Zavita v tragičen molk je legla žena k počitku. Drugega in tretjega dne se je z brat-rancem večkrat hudo sprla. Toda Laroche je vzel sa Žalo vsa nami pa van >f in vse zbadljivke. Znafl je hitro m duhovito odgovarjati m Vatierova je enkrat ali dvakrat komaj zadržala smeh. Sicer — olike ad aetrasjsaii »popu ozke kapelice v Jsdesburgu fotografirane ob priliki lanske »pooziaeke svačsnosti se dobe pri zlatarju B. ssgfusti sa Stari pesti. Fotografije so lepo izdelane is bode gotovo sani* male vsa takretn* številne edeležanee iz Kranja, ki so obiskali grobove slovenskih fantov v Jadenburgu. .....■■■■■■■■ ggBgjj ja 1 tBtj* HoMl stMatra poftft*4 KMMe| v soboto, 11. januarja 1986. ob pol 9. zvečer. Opium-bar, darila, buffet. Igra originalna kitajska godba is Pekinga: »HARAJORIKI«. ■■■■■■■■ Matiia Bončar umrl Ljubljana, U. januarja isanee ponoči je smrt prestrigla sit življenja Uglednemu ljubljanskemu gospodarju in gostilničarju s. Matiji Bončarju, bivšemu poštnemu poduradniku, ki je po smrti Antona Bončarja prevzel posestvo, pekovsko let gostilničarsko obrt na sv. Petra cesti 41. Poročen je bil z go Tončko Plehanovo, kj mu j3 povila več otrok, od katerih ste živa pa le se sin Vilko, ki vodi sedaj pekovsko obrt (s hčerka Milena, ki pomaga materi doma. Odbornica in vneta pevka ]e pevskega društva »Ljubljanski Zvon;. Pokojni Bončar je bil vrl narodnjak, poštenjak vseskozi, ime) je odprt? roke za vsa narodna in kulturna društva, neprecenljiv dobrotnik revežev in sirot, odkrit prijatelj in svetovalec svojim znaucem, izvrsten družabnik, take da ga bo marsikdo pogrešal. Mnogo prenaglo bo moral jutri popoldne ob pol 15 nastopiti zadnjo pot na božjo njivo k sv. Križu. Blagemu možu blag spomin, žalujočim ge. soprogi, sinu in sdčm hčVrfct naše iskreno sožalje! S o k o I 8ok#lske župe Ljubljana Smuike tekme Ljubljana« 11.januarja. Ce se bo nebo namililo sokolskih smučarjev z izdatno mero bele opojnosti pri« redi Sokolska župa Ljubljana v nedeljo 9. tm. Župne smučarske tekme pri Sv. Jakobu in Zlebeb pri Mednem. Načelništvo župe je razpisalo tekmo v naslednjih panogah: člani tekmujejo v teku vrst na 12 km. v tekmi posameznikov v smuških likih, članic? v tekmi posameznic v smuku in v sinu škili likih, moški naraščaj v teku tričlanskih vr>t na 4 km, v tekmi posameznikov v snmku, ženski naraščaj v tekmi posameznic v smuku in črnuških likih. Skupen odhod iz Ljubljane (razen Gorenjske) je na dan t ater Crabbe) Kino Ideal: Ljubezen v troje, matinejs >Ho ruk!I« ob 1430 ZKD: Tarzan neustraJni ob 1415 v Matici Kino Sloga: Noe turo« v, matineja v Težko osumljen« ob 14.15 Kino Union: Mala mamica (FVanCiska Gaal) matineja »Iglu« ob 14.15 Kino Siska: Grof Monte Christo XV. Slovanski veeer ob 20. na Taboru Dru&tvo »SOČA« predavanje dr. Josip Prodana >Pe!a kuga« ob 20.30 W salonu Pri lervuc JUTRIŠNJE PRIREDIIVL Kina Bfniien: Tarzan neustrašni Kino Ideal: Ljubesen v troje, matineja >Ho ruk!!< ob 1030 Kino Sloga: Nocturno, matineja ,,Te**Iglu« ob 1030 Kino slika: Grof Monte Cnriat< Organ i racija praktičnih tehnikov OPT oboni zibor ob 9. v predavalnici Delavske zbornice. Sokol LJubljana 111. obem zfcor ob 9. v svojem lokalu na Tvrsevi cesti Šentjakobsko z^edalieoe >Mataaanove* ga Naoeta nesreona snubitev« ob 15.IS Mestni dom DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Dr. Flccorl, Tvrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gar-tus, Moste — Zaloške cesta.. Iz Zagorja 1—■ Opozorilo steriem. V ponedeljek, dne 13. t. m. se bo vršilo na ob oh ah drugo obvezno cepljenje proti devici in škrlatinki. CepJjenje se prične na topli&i šoli ob 9. uri dopo'dflue, na zagorski pa popoldne ob 13. uri. Ker je cepljenje po § 3 pravi.lmika o zaščitnem cepljenju zoper akutne nalezdjrve bolezni obvezno, pozivamo vse prizadete, da se istega udeleže. ZHugolin Sattner^- je odpel državno himno, katero je občinstvo poslušala stoje in nato še -.Domo^nic. Dirigal" je g. Vinko Rupnik. Baritonist sr. Arnold Arčon pa je zapel Ipavčevo »oe na poljane rosa pade^ in >Manaici<, za kar je bil deležen nede-ljenega priznanja občinstva. Tudi ga. Pina Kobau si je osvojila takoj vse simpatije z arijo iz Puccinijeve >Toscec in Baranovičevo • Aman, djevojko!«, katero je morala na željo občinstva ponoviti. Kot šesta točka je bila na programu recitacija Kokalj-željeznove -Kraljici Mariji«. Podala jo je dovršeno in ljubko učenka osnovne šole simpatična mala gdč. Mirni Revnova, nakar je zapel g. Arčon 3 lepim in prodornim glasom Vil-harjevega ^Mornarja«. Za umetniško izvajanje ga je občinstvo nagradilo z dolgotrajnim aplavzom. Na poslednjo točko je pel moški zbor 3. Že noč se mrači«; in Buči morje«. Moščani pa so izrazili simpatije svojim pevcem s pravim navdušenjem. Ne smemo prezreti tudi konserva-toristke gdč. Zorke Bradačeve, ki je odlično spremljala pri klavirju naša solista. Akademiji je sledila obdaritev, pred katero je imela kratek nagovor zaslužna in dolgoletnega predsednica meščanske podružnice Kola jugoslovanskih sester ga. Kruharjeva. Radostnih obrazov so prihajale pomoči potrebne mamice po velike zavitke, v katerih so jim naše požrtvovalne Kolašice pripravile prava iznenađenja in zadovoljne so odhajale ob iskrenem zabvaljevanju gg. odhornicam. En dan v smuškem tečaju na Krvavcu Krasote alpskega smučanja izvezbanim so dostopne tudi manj Ljubljana, 11. januarja. — >o goč»pa. kai pravj-i«*, aH se bo naredilo w«me, ali ne"? — Mislim, da se bo — pravi o^kitaiea. — tja D&Hti devete bomo »vedeli, ko se bo imeffla pričala redčiti. — O glejte, eaj so že *rp«, tam je že bolj rod!ka. ludi solnce že sko-7?. miga, naj se spustimo po strmini proti domu. — Pozor! Sedaj smučamo naprej na desno, tam napravimo plnžni zavoj in poten* na levo itd.,-počasi drug za drugim, nobeden ne sine prehitevati in tudi ne zaostajati. Tako učitalj. Po kratkem času smo vsi veseliti in za- Uroo stopim pogledat v sobe, na skupno ležišče, če se kdo ileži, da osamee-ne načine hoje 0» breg, obrate bo drueo. Tudi postajK bomo -malo in ec ogledali po oko-fiei, k: bo danes irotovo posebno lepa, iker ie vsa na sveže zasnežena. No, amaterji ibo-mo imeli dovolj pni'like, da posnamemo neka^ lepih moti-vov, ki nam jih tu sor.i ne manj-ka. — Ste v»i gotovi' Gremo! Zadnje meglice se pode preko sedia med doraotn in kapelico, ko jo mahamo drorg za drugneu po novoan sne«u proti vrhu Krva«vca Bsa^ed je vedno lepši. Za itvenutek se nam pokaže ^reče pobeljeni hrbet GrCntavca in Skute: ko pridemo do točko, kjer *e bomo spustili v Tiho dolino. r>;? ustavimo, da ee vsak malo o4f>očije in pripravi za smuk. — Parite! t^nučatmo z enega riobočja povprek skoz.i ijrapo na drugo c=tra-n, tam napravimo plnžni zavoj ter smuknemo na ma-sprotoa strani, tsiee.r pa po možnosti v»si no moji smuč ni, pa pazite, da ne bo preveč p:k! Tako nam daje navodila učjle!;. Smuk! In že zdrkne iprvi za u9te$em, .in dirugi in tretji. Smuka je sijajna, lahek puhast sneg se pri vsakem zavoja zaprli uriso-ko v zrak, da se snežinko riki kristali leske-čejo v jutranjem solncu. Kjf smo že pTv', z dovršenimi in -polomljenimi : kri«*i»janija.mi se ustavljamo v Tihi dolini. Ko smo v-si obrani, jo uberemo na d-eano proti csbveru v smeri Grintavca. Počasi ee dvi«jaimo. u-cite? 1 j nas »vodi v doigJh .aztegivjo-n-ih 'ključih vedno višje. Med pot;o zapazimo svežo zajčjo sled, zasledujemo jo, izpod vamrga zavetja pod gosto, zasneženo smreko peije v vijugah k drugi in tretji, kar se prvi ustavi in pokažo £ palico _ pot nam prekriža mojster dolgouhec. ki se je priia-gcdjil naravi in si tudi nadel bel kožušček. Ko nas zagSedn. za faap postoji, poteni jo pa s podvojeno urnostjo obero naravnost i\ hrib *er izgine za gosto začvnežpnniii smrekami. Po lahnem vzponu dosežemo ravni-nico nad prepa-di Kokre. Bežen pogled v dolino JTi proti grebenu Košute, katero po dolgem se reže tanka plast megle, potem pa se pričnemo počasi vzpenja* i po grapi m^-d Krivcem in Vel. Zvokom proti sedilu. Tam nam zastira pojfljfod previsna snežena streha, sa*o se dvi-srneuio se malo, da dospemo na Krvavšlao pi-amoto. Od tu imanno krase?i razgled na dolino Koren, nasproti ležečo Mokrico, in «v ozadju na Kojripoteflo, kjer so hi-di valovita, prijetna pobočja, na katerih ^e po mili volji razživi «mu«ar. Stojimo na vrhu Knvavca ob križu. Ne samo proti vrhovom, tudi proti dolini, ki je vsa pod evežo fnežuo odejo, uam plava pogled. Daleč na zapadu še v ledenem oklepu-se leskeče očak Triglav, na jugu Snežnik, pod njim v ravnini bela Ljubljana, na vzhodu zasavsko gorovja. Čer čas, ko smo se vsi zatopljeni v to krasoto, se pojavi med vrati doma naša skrbna oskrbnica; maha nam v pozdrav ter dovoljnih obrazov pred domom. Ura še ni poldne, še jc čas. Eni smučajo pred kočo in vadijo posamezne like, drugi, vnetejši, se vzpno še enkrat na vrh, da ponovno presmučajo strmino proti domu. Kar se ©glasi zvon v kapelici — ura je poldne _ oskrbnica vabi h kosilu. Lakota seveda velikanska, kot bi mignil se praznijo kozarci. Vmes pa vesol živžav — drug preko drugega se hvalijo ^smučarski green-hornio s svojimi odličnimi kristijauijami in plugi. Učitelj, ki ve vse, se dobrohotno čmehlja. Po kosilu odmor do tretje ure. Eni počivajo na ležiščih v domu, drugi na ležalnih stolih pred domom, namazaui z raznimi kremami za solnčenje in opremljeni z očali se izpostavljajo blagodejnemu višinskemu solncu. Po odmoru zopet zbor. Obtaucmo ua lahnem strmcu v bližini doma ter vadimo nove like, ki se nasJednji dam že praktično uporabljajo v terenu. Izurjencjši, ki obvladajo že popolnoma kristijanijo, vadijo isti lik v hujši strmini z večjo brzino, kajti v tem jt' šele pravi užitek alpinskega smučanja. Dem s? nagiba h kraju, očak Triglav je že ožarjen od zahajajočega sobica, širna dolina pod nami že tone v mraku, smučarji pa še vedno stojimo pred domom in občudujemo barve narave. Končno mrak zajame tudi nas tu gori na višini, priČno se prižigati posamezna luči v dolini, kakor valujočo morje svetlobe, migljajo v daljavi — Ljubljana. Kamnik. Kranj. Take in Se lepše dneve doživi smučar na planinah. Tudi vam. ki še ni>te tako izveš-bani v alpskom smučanju, naj bodo te krasote, ti užitki dostopni, stalni smuski učitelj v domu na Krvavcu vas vzame v varstvo ter izvšzba in popelje v kraljestvo bele opojnosti. Pridite — vsi ste vabljeni! tereni Storžičem Kranj, 10. januarja. Storžic. 215o m visoki vrh v Karavankah, ki tako markantno dominira nad vso kranjsko okolico, je iz Kranja najbližja visoka tura. Prej ko v dneh urah peš hoje si v podnožju, odkoder sta običajna dva vzpona: skozi Javomik, ali pa čez Bašeljsko sedlo. Kako mogočno se vzpenja Storžič nad vso kranjsko ravnino, kako lep je videti, ako ga ne zakriva megla ali oblak, bodisi v poletnen solncu. bodipi v zimski znežem odeji, ko se iskri v zlatonrmenih kristalih. S kranjskega trga izpred cerkve je kljub hišam prav dobro viden. Zadnja leta je podružnica SpD v Kranju mnogo storila, da bi to lepo postojanko, ki ravno radi naravne pristnosti in nepotvorjenosti privablja iz leta v leto vedno več hvaležnih obiskovalcev čim bolj približala turistom. 2a!i-bog se kljub vsem pripravam in zbranemu denarju radi odpornosti lastnikov tamkajšnjih zemljišč ni posredilo na Storžiču postaviti kočo. Vsa akcija je zaspala, morda za dolgo let. Poleg letnih turistov pa je Storžič dobil zadnja leta tudi zimske častilce. V njegovem vznožju so na sen ožetih prav lepi smučarski tereni zlasti na Poljani. Tako se je v Kranju združilo nekaj podjetnih fantov, ki so vse .svojo ljubezen posvetili Storžieu. Raziskali so vse prikladne smučarske terene, ter lani jeseni zgradili v višini 1400—1500 m 40 metrsko skakalnico, ki je po svoji legi najvišja v Jugoslaviji, konkurira ji le ona na Polk-ljuki. Vse to delo opravil s kulukom, s svojim vztrajnim delom in požrtvovalnostjo brez stroškov. Da pa bodo tudi na zunaj izpričali simpatije do svojega Storžiča, da bo krog čestilcev Storžičeve dežele vedno širši, delo bolj uspešno in ob splošni pomoči bolj razgibano, bodo pa ustanovili v Kranju v Smučarski klub Poljana. Ustanovni občni zbor bo 17. t. m. ob 8. zvečer v prostorih, bivše kavarne v Narodnem domu. Namen in cilj kluba je izredno gojiti smučarstvo v predelih Storžiča ter smučarje, ki kje daleč stikajo za tereni, prav v bližini Kranja opozoriti na topa, primerna smučišča. Zato vabi pripravljalni odbor vse športnike brez razlike na ustanovni občni zbor. John Gilbert umrl Svetovno znani filmski igralec John Gilbert, ki je bil večkrat v filmu tudi partner Grete Garbo, je v četrtek v Hollywo-odu umrL Vizrok njegove smrti 5e nI znan, vse pa kaže, da ga je zadela srčna kap. Ta nepričakovana vesf o Smrti slavnega aineriškega iiiraskega igralca J bo . gotovo presenetila, tudi prijatelje kina v Kvropi, kjer je bil pokojni zelo priljubljen v Evropi je bil znan iz filma »Kraljica Kristina« z Greto Garbo, v aterem je bil Gitbert znamenit partner slavne igralke. Gilbert je ustvaril tudi postavo grofa Voronstkega v »Ani Karenini«-, kjer je bil rudi partner Grete Garbo. Oženjen je bil z igralko Irc Claireovo in imela sta hčerko. Svoj čas je spadal med najbolje plačane fiknske igralce v Ameriki. Proračun cestnega odbora v Kranju Kranj, 10. januarja. Sreski cestni odbor kranjski je na seji dne 8. januarja sprejel predloženi proračun za 1. 1936/37, ki kaže tole sliko: Potrebščine: Poglavje I: cestna uprava in pisarniški stroški za vzdržavanje banovinskih cest Din 38.220, izdatki za pomožno osobje Din 465.000; materijalni stroški Din 1.735.183. Poglavje U.: izdr-ževanje dovoznih cest k železniškim postajam: upravni in materijalni stroški Din 10.425. poglavje m.: Rekonstrukciji in gradnja cest: preureditve in obnove banovinskih, cest in mostov Din 633.000; nove gradhe in preložitve Din 310.000; zavarovanje zaščitnih naprav Din 60.000; tretje poglavje skupaj Din 1.003.000. Poglavje IV.: sreska cestna uprava Din 137.145, podpora občinskim cestam Din 37.000, amortizacija in stroški posojil Din 48.C00, gradbeni skladi Din 185.000, poglavje četrto skupaj Din 407.145. Potrebščine celoletnega proračunajo znašajo Din 3.658.973. Pokritje: dohodki pri banovinskih cestah Din 120.000, pri dovoznih Din 1.305, prispevek banovine Din 2.11S.403, za dovozne ceste Din 3.040, prispevek železniške uprave Din 3.040. Skupaj Din 2.245.788. Nove gradbe: prispevek države Din 501.500, dohodki iz naloženih glavnic Din 15.000. Primanjklaj v znesku Din 896.685, izhaja iz sledečih postavk: iz drugega poglavfa potrebščin odpade na cestni odbor znesek Din 3.040, iz tretjega znesek Din 501.500, iz četrtega poglavja znesek Din 392.145, je skupaj Din 897.665. Pokril se bo ta priman jklaj s 16% »resko cestno doki ado na neposredne državne davke v predpisu Din 5.604.280. Preureditve in obnove cest ter mostov v bodočem letu: 1. znižanje Miklavfcsnsga klanca ban. c. I./3. km 18.5, proračunano na Din 132.000, 2. znižanje klanca na ban. c. I./4. km 18.3 Din 40.000, 3. preureditev ovinka v Žabnici ban. c. L/4, in ovinka v Bobovku prot Brdu Din 80.000. 4. zgradba Cimdrovega mostu ban. c. 1/3. na Fužinah km 22.7 Din 305.000, 5. obnova podpornih in opornih zidon Din 56.000 6. preureditev ban. ceste Podrost—Sori-ca (so serpantine) Din 20.000. Preureditve bodo veljale skupaj Din 633.000. Nove gradnje in preložitve: preložitev ban. ceste pri Dolgih mostovih na Jezerski ce- Sloves o umetnosti Katje Delakovc potrjuje tudi dejstvo, da bo dan po Ljubljani, v torek, nastopila z vsemi sodelujočimi v zagrebškem državnem gledališču, v sredo pa v mariborskem. O Susi \Veber je za njen sloves zanimivo, da je nastopala pri grških slavnostnih igrah v Sinku/ah, a tik pred prihodom v Ljubljano je nastopila v Gluckovi plesni operi >*La danza«. O Bergerju pravi svetovna kritika, da je absolufcn-i p-lesailec cs izredViiani i^ratamimi zmožnosti, a poleg Kreutzberga velja danes za najboljšega tovtstm-ega umetnika na svetu. Program, ki obsega izredno mnogo na/j-bol(iših umetniških točk in ki bo trajal nad dve uri, sestavljajo Listzftorv »Nastop* (JDelaikovi—-Berger), »Pojoči gong« (We-ber. Černe, Milanič), Graupoerjev *Tiran« CBerger), Schumannova >ModVa ura« (Dc-lakova). plesna groteska v dveh delih »Ko so Butalci zastavo razvili* (sodelujejo vsi), Chopinov >»Ples v zelenem žametu« (De-lakova, \Vebrova), Griogov »Glasbeni vložek« (Trost). Scortova »Legenda o z«!jeni (talent iizpopoknli v znajhianiti HedleTau-LaxenbuTgavi šoli, a je bila tudi partnerka enega najboljših svetovnih plesalcev Heralda Kreutzberga. Skupina Katje Deiakove, ki naj iz nje omenimo Vido Č?er-netovo, Slavko Mi loncev o. Silvo Ravniko-vo, Branko Je ran ovo. Noro Truden in Mirka Trosta, je naši javnosti 2e pTav tako 3snana z lanske dobrodelne priredi+vc mest se občine v* unionski dvorani in z različnih prireditev Jadranske straže. Nov Tarzanov film Ljubljana, 11. januarja. M stokate« pia^tclj je tako njglo Zaslovel po vsem fcvetu kakor B0g*r Ru e Bu-rrouphs s svojim delom »Tnrzan«., ki sicer nima nobene literarno -vrednost^ a je bi1© kljub temu prevedeno v % .ns potn*»Jmb ne jezike sveta in tudi pri na* je ». šlo v*^č prev<»dov. Ko je Burroughs Mri1**1, kohk uspeh jc dosegla prva knj:^«, jc i'ilal š»j drugo, kateri Je kmalu sledila tretja, nato četrta itd. Po vseh so hlastno ssg*4đ Za,ložnrki in srečni pisatelj je zaslužil lepe denarce. Ker jc bila pa vsebina teb knjig tudi dokaj p©rabna film, so pr.