SLOVENSKI LIBERALIZEM
Ljudevit FURLANI ponatis
NARODNA STRANKA' Probiijanje narodne zavesti
Prvo buditeljsko delo opravljajo po navatli učenjaki, katerim je vsak političen namen popolnoma tuj. Pred v.sem .se oglašajo jezikoslovci, ki proučujejo narodno gON-orico ter pLšejo slovnice in slovarje, njim se j^ridružujejo nabiratelji narodnega blaga, ki zapisujejo narodne pesmi in pravljice, opisujejo narodne Sege in navade i t d. Za temi prihajajo zgodovinarji, verski pisatelji, zastopniki raznih praktičnih strok, ki j^i.šejo v domačem jeziku, da bi svojim rojakom \-cepili boljša gosjKnlarska načela in boljše metode, ki so .se pri so.sednih narodih obnesle. Na ta način se čedalje bolj vtrja zavest krvne in plemenske .sorodnosti med ljudmi, ki govore isti jezik, ki imajo iste ali prav podobne običaje, skupno preteklost in kot prebivalstvo določenega ozemlja tudi .skkupne materijalne koristi in .skupno bodočno.st. V minolih .stoletjih je bil čut narodne vzajemnosti Ijud.stA a .skoro popolnoma neznan in tako slab, da ni imel na politiko nikakega upliva. Politiko .so delali vladarji po svojih o.sebnih interesih Francoska revolucija in še prav posebno Napoleonske voj.ske .so za probujenje narodne ideje in narodne neodvisnosti neizmerno veliko .storile.
Napoleonova vlada je na različne narode različno uplivala; tako je v Špancih, katere si je francoski cesar potivrgel, vzbudila tak odpor, da so se njegovi vladi uprli ter se osvobodili. Ideja narodnega zedinjenja, in neodvisnosti netnškega naroda se je istotako |X)rodila iz lx>jev proti Napoleonovi vladi. Z druge .stiani je pa Napoleon Italjane združil v veliko državo, ki je bila sicer pod njegovo vrhovno oblastjo, katera je pa pomenila za italijanski narod velik napredek. Pod Napoleonom so bili Italijani ne .samo narodnemu združenju bližje, uživali so tudi ugodnosti pravičnejše vlade in boljše tiržavne uprave kakor prej pod različnimi monarhi, ki so vladali v raznih italjanskih državicah.
Tudi Slovenci so bili pod .Napoleonovo vlado v prvič zedinjeni v eno samo upravno celoto. To dejsrvo je prav znatno pripomoglo k našemu narodnemu in političnemu probujenju. Ko .se je Napoleonovo cesarstvo zdrobilo, je bilo tudi njegove Ilirije ali naše zedinjene Slovenije konec. Slovenci so bili zopet razdeljeni v prejSnje kronovine, ideja je pa ostala in prodrla v dobi taborov z vso silo na dan. "Zedinjena Slovenija", je bil klic, ki je takrat odmeval povsod, kjer bivajo Slovenci. Ta ideja .še tun-d''Uwl/ii/>elo/H)gl(irjetiijlfic- /jiidei tui l-uiltiitijti: u luijitiiiiej/tlh (kiUHCiiIU tu ixicijni-iiili slnmiah In siriipli «H knilvli inrtiil v imikliCn»/Hiliiibo, kije izSIti /irl ljudski knjltnui r Celju 1912
Razcepljenost slovenskih dežel z državnega stališča
Naš mali slovenski narod je zastopan v šestih deželnih zborih. Ta silna razcepljenost slovenskih dežel ni samo nenaravna, temveč tudi zelo krivična. Vsled te razkosanosti imamo Slovenci .samo v kranj.skem deželnem zboru večino; v koro.škem deželnem zboru smo praktično brez zastopst\a, kajti eden ali dv;i poslanca proti tako veliki in brezobzirni nemški večini vendar nič ne zmoreta. V št;ijerskem in tržaškem deželnem zboru imamo sicer več zastopnikov, nikakor p;i ne dovolj, da bi mogli na.^e narodne, gospodarske in kulturne koristi uspešno zastopati. V goriškem deželnem zboru je enako .