-čele ameriške filmske družbe, na čeiu jha i.FaramountT izdelovali Tarzana e fiim... k» s*0 pisatelju zoPet vrgli iePe zue^k^. Sicer ao bili vsi ti filmi rea prvovrstni, zlasti v tenničneim pr'Sle Ju mojfTrs.ko r„-2-rani. Ljubibedji filina se gotovo t-po-miniiajo dela »Kralja džungle . v katerem je nastopil ^l^viti ameriški plavac, sv, . tovni rekorder in olimp»Jec PnstarCraPbc. ki je v marsičem močno spominjal n;i Tarzanove pustolovščine. Ta film jc mcn da dal pobudo, da so filmska podjetja angažirala še drugoga olimpijca in svetova«-ga prvaka v plavanju Wei6ć>muUerja, ki se nam je predstavil tudi v Ljubljani ^ dveana dovršenima filmoma, ki tsa v vsakem pogledu zadovoljila tudi! nabo! razvajeno publiko, saj sta bila vsebinsko kakor režijsko prava mojstrovina. Sam pisatelj Bn,rr(>ughs je iayavri pri premic:: prvega fita>a v Nev^Torkn, da sj ga boljše «>p4oh no more predstavljati. A zdaj smo dobili nov Tarzanov fiJim, \ katerem zopet nastopa, krepki, simpatT ni pla^ač Bustcr Crabbe. Tudi to pot >» ameriška riimska tehnika ustvarita krasen film, ki nas povede v kraje Tarza.n«*»-vih pustolovščin, v osrčje cevje d*uuglf>.. Pred uauni se vrste strahotne slike W^b na žiT-ljemje in smrt v divjih troPSkVi jifti. Buster Cr«bbe je res junak, po*iobcn neustrašnemu in nepremagljivemu Tarsa-nu, a obenem biofliko spoznali rudi njogov*. fn\mpatJčn*> in ljubko pMtMsteo Taomena, ker se bo pri tej prilSn pretvorila dosedanja podružnica .Slo ven-skega lovskega društva v snriani novega lovskega zakona v »Zasavsko lovsko društvo*. Prav te dni je oblast o ova pravila potrdila, tako da se bo že na tem obOnem zboru sedanja podru/tnica lahko pretvorila, v Zasavsko lo\"sko društvo z sedežem ▼ TrboA-ljah. Baš radi tega je pričakovati, da pride v soboto popoldne in »večer v Trbovlje mnogo lovcev rz vseh krajev ZasavM, saj šteje aedanjn podružnica preko jeV) članov. Občni zbor bo ob 17. uri v roka jšnji ruia Mihael šrok. — OdKod pomladno vreme sredi zfme ■ Vs! se tako vprašujemo, toda pravega odgovora nihče ne ve. ker znanost. še ni pro drla tako globoko v skrivnostno snovanjo narave, da bi mogla odgovarjati na taka vprašamjn. Znani meteorolog, šef meteorološke službe knonudc zrakoP-lovstva major Ljubom i r r>jurič v Novem Sadu pravi, da vpMva navadmo na podnebje v EvroPi i>oim* :i2i;atski kontinent, lotos je pa ta vpViv izjemoma minima-ien. Večina zapade ne polovice Evrope je izven vpliva azijskega lali ruskega mrazn. ToP-o vredne vlada ne samo pri nas. temveč v vsej sreduiji, južni in zapadni Evropi. Nad 6e-verozap.id.no Evropo se drži stalno nizek zračni potisk takozvana depresija, ki Vsesava zrak ter ga potiska proti seiverozu-padu Evropo. V tem zra<-ne>in U>ku nad nastani kraji in sp-loh narl južno in srednjo Evropo gre topli južni zrak in ta nam prinaša toplo vreme. V severozapadni Evropi Pa vsekava, depresija tudi h-laden zrak iz polarnih krnjev, tako da se stikata Mg" *Vn in mrzl: zrak in posledica »o mo*m klimi nad foverozapadno Evropo. Pri nas se j<' lobi«1 vreme ustalilo in nobenih izgđectov ni žen nkrat, da bi se izpremeni- pogledu vedno lepše sadove Pesnik Alojzij Gradnik je prispeval za uvod pesem »Smu-Carjeva jutranja molitev«, Pavel Kunave* dlanek *25 letnica smučanja v Sloveniji«, Janko Mlakar, Spomine in opomine, ki jih bo v prihodnji številki nadaljeval, Josip \\ ester opisuje izlet na Golo Plješevico. dr. Alojzij Merhar je pa opisal klostrivnico s pokrajino. Sledi obzor in društvene vesti. V prvi letošnji številki »Planinskega vestnika« je krasna slika prof. Janka Ravnika »Ob solnenem zatonu na Polževem«, Bogdan Šuligoj iz Zagreba nam pa prikazuje Prisojnik in Skrlatico pozimi. — Čudna igra narave. V našem Prinior ju letos zime spioh še niso videli. Obi* vajno imajo vsaj mrzlo burjo, ki znatno ohladi zrak, letos pa še te ni. Xnmesto zinic je prišlo deževje* z izredno toplim vremenom. V okoMci Splita je trta sred* zime pognala PoPkc ^n zdaj so se-razvili na nji celo majhni zeleni grozdi Grozdi So seveda okrnjeni, toda polagoma se razvijajo, ker ie Zelo toplo. Pa ne samo trta ludi jablane so se sreli zime zmp>L!e, razcvfdp s-o in razvila »o se drobna zelena jabolka. Na nekaterih drevesih, ki «o cvela v 'decembru je zJaj mnogo drobnih jabolk. Ker je premalo sonca se ne morejo razviti in dobiti lepe barve. Kmetje pravijo, da »ie pcimeiu to nič dobrega, da se nam obeta slaba letina. — Nov telefonski /menik. To dni jo izšel prvi telefonski imenik v naši državi, ki obsega vsa mesia ter prinaša Podrobna navodila glede telefonske službe v naši državi. Imenik obsega okrog 1000 stra"i f.'ebkega formata, tiskan je v našem, nemškem in francoskeim jeziku. Imenik je bii tiskan v Zagrebu in vse kaže, da je odgovor na poskus monopolizacije telefonskih imenikov. — Smučarsko tečaje priredi SPD v Ljubljani v koci na Veliki Planini in v domu na Krvavcu. Od 11. t in. dalje bo stalno vodil smučke tečaje v domu na Krvavcu wmr h k i učitelj JZSS g. Zupan Ervin. Prijave sprejema S P P v Ljubljani ali direktno oskrbnica doma na Krvavcu ga« Oabron Ber-la. Cerklje pri Kranju. Sniuski lere:ii v okolici doma na Krvavcu =o znani kot prvo-vrstni. Za začetnike so najlepši smuški tereni na \*?liki Planini. Od 15. t. m. dalje bodo v koči na Veliki planini stalni smučki tečaji |>od vodstvom smuske^a učitelja JZSS s*. Krizmana. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, niti ne bo nobenih bistvenih sprememb dosedanjega vremena Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 15( v Zagrebu. Sarajevu »n Splitu 12. v Rogaški Slatini Id, Mariboru 9, Ljubljani S.4 in v SkopJju 1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.5, temperatura je znašala r>.4 stopinj. I I TRIL7MF PREKRASNEGA FILMA! SLAVNI REŽISER G. MACHATY je v svojem najnovejšem filmu prekosil 3Ekstazo s in samega sebe! Film, ki je pri včerajšnji premieri ganil vse prisotne! Nocttirno PREDSTAVE danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri. 1 I — Iz /Službenega lista«. • -Službeni list fcr. bunskc uprave dravske banovine- št. 4 z tdtoe 11. t. m objavlja uredbo o izdaj; Idaisrajniških zaptskoiv v zne-sku 500,000.000 Din. izpremeuitl>o pravilnika o uradniškem pokojninskem skladu, odfočbo '» združitvi kemisij za likvidacijo a?rarnp reform-. Popravek pogi'eška v prilogi navodila k uredbi o izredne™ delnem odpisu davčnega ^olgaH '-:.redi>o gle.U** zasebnega kii-rmga z Nemčijo, sestavo otfldelkov državnega ■-■■. eta in tržnih pravicah v lilijlsk<*im *=rczu. — Radio prenos s Pokljuke. Radiopostaja Ljubljana. Zagreb in Beograd bodo prenašale v nedeljo 12. t. ni. b Pokljuke olimpijski trening naših tekmovalcev, (.iovorili kodo trenerja Hi.gen in Kuisma in pa olimpijski tekmovalci sami o olimpijskih igrah. Prenos bo trajal od 12.30 do 13. ure ter ho jako zanimivo sestavljen. Opozarjamo vse smučarje nanj. I ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v SISKI (Telefon 33-87) Ne zamudite ogledati si velefilma GROF MONTE CHRISTO po znanem A. Dumasovem romanu. NEMŠKI DIALOG. Elisa Landi in Robert Donat v gl. vlogah. Dopolnilo Paramountov tednik in črtana šaloigra. Predstave v soboto ob 7. in 9., nedeljo ob 3.. 5., 7. in 9., ponedeljek ob 7. in 9. V nedeljo ob 11. uri matineja: GRELNA NOĆ in šaloigm. Vstop Ddn 3.—. V torek komedija: NJEGOVA VIS. POSTRF.šfEK — Narodno- obrambni sklad društva >»Bran-i-bor«: ML. Ti čar. trgovina s papirjem. Ljubljana, Din 30, Fran Kamenšek. trg. z mešanim blagem. Ljubljana. Din 20, Produkta. Ljubljana. Din 50. Hrovar * Komo., Ljubljano; Din 500, Adolf Mergen-thaler.tov. usnja. Moste, Din 50. Bcer, Hribernik & Comp.. te-kstil, tovarna št. "\*id pri Ljubljani Oin 50, Anton Verbič. delikatese, specerija in kolon, blago, Ljubljana, 50 Din. Josip l"kmar, tru.. Ljubija-no, D:n 15. 'Alojz Pauschin. zal. stekla in porcelana. Ljubljana, Din 50, Ivan Ogrin, Lavrica pri Ljubljani, Din 50. Viktor Šo-ber, trgovec. Ljubljana. Din 20. Društvo -Bran-Lbor«. osrednji odbor, Ljubljana. — V šolskem radiu bodo v torek 14. t. in. ob lL nastopili mali harmonikarji }xxl vodstvom g prof. Pavla Raneigaja. — »Planinski vestnik«. Glasilo naših planincev je stopilo v novo leto z bogato lepo opremljeno številko, ki je zopet zgovoren dokaz, da rodi dc]o SPD tudi v tem — Smrt pod plazom. Oblasti v SkoPlju so biLe 21. decembra obveščene, da sta izginila na poti med vasema Reznica in PeSeVo bogati kmet in župan vasi Cmji vrh Afmaa Ljatif in kmet 'iz iste vasi Dže* vat Zečirovič. Odšla sta bila kupovat živino in s seboj sta imela precej denarja Našli so ju šeJe včeraj teden. Oba eta našla smrt pod snežnim plazom. — Granata raztrgala dečka. V Gornjih .^ehareih blizu Bosanske Dubiee je ua-šel 141etn# Dragoje Zlojutro v četrtek na Podstrešju sosedove hiše staro granato, ki jo je hotel z nožem 0je so našli samo Be kose njegovega trupla — Tragedija mladih zaljubljencev. V Bjelovaru se je odigrala včeraj pretresljiva tragedija. 19 letna Matilda Beligman je biila do ušes zaljubljea v 21 letnega brezposelnega bovškega pomočnika Josipa Rukavca. Včeraj zvečer je prišel fant v njeno stanovanje in kmalu je počil strel, obenem so pa zaslišali sosedi klice na pomoč. Matildo so našli okrvavljeno na tleh. fant je pa ves zbegan »iskal sekiro, da bi jo pobil. Z lovsko puško io je bil ustrelil v u«>ta in 3e po sreŽnem naključju je ostala živa. Nedavno se je hotel Rukavec obesiti. Matildo so prepeljali v bolnico, kjer ji bodo skušali rešiti žrivljcnje, fanta so pa zaprli. — V smrt zaradi ljubezni. Včeraj zjutraj so našli v Zemunu mrtvo i21etn0 ženo trgovca Koste Popoviča Ano. Zastruplja 8r je čisti dobiček namenjen podpori revnih akademikov, je dolžnost celokupne javnosti, da se odzove vabilu naše akademske mladin? in se udeleži tega večera. Pri-cetek oficielnega sprejema je ob 20. Prosimo cenjene goste, da se zberejo najkasneje do tri četrt jia 21. in fako prisoslvu-j?jo svečanemu sprejemu zastopnika Nj. Vel. kralja. Predprodaja vstopnic za Xy, Slovanski večer in eventuelne reklamacije v lo- kalu J.N.A.D. Jadrana v Tomanovi ulici 3 ali tel?fon 29—74. —Ij Živilski tr* je bil danes tako dobro založen kakor včasih je3eni. Zdaj je pač tako toplo vreme, da sj prodajalcem ni treba bati, da bi jim zmrznila najnežneiša zelenjava in danes tii deževalo. Zelenjadni trg je bil skoraj ves zaseden. To je treba pov?dati. da bi kdo ne mislil celo, da je treba tudi to. če je trg dobro zaseden, pripisovati novi tržni politiki. Zadnje čase so zašli razni :odmevih v časopisje o tržnih razmerah pod nekakšnim prejšnjim reži-inGin in človek se mora re« veseliti, da spada tudi trg pod domačo politiko. Če se pa bodo tega veselile naše gospodinje, je drugo vprašanje. Njih zanimajo predvsem cene. In politika ne vpliva na cene; radič je prav tako po dinarju merica, ko je trg bolje založen, kakor prej. DomaČa zelenjava letos precej konkurira uvoženi, seveda zaradi toplega vremena in ne zaradi kakršnekoli politik?. Uvožena špinača je po 8 Din ka, radič po 12 Din. c ve taca pa po 4 do G Din. Koko nenavadno zimo imamo letos, dokazuje najbolje, da so danes prodajali že regrat, in sicer merico f>o dinarju. Danes je bilo zelo mnogo zeljnatih glav, ki so jih še vedno prodajali od dinarja naprej komad. Tudi motovilea je zelo mnogo zaradi loplaga vremena ter oa prodajajo tako poceni, kakor včasih spomladi, po dinarju do 1.50 Din merica. P>ranjevri so dobro založeni z južnim sadjem, ki zanj tudi ni nevarnosti da bi zmrznilo. Najdrobnejše mandarine prodajajo celo po 30 par komad. Kokoši in jaičice že slutijo pomlad zato le na trnu j čedalje več iaic. Danes so jih prodajali najlepša po 2.2.j Din par. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 POPOLNOMA NOVO. ZADNJI IN EDINI TOVRSTEN FILM SEZONE TARZAN NEUSTRAŠNI Sodeluje: olimpijski plavac in skakač BUSTER CRABBE ZMAGOVALEC NA OLIMPIJADI V LOS ANGELESIT. — SIJAJNI SKOKI, PLAVANJE, DIVJE ZVERI, LEVI, SLONI. TIGRI. ZIRAFi:. NAPETO DEJANJE, NEPOZNANA LJUDSTVA. SMARAGDNI GRAD SENZACIJA SENZACIJA NOVO! PREDPRODAJA VSTOPNIC OD 11. do pol 3. URE. DANES OB 4., 7*4 IN 9*4 URI. NEPOV13ANE CENE VSTOPNINI PREM1ERNI KINO darskega značaja za naš narod. Vabljeni vsi in vsem vstop prost. Prireditveni odsek. —Ij Praški godalni kvartet naslednik Zi-kovega kvarteta, koncertira v Ljubljani v pelek 17. t. m. ob 20. v Fjlharmonični dvorani. Odlični umetniki, ki so nam izza zadnjega koncerta v najtoljšem spominu, bodo izvajali Mozartov kvartet, [k>tem bo na tem koncertu prva izvedba škerjančevega IV. godalnega kvarteta, končno nam zaigrajo s pianistom Jankom Ravnikom še Sukov kvin-t ^t. Prvovrsten spored in izreden užitek-Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. —Ij Inirli so v Ljubljani od B. do 9. t. m. Ločnil:ar Marija. »54 let. zasebnica, l»ro-venik Božidar, 48 let. vla- Frančiška Gaal Dopolnilo: Najnovejša Foxov tednik! Predstave danei> ob 16., 19.15 in 21.15. v nedeljo ob 15., 17., 19. in 2j. Liri KINO UNION, tel. 22-21 v najnovejšem in najboljšem filmu veselja in zabav-3 MALA MAMICA Priporočamo nabavo vstopnic v pretprodaji ! —Ij Pri mestnem poglavarstvu v I/jubtia- ni in pri ntsstnib ]k>djetjih v Ljubljani so zasedena vsa službena mesta. Vsakršno ri^-ganje prošenj za sprejem v mestno službo je zalo brezpredmetno in združeno za prosilce le z nepotrebnimi stroški. V slučaju pa, da se bo izpraznilo kako službeno mesto, s? bo le-to v sni tel u zakonitih določil javno razpisalo, tako da IkkIo vsi interesenti 0 tem pravočasno obveščeni. Mestno poglavarstvo v Ljubljani. —Ij Predavanj* predsednika Jč lige v Ljubljanskem klubu. V borek^ 14. t. m. ob l^.oO bo predaval v Ljubljanskem klubu podpredsednik kbjba in predsednik Jc lig> v Ljubljani ff. dr. Egon Star^ o analih strukture češkoslovaško - iugos-lovenslih Soo umrli: Strainar Ana. roj. Barle. 77 let, lasebniea, Korjančič Uršula. 'X- l?t, ž?na delavca, Vi-kuž Drago, Cluna: dr. Kambk: AVirko, .šifrer Andrej, namestnika Javornik Ivan, Zorčič Franc. —Ij Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v torek dne 14. januarja ob 20. uri v u^a^tvene:!- lokalu na Kongresnem trgu 1. II. Predaval bo g. dr. inž. Miroslav Kasal o temi: »Duh in praktičen pomen novih jugoslovenskih predpisov za armirani beton (švicarski predpisi iz leta 1935).« Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. —Ij Bela kuga se glasi tema, o kateri bo razpravlja! v Društvu >Soča v Ljubljani drevi ob pol 9. uri v salonu »Pri levu« zdravnik, specijalist g. dr. Josip Prodan. To predavanje, ki bo prv0 te vrste v »Soči« je za slehernega ne-le podučno. ampak tudi potrebno. Predavanje se bo nazorno predočilo navzočim s slikami. Prosim0 vas tedaj, ne zamudite te izredne priiikc. ter pridite poslušal poinoštevilno, kajti to predavanje je tudi kulturnega in gespo- —Ij Cvetličarstvo na naših ulicah. Zadnja leta je prišlo v navado, da prodajajo okoličani cvet}? na ulicah. Nekaj časa so jih preganjali ter jim branili prodajo na cestan. a so končno morali popustiti, ker ljudia ne silijo na ce^to s košarami cvetja le za za-ba\o. Več-ina jih sicer prodaja cvetje do-]>oldne na trgu, toda vse$ja ne morejo nikdar prodati, zato ponujajo cvetja ie popoldne na ulicah. Če imajo srečo, naberejo nekaj dinarčkov. Vendar \a kii|>čija čedalje slal-ša tudi zaradi vedno ostrejše konkurence. Prodajalcev je čed;iIJ3 več; v Šeienbur-govi ulici stoje vča.-ih v dolgi vrsti. Prejšnje čase r-o se pečan* s to prodajo le otroci, zdaj je pa največ odraslih. —I j Novi zači-fniški plesni tečaj se prifne v ponedeljek 13. t. m. •% "M), v Jenkovi šoli _ Kazina. Vsak« soboto zvečer in nedeljo popoldne plesaa zabava. V torek in četrtek nadaljevalni tečaji. Posebne plesne ur^ in informacija vsak dan. —Ij V prav i Narodnega ?l meseca maja t. 1. v Jakopičevem paviljonu. Vse slovenske oblikujoče umetnike že sedaj opozarjamo na velik poman 13 razstave, na kateri bodo izbrana najnovejša izvirna umetniška dela, s katerimi ee IkkIo umetniki kvalitetno pomerili med seboj. Ravno tako opozarjamo tudi ljubitelje um?tno-ti. Odbor. —!j V Šentjakobskem ffledališfu vprizore v nedeljo 12. t. m. ob 15.15 kot popoldansko predstavo 3 dejansko burko >Matasanoveea Načela nesrečna snubitevx (Maksel). Burka je zelo zabavna in vsebuje mnogo zdravega humorja. Pri predstavi sodelujejo'- Bučarjeva. Omičeva. Gorjupova. ("Jajeta. Cor-niTv Koman, Moser, Vir jak, Vokač. Ker je to poslednja uprizoritev, naj nihče ne zamudi prilik? ogledati si to zabavno burko. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. in eno uro pred predstavo. Zvočni kino Ideal 9§m Danes ob 4., 7. in zv. premiera sijajnega filma serenade Ljubezen v troje Smeh. ljubezen in nezvestoba. Vstopnina 4.50, 8.50 in 10 Din. Danes ob pol 3. in jutri ob pol 11. MATINEJA HO R U K!! —Ij Šentjakobska knjižnica v Ljubljani Kongresni trg 7. j 3 izposodila preteki > let na 57.107 strank 186.547 kniig. Ta aa*a B«J-večja javna 'judska knjižnica izposoja delavnik od po! Iti. do pol -0., ob n ! ljah in praznikih od \x>\ M\ do pol 12., najlepše knjige v 10 jezikih. V knjižnico ae vpiše lahko vsakdo, kdor aa n i< izkaže. Na razpolago tiskani (menild kuii. —ij Pevci Lj. Zvona! Udeležiti v nedel dne 12. tm. popoldne ob po4trch pogreb I našega ustanovnega člana e. Mat.ie Bon-oarja iz mrtvašnice dr/. Iv »i niče rta pote pfllršče k Sv. Križu. — Odbor, —!j Lutkovno gledališče Češkoslovaška obce vaibi k pred.stavi r-Cašpcreek in p -voltrii nv>/ . ki jo priredsi v ne.d^ljo, 12. t. m. ob 4. poPc,(dne v Narodne*m doBn. — SK Svoboda, -hitri ob 10. dopoldne Članski sestanek v Delavski Btornici, nato seja otibora. Poskusen samomor in nesreče Ljutljana, 11. fasvarja. \ čeraj okro lo so našli ljudi na CJ-'.]-berjeveni nabrežju ne /vestnega mle-dniC.;. ki je dišal po Irzalu. Bil je to 17 letni t čavnioarski pomočnik l>anc R. i/ Rodcfl ulice. Fant se je šele danes d<»rM>idne v bolnici nekoliko zavedel in je s težavo po« vedal, da se je bit doma spri z oCct 3UB ia jc v jc/i popil dva kozarca liizola. Njogcvo stanje je zelo resno in je maJo upanin, b\ mu mogli resiti 2ivlienje. Jožera Poljamšek, 43 letoa žena p »ščitnika rz Z.latega polja 7 je vćeraj po stopnicah padla in si zlomila levo roko. —- 1 smučanju se ie p(xiiesrečil 21 letni milk Ludvfk Primožič rz LjubHanc. V I' niči je tako nesrečno padel, da si jo rk> mil des.no nogo. — \" bolnico 11'. tudi 6 letno Anico Rrharjevo, h n k hčerko iz Pres»ke. ki je včeraj sedia v Skal kropa in se nevarno opekVa. — Pnv tako je moral i»kari v Ibolnici potrebno pomoč tudi upokojeni 66 letni sln^a .lože Šimenc z ržanske ceste 53. k\ sc je r>ri ve-kamjn neArarno vseka! v levo roko. — Frančišlka Kraljic, 25 letno dekl err Notranjih goric jc nesita po s*opnican >kjf vode, nenadoma je pa zdrsnila in padla «e tako nerodno da si jc zlomil levo nogo. Z vifami je zafoodel v levo roko 12 letni AJoJTrfj Zalar, posestnikov sin ir ^t. Vida pri Logatcu in se precej nevarno poškoOo-vab Kiruirški in intem; oddelek v sploini Delnici sta zopet prenapolnjena in «ta tudi pod karanteno, da sc ne bi sirile bolan Zato so morali bolnike in po^kod >v*nce odMajaiti na otolovki oddelek, ki 'e tud:. prenapolnjen, tako da lezi 19 bolnik jv tleh. Iz Maribora — Se o mariborski gasilski četi. Pod naslovom Novoletna slovosinost mariborskih gaeilccV; smo 0*. t. m. priobči PO-ročitlo o mariborski gasilski četi, v kat -remi je biLo pa uredniStNTo napačno InCo -mirann. Naknadno «m(> se prepr'.^a'i. ds so si slovenski člani v mariborski g-ski četi, ki so io 'iztrgali Ca nemških rok, trudjli ustanoviti iz čete or^.iniza-eijo, kakor jo p red'f". de \ a Zakon u <»rganiza neška noč«. — Dva zaljubljenca hotela v smrt. Včeraj zjutraj sta se v Me tavi pri Sv. Petru zaiklenila v sobo mlada zaljubljenca 22 letni hlapec Ivan Klemenčić in 22 letrut viničarjeva hčerka Josipina Sedičeva. <)!>.i sta si hotela konaiti življenje, ker nista imela v ljubezni sreče. Ivan si je DOgMai iz samokresa kroglo v rps'i, mladenka pa je storila isto, ko je videla, da sc jc njen ljubimec zgrudil. Ljudje, ki so prihiteli, ko so začuli oba strela, so poklicali reševalce, ki so oba težko ranjena prepeljali v mariborsko bolnico Ljubavna tragedija je povsod globoko odjeknila. — Drevi zadnjič »Vest«. Idejno globoko in odrsko prav učinkovito Rootandovo dramo »Vest«, ki zavzema med povojno dramsko literaturo eno prvih mest. uprizore dreva zadnjič in po znižanih cenah. Delo je naštudiral ljubljanski režisor g. Ciril Debevec. Štev 8 »SLOVENSKI NAROD«, »obota, 11. jun»r* 1»36. _Stran B Kopica prorokovan] za leto 1936 V enem se strinjajo vri vedeževalei, da bo novo leto nesrečno za Društvo narodov C±ra nemirnejši so časi, tem več se pojavlja vedeževalk in vedeževalcev in tem agovornejši ao. Letos, ko teče navzlic vsemu prizadevanju sveta po miru v Abe-siniji kri in ko ae zbirajo temni oblaki tudi na Daljnem vzhodu, da ne govorimo o vedno srditejšin gospodarskih in političnih bojih, je šlo ob novem letu v svet če posebno mnogo prerokovanj, človek našega časa rad hlasta po trenutnih užitkih pa naj bodo te kakršnikoli. Tak užitek je tudi prorokovan je, saj je tudi v njem nekaj mamila, da človek lažje prenaša tegobe življenja. Seveda si vedeževalei in vedeževalke v marsičem nasprotujejo, vsak hoče vedeti svoje in vsak bi rad prikazal bodočnost na svoj način. V enem se pa skoraj vsi strinjajo in sicer v tem, da se obetajo v Društvu narodov v novem letu zelo težki časi. še najbolj prizanesljiva je belgijska vedeževalke madame Soumati, ki prorokuje Društvu narodov, da bo polagoma izgubljalo svoj pomen. Drugi mu pa proroku jejo popoln razpad. Zelo različni so tudi pogledi na abesinoko vojno. Pariška vedeževalka Luce Vidi pravi, da je ne bo konca. V tem se strinja s švedskim vedete vale em, ki pravi, da bo s svojim deževjem in drugimi nadlogami nekakšna 30 letna vojna. Pač pa trdi ameriški vede-ževalec Rolt VVheeler, da bo končana še letos, a madame Praya pravi v >Daily Lindbergh med učanjaki Lindbergh, ki se zdaj mudi v Bvropi, ni samo eden najboljših letalcev na svetu, temveč tudi velik prijatelj znanosti. Rad zahaja med znanstvenike, posebno pogosto se je mudil v Rockefellerjevem zavodu v Newyorku, kjer je rad sedel v jedilnici in molčal, dokler pogovor ni nanesel na letalstvo ali na znanost. Potem je pa posegel v pogovor, z velikim navdušenjem in globokim tehničnim, znanjem je pripovedoval o težavah s pripravami zračnega prometa čez Tihi ocean. Rad se je tudi spustil v diskusijo o tem aH onem znanstvenem problemu, Čeprav je takoj v začetku priznal, da ga razume le deloma. Njegovo stališče do znanosti ni stališče omikanega lajika, ki gleda v nji sredstvo za ubijanje časa, na drugI strani pa tudi ne stališče pravega znanstvenega delavca ki mu je znanost smisel življenja. Lindbergh je iskal v znanosti pozabo, hotel se je bsnebiti težkih skrbi in mučne popu* larnosti, ki mu je šla vedno boij na ztvoe. V Rockefellerjevem zavodu za zdravni-iftca razLskavanja je bil pa enak med ena* kitni, nihče se ni zmenil za njegovo po* {Nilarnost in nikoli ni zahteval nobenih Mailu«, da bo končana ae to pomlad, že omenjeni American ne iaktacuje možnosti vojne med Nemčijo m Avstrijo. Ta vojna utegne izbruhniti, ne da bi bila napovedana. Pač pa po njegovem mnenju državljanske vojne v Nemčiji pred letom 1939 ne bo, a vojna med Rusijo In Japonsko bi utegnila izbruhniti sala Čez 20 JC Franciji v novem letu ne obetajo posebno težkih nezgod. V .Franciji ne pride na krmilo diktator, pač pa velik državnik, Vedeževalce so dobili letos celo Senegalci v osebi nekega Lodia, Id pravi, da bo tekoče leto posebno ugodno za Lavala, Edena in cesarja Haile Selassia. Kar se tiče Mussolinuja. se ni noben ved eževaleč izrazil jasno. Vsi so bili v svojih prorokovanjih previdni. Najbolj odkrito, toda zelo previdno piše senegal-ski vedeževalec Lodiap, ki pravi: >Ce je bil rojen v dopoldanskih urah, bo letošnje leto zanj nesrečno, če je bil pa rojen popoldne, mu novo leto ne prinaša hujše nesreče«. Zelo zanimive so za tekoče leto budi vremenske napovedi. Protheve Smith vidi v splošnem zelo toplo leto s hudimi vročinskimi valovi, ki ae pričao že v maju, a v juliju jih prekinejo neurja in viharji. Ob koncu januarja bomo imeli neurja z nalivi, hud mraz pa baje šele v prihodnjem decembru. izjem, ker je izredno skromen. Teden dni pred svojim odhodom v Evropo je pa naenkrat izostal in nikomur ni povedal, zakaj. Ko je pozneje nenadoma odpotoval iz Amerike so šele spoznali kaj ga je težilo. Lindbergh je napisal več temeljitih znanstvenih razprav, v katerih obravnava vprašanje kako ohranimo cele organe žive, čeprav je ostalo telo že davno nehalo živeti. Morda bo svoje znanstveno delo v Angliji nadaljeval. Skoda bi bilo, če bi ga ne, ker obeta mnogo. Starost zemlje Starost zemlje 90 ocenjevali že mnogi učenjaki po različnih znakih, ki so jih rabili za morilo. V srednjem veku so shržih za podlago podatki rz svetega pisma, po katerih nad bi bila zornija stara okrog 6000 !et Moderna veda je določala starost zemlje po geološkiih razdobjih na 400 miiJonov do več bilijonov let. Za najzanesljivejšo je veljala določitev starosti zemlje po takozvani nadij-ski uri, to se pravi po množina svinca, ki je nastal iz radija kot zadnji plod neprestanih tzpremesmb te prvine, čijih trajanje je povsem konstantno ter se ne i'zpreminija pod vpKvom toplote, tlaka adi drugih zunanjih vplivov. Najnovejšo cenitev star.-rti zemlje ob-»arvrj-a kraljevsko astronomsko društvo v Londonu. Po predložen m podatkih in Tač>i-nih toga društva naj bi bil a zemlja stara 1.800 milijonov let, Milečna pot je naš §vet, v nji j« eolnani sistem, kimor spada tudi naša zemlja.- In mlečna rv*t je nastala v ^semirju po mčunih anglešktfh zvezdoslov-cev pred desetimi rtšljorai let. Zdravniki v boju proti maščobi ČUani ktnaduevakega angleškega adravni- fikegia društva so iia-p-ravili skupen potdcus, da ugotove, kakšna je meja med pri jetrno okrogJostjo in debelostjo. Rački hi končno našli učinkovito sredstvo prorti debelosti in dognali, katera dajeta je prava. Zdravniška pnaksa si o tem še nd na jasnem. Zdravniki si tudi še nrso edina v tem, kdo je debel Kar se cdti onemu debelost, se vidri drugemu še primerna oikrogloet. Zato zdra'vmiki zdaj ugotavljajo, kdaj so maseobne plasti telesu neva/rne, kdaj lahko izzovejo patološke komplikacije. Dir. Hun ter dz londonske bofcnice meni, da to vprašanje ni težko. Človeško tek> se ravna po zakonih o ohranitvi energije, ki jo dobiva telo samo potom brane. Će gre ener-SMJa v maščobo, je odiušeoo samo od pravilne dijete, da se znova oprosti. Kuna, kakršno priporoča dr. Huntor, na še nđkomur škodovala, samo če ne gre predasač. Dr, Hunter je uspešno iečrt že 2.447 debelih ljudi m sprana z njih najmanj 12 ton mas roba. Predpisoval je vedno tako dlijeto, da telo ni dobilo na dan nad 1.200 kalorij. Dr. Wober je pa mnenja, da bi dr. Hunter v prdmerih prave debelosti ns dosegel nobenega uspeha. Debelemu Sovekn je treba najprej pregnati bolestno požrešno«*. Debeli ljudje namreč sato radi jedo. To je pa treba storiti lako, da mu no zagrenimo vsega življenja. Debelost in izboren apetit sta v veSmi premorov aato tesno povezana in čim debelejši jo človek, tem raje navadno je. Zato je proihvarsvno predpisovati debotemu človeku gladovatno kuro. Ce ne tehta človek vsaj metenskl stot in dokler ga maščoba močno ne ovira, d. VVeber apsoa ne priporoča nobenega leosnja. Tudi Dietrichova V Ameriki res ni več prijetno. Pred gangsterji in izsiljevalci ni varen nihče in zato ni čuda, da so se že mnogi raje bjsaBU, kakor da bi živeli v večnemu strahu. Za Lindberghom je odšla tudi njegova, tašča lira. Morrov, vdova po nedavno umrlem ameriškem poslaniku v Parizu, a zdaj poročajo iz filmske prestoiice HoBywooda, da tudi slovita filmska igralka Marlene Dietrich zapušča deželo strica Sama. Kot vzrok navaja Dietrichova, da ne more več plačevati davkov in pa kriti stroškov za šest stalnih paznikov, ki čuvajo njo in njeno hčerko. Po pogodbi sicer zasluži Marlene za vsak film okrog 3 milijonov Din, pravi pa, da je to premalo. Tudi nji gredo izsiljevalci na živce. Pred dvema letoma je dobila prvo grozilno pisano, v katerem so neznanci zahtevali 100.000 dolarjev, sicer ji ugrabijo otroka. Od takrat naprej živi Dietrichova stalno v strahu in najela je šest mož. ki stalno nadzirajo njeno vilo. Hauptmannovo pismo materi Mati Bruna Richarda Haupt.m anna, čigar usmrtitev je bila zopet preložena, je pokazala poročevalcu > United Press« zadnje pismo, ki ga je dobila od svojega sina iz celice smrti v Trentonu. Haupt-mann piše svoji materi: »Ljuba mati! Ko dobiš to pismo, bo baš božič, praznik ljubezni in miru. Kje bodo moje misli, ni težko reči: pri Tebi, draga mati, pri Ani in pri Beby. žalosten sem, če se spomnim na praznik ljubezni in na božič, ki sem ga preživel pri Ani. Zdaj, ko imamo našega malega Man-freda. bi bil dvakrat tako lep. Kaj bi dal, če bi mogel videti svoje dete žarečih oči pod božičnim drevescem. Toda nikar ne misli, draga mati da sem skrušen. Moja čaata vest mi pravi, da bo in da mora biti zopet vas dobro. Vere mi tudi sodišče ne mora vzeti. Notranji glas mi pravi, da se vrnem k svojcem in da bom zopet videl arsene dni. Lepa mreža laži, ki jo je spetlo proti meni nekaj gospodov samo zato, da bi Trbovlje, 9. januarja V naslednjem več besed o silvestrovem večeru, ki nam ga je pripravil gledališki odsek tukajšnjega Sokola. Ze mesece pred Silvestrom so krožile govorice o velikih pripravah, ki ae vrše za ta večer v Sokolskom domu. Tu in tam se je govorilo bolj glasno drugod zopet skrivnostno, pritaje-no. Zanimanje, kaj vse se pripravlja, je rastlo od dne do dne, višek pa je dosegel na starega leta dan, ko je imel g'edaliski blagajnik pokio roke dela. Vse ga je klicalo. Koliko imate še prostih vstopnic? In zvečer je bila prostrana dvorana Sokolske-ga doma nabito polna občinstva Tu so sedeli rudniški kolovodje, tam noše častitljive honoracije iz trga, tu pridobitni kro^ji, tam zopet uradništvo in delavstvo. Tu resni obrazi starih gospodov, tam radostna lica naših zalih deklet. V očeh vseh pa nemir, radovednost, kaj se pripravlja tam za kulisami. Da, ki to, kar smo videli potem, je bilo v resnicJ lepo, vzorno. Za naš kraj velik dogodek, sejnzaerja, nekaj, česar Trbovlje še niso doživele. Kako se je že vsa stvar začela? Da. takole: Prvaki našega Sokolskoga gledališča so se nekoč zbrali in dogovorili. Takole bomo letos napravili 1 Tvegali so nekaj skrajno drznega, udarili s svojim štalx>m ni čisto nova pota. Sklenili so pripravit Trbovljam večer v duhu velikomestnih vari ete j ev. Skeptiki so zmajevali z glavami, ko so čuli, kaj se pripravlja. Mladi so ro3ovi!il\ stari pa se bali finančnega poloma prireditve Da, v Sokolskem domu je tedne in tedne preje izgledalo kot v filmskom ateljeju. Tu so razbijali mizarji in rokodelci vseh strok, tam zopet si videl slikarskega mojstra Cerniška pri slikanju mnogobrojnih ktilis. Tu je študiral orkester. Sam zapet vadile baletke in jazz-pevci. Nad vsem pa budno oko režiserja vse prireditve g. Milko Raka. Fant vztrajnosti in neupogljive volje. Neu-gnan, pogumen. Velik direndaj vam je bil vse tedne preje. Navidez babi'onska zmešnjava, v resnici pa smotre-no delo, točno po načrtu, izdelanem na papirju. In skeptiki so sc zmotili. Poloma nf bilo Mladi so zmaigali, zmagali na celi črti. Tako pmc mora biti. Če bi ne bilo mad-h, ki še nosijo v srcu sonce, na licih smeh, kako čemeran in pust bi bil ta svet. In program sam? Otvori 1 ga je g. Pate most s svojim panoptikom. Zgovoren fant vam je bil, dobro se je odrezal. Izkazal se je tudi kot odličen konferenc5'e**, istotako tudi g. inž. Frever. Marsikaj sta nam povedala, vse pa »sub rosa«, lepo zavito v svilen papir. In g. Plavšak? Predstavil se nam je s svojo menežarijo. S celim vlakom krvoločnih zveri. In ko je krotil in opisoval te nepoznane živali, je mimogrede neusmiljeno obdelal poglavje rz vaške kronike. Vse duhovito. Od srca smo se mu smejali. Enako tudi pri čudoviti povesti o Kimtjundi, podani nekoliko pozneje. Izborna je bila točka s Tirolci, Ples petje, muzika na vasi. Vse lepo ubrano. Po i ie odbijal udarce in nekemu paglavcu, ki se mu k b:l zagrizel v meča, je pri-soli tako krepko zaušnico, da se je zavalil k nogam svojih tovarišev. Odgovarjal Je tudi zelo rezko na klevete in psovke razjarjene množice. To je bil čisto navaden tepež. v katerem ni bilo nič fanatičnega. Ljudie v bistvu niso imelri slabih namenov, toda navsezadnje bi bil Suss iz gob razigranosti vendarle pobit do smrti-da niso nastopili mestni grenadiri in ga s pomočjo mestnih konienikov iztrgala razjarjenim napadalcem, Zid se je tiščal v koči>i izčrpan hi brez sape, ves opraskan m pobit oškropljen s krvio in blatom. Mladi Langefass. ki je brl šaljivec in zato zelo priljubljen or' ženskah, je pobral lasuljo, ki ie bila padla med pretepanjem Sussu z glave. nafa^";l na palico %i ;-o nosifl okrog v veliko radost vse* Tako ie prispel Siiss med kričanjem in vnfščem množice na trg pred dom deželnih stanov. Ko je ta žrtev ušla, je zbrala razjarjena množica pod vodstvom mladega Lan-gefassa druge žfcle skopaj in se začela norčevati iz n'ih. Posebno veselje so imel5 hude s tem. da so pulit nekemu staremu zidu- ki se jih ie obupno otepal, sive lase in brke Langefass je pri tem z>ek) šaljivo pripovedoval o useh in mno- nekoga obsodili v tem groanem primeru, se bo nekoga dne pretrgala. To. draga mati, ne bo samo dan moje radosti, temveč tudi radosti mnogih drugih, gajim si bas sedaj za boaic, da bi ta dan ne bil daleč. Ljuba mati. eno sem oboutil: Boj* nikomur ne nalozi ve* rferbi, nego jih more prenesti. To vidim na sebi in na svojcih. Draga mati, ietom Ti vse dobro in lepo in prosim boga, da bi uslisal nase prošnje. Na nekaj sem ponosen: da Ti morem, ljuba mati. sporočiti, da je moja vest čista in da svojega trpljenja nisem zasluzil. To me navdaja s trdno vero. da se bo vse obrnilo na dobro. Ljuba mati, ne izgubljaj poguma, upam in molim s Teboj. Naj nam prinese novo leto areio in blagoslov, posebno Tebi, draga mamica. V mladin sem pri Tebi. Vidim, kako sediva pri peči, kjer sva pogosto inmenjavala svoje misli m skušala pogledati morda v bodočnost, pisem Ti to pismo v nadi, da bo vse zopet dobro! — Tvoj l;ube*i te j*in Richard. napevu »Vaški otroci*. Tam v ozaiiu pa prelep prospekt iz tirolskih hribov. Idila iz sveta, ki gre k zatonu. Zoimislek g. Od* ka. Veliko veselost m začudenje je •aljIMP« la toaka »Liga narodov«. Podana z originalnimi kulisami. Pevci-solisti izborni, vse skrbno naštudir&no. Hrupen smeh j; do živel ples zamorcev. Podan po g. Pjrer-nosru in njegovimi mladimi tovariši. Aktualna točka. Albesinija! Krasna je bila pantomima «*Ples v troje*. Zopet nova, bogata scenerija kot pri "sa-k* točki. Kostumi izbrani, okusni. Zc!o lepa plesna točka, podana po gdč. K uren-tovi in gg. Kužniku in Požunu. Želi so naj-živahneji aplavz. Ugajala je akrobatska točka naših znanih telovadcev gg. Bizjaka in Craleta. 0*>a elegantna, spretna Publika ni š.tedi'a s ploskanjem. Zelo originalna je bila točka »Reportaža«. Telefonska centrala v Adi« Abc bi. Ideja g. Pa te mosta. Reporterji velikih svetovnih časopisih agencij. Vse Mkrbno izdelano. Petje v sinki »pah, zraven godha. Vse odlično. Višek večera j« dosegla točka »Vstop v novo leto« po napevu iz »Pastir K ost j a«. Divna, razkošna scenerija z vrtilnimi »teb-ri kot v kaki holywoodskl reviji. Krasen balet sijajno kostimiranih deklet in fantov, vmes godci s fanfarami ter pevci. Zraven temperamentna godba orkestra pod taktirko g. Dolnicarja. Ap'avza pri tej zaključni točki večera ni bilo konca. Ljudje so strmeli, vstajati s stolov, pleskali in cepetali z nogami. Bila je v resnici divna slika. Milko Rak jo je študiral cela dva meseca večer za večerom. Trud se rmi je bogato poplačal. I>a, bilo je res lepo. Ljudje, ki so že mnogo videli, niso hoteli verjeti očem, je-li v Trbovljah kaj takega mogoče. Da, mnogo se da napraviti, če primejo stvar v rofoo pravi fantje. Še danes se govori po dolini o temi veče-ro_ Ves si I vest reki program se bo na splošno zahtevo ponovil v nedeljo 12. tm. ob 5. popojdne v ljudski predstavi po znšfaniii cenah. Kdor ni bil na Silvestrov večer v 'Sokolskem domu, naj si ogleda reprizo«. M« bo mu žal. Prav jo je razumel Obzirna žena: No, možiček, miahco, da si popil že dovolj piva. Mož': Prav praviš, dušica. Krčmar, prinesite mi pol litra vina. Kriza — Kako se ti godi, prijatelj? ■— Kakor mohi. — Ne raztmem te. — Svoj kožuh 6em že prejedel, zdaj pride na vrsto obleka. Spreten prodajalec — Ali ima ta avtomobil vse n-ajmoder. nejše pridobitve? — vpraša mlada, elegantna dama. ki hoče kupiti avto. — To je pravo čudo elegance in tehnike, milostiva, samo nekaj mu manjka. — Ah. škoda. Kaj mu pa manjka? — Tako krasna, elegantna dama. kako« ste vi, milostiva, za volanom. In avto je bil takoj prodan. žica mu je navdušeno pbskala. Mlata drhteče grdo dekle, neko Jentel Mirsch* so med silnim vriSčem do nagega steka in preiskali, če ima uši. Vse stuttgartske žide od starca do dojenčka so tako / brali skupaj in odvedli skozi spati r paglavcev, ki so jih obmetavali s kamen em in blatom, pred mestnega sodnika. Dva praška Žida sta b*la prispefla sred; teh dogodkov s hstro pošto v mesto, da bi uredla z vsemogočnim finančnim ravnateljem neke bančne posle. $vabsk^ politike nista poznala posebno dobro in nriti slutila nista, v kakim zvezi je katoliški načrt z njunimi bančnimi posli. Vedela sta samo, da ie Siiss na.močneiši ž'd v Evropi in da so deležni Ž* d je na VVurtem-berškem posebne zaščite. Tem večje je biq njuna presenečenje, ko so ju takoj po izstopu iz kočri;e zgrabili, premikasri-fi in vtaknili pod ključ in ko sta zvedela, v kako žalosten položaj je prišel mogočni finančni ravnatelj. Pri tem prega-nianhi je bilo ubvtih več Židov, med nimi tudi trije iz Frankfurta. To ie oa dalo svobodnemu državnemu mestu pobudo za oster nastop pri wflrtemberš!ci vladi Vladar *e deial kakor običa>no: Dolžnost* Avtoriteto* Pravičnost*. Tn ctel e »rovari tri izmed krivcev za dva dni na stražnici. lAon Peuchtwegner: 126 V Zid Siis* Roman 4. Diplomati in Častniki, ki }ih ie bila presenetila v Ludwiigsburgu vojvodova smrt, so ostali v začetku mi mi in tiho so čakali, kai se bo zgodilo. V osebi aretiranega Siissa so inreli za vsak slučai dokaz svoje zvestobe 2e čez nekaj dni je brilo tudi zabitim glavam jasno* da bo zmagala ustavna stranka in da ni več mogoče misliti na voaški upor, niti na uresničenje katoliškega načrta. Postavili so se torei na realna tla Nikoh" niso snovali naslnega prevrata, vs' njihov? koraki so bili s'troeo v okviru ustave, storjeni v prepričan;u. da fih bo parlament odobrrl. Tu je bil samo en lopov in nasilnik, vir vseea zla povzročitelj vse nesreče m podr' svetovatec. ki ie za^elial voivodo ter postavil na glavo vse migove plemen:te načrte škodliivec debele, oorflež in ničvredni — in to i*> K*1 ž>'d Njihova tastna oo^tenost hi zvestnha sta bil5 raz^1*chr že '7 teea da n^sn nohtni? tega podle** zida pobegniti« temveč da so ga aretirali. Toda Sussova aretacija je b:la v resnici kaj enostavna m ne posebno slavna. Ta aretacija njihovih zaslug še daleč ni postavila v tako luč, kakor so si želeli. Treba je bilo nekoliko olepšati to golo dejstvo, dodati mu vzvišenostti in romantike. Razš?rilš so torej po Stuttgartu vest ki se je spočetka samo šepetala, potem so jo pa ljudje pripovedovat" drug dni* gemu vedno glasneje, dokler ni nostala naposled prepričan*?, da jo je Siiss po vojvodovi smri popihal iz Ludw*£sburga, da se ie zatekel v svoj dom v glavnem mestu, kjer se je neka'" časa skrival, končno je pa poskus*! pobegrrti v Urino, odnašajoč s seboi dragulje in komorom?tu-joče listine. Toda vrii častniki- zlasti po- j gumni major Rdder. ki ga vse mesto spoštuje in l'ub: so pravočasno zved^ln za j niesrovo bivališče tn priprave za pobeg PritK) vedo vale so se vse podrobnost* Siiss se ie nlaz>;l «*»d vnoora^ ?z mest-ie oobeenil po Kri^rgcb*»rški ul»ci m r seboi ^ mteJ že d^brs^n kos not' Te** maior Po^er ja zbral s vije nab konjenik* min* so b«1^ celo ni'h* ?mena OurketiK^fv^r Tref*S. We ■• ^^n M^t »r? weli JE^^t 'n ;e uh^l« ~ i n/esth^m^k^m grč" T"»»j»5Vi mt9'Of f?o ' der je nameri* narr pištolo in zarnhn**!- »Stoj!« Nič ni pomagala židu gegova nesramnost, njegovo kričanje in grožnje. Pogtirnnjj mestni konjeniki so obrmli njegov voz in zdaj zdaj ga prip-veio v n.e-sto po Vešalski cesti in skozi Li?dwigs-burška vrata. Slavnostno valoveča nnos-ca je pričakovala kočwo z jetnikon. hrobi do^p-pi, radostno razburjeni, paglavci na drevju in na Dnstreških vrat V krčni »Pri zelenem drevesu« tik pri vratih je sedel z drugimi prerrK)žnirm meščanskimi sinovi mladi Langefass, vročekrvni, zavaljen/ mladenič rdečega obraza in majhnih modr h oči. GosrH je svoje tovariše s starim uhlbaškim in razposajeno se je šalil z dekleta. Bila ;e vesela družba, raz-vneta kakor na zadniem karnevalu. Ko je stedn^č med zmagoslavnim vzklikan'em prispel voz s Sussom v spremstvu ma-I iorja R6cr°ra 'n n:egov'h konienikov sko-A mestna vrata- ie skočilo nekaj razvratih mladeniče v od mize mladega Lange-issa h kootv iz katere so potegni' jet-?ka ter ga začel* suvat*, pretepati in netiti, kar so trm dale moči. M'ad* Lange-ass ie slav»l majorja RSder.a in nil na ijegovo zdravie. Le-ta ie vzel kozarec :n se sme^e ^rklorrl dog^n je raz^arvna ! množica muč*la ž;da. Suss pa n* kazal -nobene potrtosti, niti strahu, pogurrmo Silvestrovanje Sokola v Trbovljah Skeptiki so se zmotili, mladi so zmagali na celi dni Iz Celja —c Celjski mestm svet i>o imel v potek 17. t. m. ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odbora. >ia drugi letošnji seji, ki bo najbrž se ta mesec, Se bo obravnavni občinski p-rotracun za 1. li*;>b-3<. —c S res k a cestna obklada je v proračunu, ki ga je treski cestni odbor sprejel v četrtek, 0dik>žena na 20 odstotkov. IV tekočem proračunskem letu znaša srečka ceetna obkl-adu na neposredno državne stavke 18 odstotkov. —c Za regulacijo Savinje je v proračunu cestnega odbora v Celju za leto 11*36-1937 določcuib zopet 300.0u0 Din. —c Koncert Praškega godalnega kvarteta, bivšega Zikovega kvarteta bo v torek 21. t. ni; ob 20. v Mestnem gledališč-u v Ce^ju. Ta svetovno znani kvartet bo izvajal Mozartov kvartet v C-duru im Schu-bertov kvartet v A-molu ter Dvorakov klavirski kvintet s sodelovanjem priznane celjske pianistke Se. Mlirce Sancinovc. Koncert bo nudil redek umetniški nirtek. Predproiaja vstopnic v knjigarni K. Go-ričarja vdove. —c Umrla je v tVtrt^k na Ostroanem 33 Jetrni posetsnica Katarina Para»vanoVa. —c Nesreča no počiva. V. št. Vidu pri Grobelnem Je padla 62-letUa preužitkari-Ca Terezija Verbičcva v sredo i-ako nesrečno, da je zlomila desno ključnico-V četrtek je 22 letnega graničar ja Kato-mira Jvubiča v Celju pri čiščenju udaril konj v prsi £n niu prizadejal hude notranje poš'« i«)e. Na Konjskem vrhu pri L.u-čah se je -kletni i>oscstnik Jcže LroJen doma pri rieru vsekaj s sekiro in si težko poškodoval levo roko. l'ont> regenti se zdravijo v celjski bo-uic;". —c Nrčn0 lekarniško službo ima od vštetega petku 17. t. m. kr. banska lekarna i Pri -Mariji poniać?;ij ; na Glavnem tr-STu. —o Ukinilev zasebnih klavnic. Me-tno Poglavarstvo v Celju razglaša: Tukajšnji me9tni svet je v svoji seji one 2*0. decembra skleni! obvezno u Porabo miestne klavnice za klanje /a javno potrošnjo na vsem teritoriju mefitne občine celjske-iHroti temu sklepu ap dopustne pritožbe na kr. bansko iipr_vo v Ljubljani, ki bi jih bilo vlagati pri mestnem poglavarstvu v 15 tineli. Rok za pritožbo prične teči po preteku 5 *itai po dnevu objave razglasa Ha tukajšnji uradni deski, to je od 13. jaguarja 1936 'ita'Ue. pravico pi'.tožbe ima A-sak član mestne občine celjske, ki smatra, da »klen nasprotuje veljavnim zakonom in zakomUm nalogam oMastev. —C Snežne razmere niso letos po dolinah in po srednjih bregovih za smučanje aQč kaj ugodne. Sneg je sicer v decembru Pokril vso na^o pokrajino za pol metra na debelo, ob koncu decembra pa je južno vreme pobralo vso sncžnu o^ej«) do vi-šine kakšnih li2O0 m nad morjem. Sedaj, skoro ob Polovici januarja, imam0 še ved no m&o vreme. Po : Verske predavanje (P- g. <*r. Koman Toju .i>j>. — 10.00: i-ra operetne glasbe. Sodelujmo' ^a, Mila K,> gejeva in g. Vekoslav Jauko. S. pro*. Lipo všek Marjan (klavir) .n radijeiki orl»c-sttr. — 11.40: MJaiiaska ura Jti0-i pred mikroto-nom. — 1^.00: Napovcd časa« objava sporeda, obvcsliia, ploSČ/el — 12.30 Naši tekmovalci se pripravljajo za oiim-p.jado (prenoS reportaže s Po^Uu^e). — 15.00: Knjepj^ka ura. — 15.20: Po domače! (Magistrov kvartet). — 16.00: Gospodinjska ura: Sladkor v gospodinjstvu (ga Albina Travnova). — 16.15: Koroški Slovenci Pojo (plošče). — 16.30: Razvoj slovenske dram«-': Vi. Uvodno predavanje Jurčič: Tugu-mer (ža — 2 2.1-5: Rad j j s k i ork este r. PonedelJek, 13. januarja. 12.00: Ob modrih vodah havajskih (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Napoved časa, objava spo-reda obvesti'la. — 13.15: Uverture (Pio-šče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 1S.00: Zdravniška ura (g. dr. Bogomir Magajna). — 1S.20: Jan Kiepu-ra poje (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: O lanskih starinskih izkopaninah (e dr. Rajko Ložar). — 19.00: Napoved časa vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Naciona'r nat ura: Dnevi in noči na našemi Jadranu (Sibe Lilicic) — cz Beograniii.ai-jev (vodi g. P. Rancigaj). — 12.00: lz čeških oper (Plošče). — 12.45: Vremcuskai napoved, poročila. — 13.00; Napoved, časa, ebjUvu sporeda* obvestila. — 13.15: Balalajke (Plošče). — 14.00: Vremensko Poročila, borzni tečaj*. — 13.00: Vsakemu nekaj! (.radijski orkester). — 18.40: Fi'io-zofija zadružnega gospodarstva (g. dr. Ve-l>er France). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Jugo6,l«>-venski biolog Ivan Regen in njegovo delo (dr. Boris Zamik) — iz Zagreba. — 20.00: Prenos iz Zagreba: Charpeiitier: Luiza (oPera); v 1. odanoru: Glasbeno predavanje (Vilko Ukmar), v II. odmoru čas, poročila, objava sporeda. Sreda, 15. januarja. 12.00: Pesmi in plesi iz Spauije (plošče> 12.45: Vremenska na Po v e*1. Poročila. — 13.0o: Napovedi časa, objava sporeda, ob-Vestćla. — 13.15: Orkestralen koncert (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: dola na smučeh (g. Jank0 S:eherl). — 18.20: Storžek in njegovo burkasto življenje t.XIU. siika). Storžka pogoltne morski DOšk (člani radij ske dramske diužine). — IS.40: Organiz^i-cija berliiiike olimpijade («u\ M. FoeraterJ — 19,00: Napoved časa, vremenska napoved, pomočila- obja-va sporeda, obvesti!a. — 19.30: Nacionalna ura: Mesečni kulturni pregled — iz Beograda. — 20.00: Zbor malilb barmoaLkarjev in pevcev (vodi g. prof. Pavel Rančigaj). — 21.00: Spevi in nape vi iz raznih oPer: Vokali kon- cert %. Roberta Primožiča, opernega bari- tonista. — 22.00: Na Po ved časa, vremenska napoved, p-orooUa, oojava sporeda. —» 2Ci.lo: potovanje o i severa do juga (radij ski orkester). Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 11. jan. »Direktor Campa«, I/ven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja. 12. jan.: ob 15. uri »Vesela b;i/ja pot«. Izven. Znižane cene: ob 30. uri »Siromakovo jagnje« Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 13. jan.: zaprto. Ljubljanska drama pripravlja naslednje novitete: v režiji inž% Stupice »Pesem s ceste«. Premijera bo v petek 17. t. m. Obenem bo proslava 35. letnice umetniškega delovanja odličnega našepa Slana Josipa Gradiša-Danesa. Režiser Dcbevcc pripravlja dramo s»Dies Irae«, prof. šesta pa Nu->ieevo Vomedijo »Pot okoli svetac. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 11. januarja- »Aida« Red Li. Nedelja, 12. jaaiuaria: ob 15. uri *T Ijska kri« Izven. Globoko /nr/ano cene "d 3^i Din navzdol: ob 20. uri »Munmw Izven. Globoko znižane cene utl 30 Din navzdol. Ponedeljek, 13. januarja: Plesni večer K-ut-jc Deiakove. Izven. Ljubljanska opera pripravlja noviteto n prvo izvedbo v Jugoslaviji šoštakovičeve opere »Ladv Magbeth«. Daije Straufir*' - vega »Kavalirja ■ rožo« in če^ko operet -»Kai dela AnduikaV« '» mm Iz Višnje gore — \ rcmc krkor spomLdi. Tako zime kakor letos ljudie .šc dosJO ae po-innijo. Sobice iije, teloh in trobenticc četo ljudje hodijo v letnih oblekah, ponekod skačejo otroci /e kar bo» «dmi:. saj (rabijo listje in napravljajo &teijo ki je že povsod pri-manj'kov.iKj. Mars^je io :me!. na gofefn, ker si v jeseni nfeo mogli oskrbeti dovolj nastilja, ko je Mlo samo oV /e\ ;c. Vse ie /e ikrbelo, kako bo M, dr. ko bo treba jjnojiti njive, gnoja pi • e bo. Zdaj bo ta ^krb cvipadla. Manj /:ido-voijni so mmCarfL Polževo je tako btrzij, tereni v.i.bijo — ^neija pa o:: v V:-njo gp* ro in sicer SO v SokoUkeim donta k i 1 svoje imietii>^;. Bil je res zanimiv in b ■-?*at spored: čovjek, koji jede oc^ni, jra sa noiisaa, di-že stolice in druiio. K »zali so rudi film ^Rit-ka pustinja — G, župan zopet bolan. &df*vjc g, župana se kar noče utrditi. Ko se je nodai -no vrnil iz bolnice, je- bi! popolnoma dober iti je že lahko opravlja! svojo prsi« pa občini. /Cdaj pa ca je b-.!e/en /opet pr-klenila na posteljo, belimo mu, tia bi kmalu okreva!. *unnxx OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklici Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit) znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. KAVARNA STRITAR vsak večer koncert, salonski orkester., pjevačice. 5rT RAzno Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din 50 par entlan.jp .ižuriranje. vezenje zaves, pp-rila- mono^ramov, giunbnic Velika zaloga perja a 6.75 Din. i»Julijana«, Gosi>-osvetska 1-. in1 JUTRI vsi na domačo veselico s plesom v gostilno >Dalmacijos Vodnikova cesta 17. Se priporoča Lasan Ivan. 300 ZAPUŠČINE sprejema v razprodajo tvrdka ABC Ljubljana, Medvedova cesta 8, Telefon 24—44 (poleg sor. kol.). Na zahlevo pridemo na dom. '270 Din S9-— VSEGA V IZOBILJU za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukeni, oblnk. Hubertu-sov. pumparic itd. pri Pr?-Skerju, Sv. Petra cesta 14. 67T IZPOSOJAMO Gramo one po Din 5.— Plošče po Dia 1.—dnevno. STAnOVATlJA DVA GOSPODA sprejmem na ni trg 13/11. stanovanje. Mest-304 pri znani tvrdki AL.EKS. OBLAT, Ljubljana, Sv. Petra c. 18. Trgovci popust. 8/R. PODSTREŠNO STANOVANJE dvosobno s pritiklinami oddam takoj ali za februar v Šiški, Frankopanska 29. 908 SEPARIRANO SOBO ni3blovano oddam. Komenskega ul. 16/1 desno. Istotam prodam »Zvon1924. -25. -26, -27 za polovično ceno. 311 1^ *3 a a m a a M a a a a a pa a MakuSaturni papir proda uprava „Slovenskega Naroda", Ljublfana. Kaatlfeva ofiea ftev. s a a a a a BOOOČNOST je za vas NEZNANA DEŽELA Ce iio^ete »poznat! va&o žrrlj<«jj»ko pot, ne («Ue.v*,if, a'u-. .ik ptš-ite istrom g\L, ki bo nczjiiuti.iv iu aaneeljrv vodnik Vaša fiv||aajsfci sreče. Gotovo m V&di je te di>gen vodnik Vače -reče. Zahtevajte od nJega Valo fivvljenjsko pro^noao, da bost« spoznali sme' Vase bodočnosti in sli po tej poti «re& in uspehom nasproti. Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate »tortU sa blagor in uspeh pri vseh de&fa in podjetjih. |«r pri Vaših odlo<-it\ah. Grafoh>?ki boreau Vam pokaže v Važi fesrljenjskJ prognozi p»>t do Vaše sreče n Vam namenjew nande. Vsak dan nam pošta prinaša dokazu oaeega dela in ?a hvale našin klijefit-»T«v. Prosim, čitajte!: »Za vsebino VaJegs cenjenega JipUa, i eetroan na stadij ■ofea *rr]Jenja m ok>je psihoanalize, se Vam naprisrčn.je zahvaljujem. Vsa Vasa pokvarila in nasveti so ta mojo bodočnost življenjsko vatnL Sem zel* t rešenega, ker «e vm Vale najiovedi izpolnjujejo. Čudim se samo. kako ste mogh podati tako točen opi« mojega proSlega frvijeojs -t. mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se sačede Vaše napovedi spolnjevati, kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti. Da Vam pisnmm izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterijski trspeh. ki sen ga dosego! v proći em koJu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam zs Va3s delo, Vam veinc hvaležen - Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.« Pičite brez odloga, pošljite i« daaes Vaš rokom« ln rojat nI dat«m ter 30 Din kot honorar as Vašo psihoanalizo in skieo Vaše življenjske prognose. Stalna in točna adresa se glad: GrafološUi bureau — CELJE poštni predal 106. ta OGLEJTE SI veliko izbero dvokoles, otroških in igracnih vozičkov, invalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev, pneiimatike in raznih delov. CENE ZNIŽANE! CENIKI FRANKO! »TRIBUNA« F. BATJEnU tovarna đvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze prisrčnega sočustvovanja oh izpuhi našega nad vse ljubljenega KORNELIJA naše nade, Izrekamo vsem najtoplejšo zalivalo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravniUoma dr. Fajdigi in dr. Naubauerjuf c. sestri Kolo-manij preč. duhovščini, zlasti g. duh. svetnihu g. Matiji šhrbcu. Isbreno zahvalo smo dolini g. dr. Jože Wiljanu za njegov občuten spominski govor in pevcem Ahademshega pevskega zbora in Sohola za njih ganljive poslovilne pesmi. Zahvaljujemo se nadalje gg* sošolcem in aUademi hom in vsem horporacijam, posebno gg. predstavnikom vojske in oroz-ništva ter zastopnikom oblasti, občinskemu svetu, gasilski četi, Sokolu, Kranjskemu glasbenemu društvu i. dr. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali prekrasno cvetje in ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Iskrena hvala tudi vsem, ki so sega spomnili v mislih in molitvah. V KRANJU, dne 10. januarja 1936. ŽALUJOČA RODBINA VINKO MAJDIČEVA* Josip TnTTTi"*4* —> Z* »Narodno Uskarno« Fran Jczersek. «. Za opravo tn inseratni del Usta Oton Chrtstot. mm Vsi v LJubljani.