število .slovenskih poslancev, razmere .so pa vendar za nas t;iko neugodne, d;i se upoštev:ijo v prvi vrsti interesi Italjanov, dočim .se nas Slovence pit;i z ostanki ter .se nam deli miloščina. V Istri je večina prebivalstva slovenske in hrvat.ske narodnosti; v deželnem zboru pa imajo vkljub temu večino Italjani, kateri to .svojo predpravico tako brezobzirno izkori.ščajo, da deželni zbor že leta ne deluje več. - Vsled te razcepljenosti je večina slovenskega naroda pod trdin» in krivičnim jerob.stvom Nemcev in Italijanov, kateri si z velikim uspehom prizadevajo n;iš gospodarski in kulturni razvoj ovirati. Ta nenaravna razcepljenost in to neumestno jerol>stvo je krivo, da mora slovenski narod še v dvaj.setem stoletju tratiti svoje najboljše moči v bojih za najprimitivnejše narodne in politične pravice, za ljudske, me.ščanske, obrtne, kmetijske .šole, za upoštevanje na.šega jezika v državnih in autonomnih uradih, da o srednjih in visokih šolah niti ne govorim. Večina slovenskega naroda se mora boriti za pravično razdelitev volilne pr;ivice v državni zbor in v s;imoupr:ivne zastope. Kljub v.sem tem sknijno neugodnim razmeram je slovenski narod v drugi polovici devetnajstega in v prvem desetletju dvaj.setega stoletja kultiuiio in gospodarsko tako n;ipredovaI, da sme s popolnini zaupanjem gledati v bodočnost. V Trstu, v Puli, v Gorici, v Celju, v .Marilx}ru, v Ptuju in v drugih štajerskih in istrskih niestih se slovensko (in hrvatsko) meščanst\'o tako množi in v trgovini in obrti uvelj:ivlja, da mu nemške in italjanske večine ne liodo mogle več dolgo kratiti političnih in n;i-rodnih pravic.
Ako smo .se pa celo v teh skrajno neugodnih političnih in kulturnih razmerah tako razvili, bi se morali avstrijski državniki končno vendar le vpra.šati. ali ni tako postopanje proti Slovencem velik in neodpustljiv greh na državni celokupno.sti? S tem, da .se s to krivično in protinaravno politiko Slovence v političnem in kulturnem obziru ovira, se ob enem silno zadržuje gospodarski razvoj za Avstrijo tako važnih južnih dežel ter se po nepotrebnem neti nade Vsenemcev in Italjanov na te province. V interesu države bi bilo, da .se tako priden, zmožen narod, kakor je slovenski, podpira in njegov vsestranski razvoj pospešuje. To bi bila edino prava, v resnici avstrijska politika, ob enem pa tudi najizdatnejša utrdba države proti even-tuvalnim tujim navalom na slovensko v strategičnem in gospodarskem obziru silno važno ozemlje.
Ko bo Slovenec v resnici gosixxi na .svoji zemlji, bodo sanje o nemškem mostu do Adrije za večno |X)kopapne, in italjanske težnje, razširiti .svoje meje do Reke in Nanosa, mrtve. Čem manj Nemcev in Italjanov bo na slovenski zemlji, tem trdnej.ša
I./iuleril FURLAM
bo avstrijska obiast na jugu. Slovenske zemlje .st) vrata v Acirijo in ključ- na Balkan. Na to bi avstrij.ski politiki ne smeli nikdar pozabiti.
Ovire proti zcdinjenju slovenskih dežel
Z obzirom na %'.se to bi človek mislil, da bi ideja zedinjene Slovenije morala biti najvišjim in odločilnim krogom simpatična in da bodo nje vresničenje podpirali. Pa temu ni tako. Avstrijski najvi.šji krogi so silno konservativni in vsieti tega v.sem radikalnim reformam nasprotni. Pa ne le konservativni najvišji krogi, proti zedi-njenju Slovencev bi vstale .složno tudi v.se nemške stranke, ki stoje v narodnih vpra.šanjih v.se pod vplivom skrajnih nem.ških nacionalcev, češ, da bi .se s tem zgodila Nemcem velika krivica. Vsenemci in nacijonalci pa imajo tudi še svoje |X)sebne razloge za to postopanje. Te nemške stranke delajo z vsemi sretlstvi na to, da bi bile slovenske zemlje čim prej ponemčene. V ta namen si prizadevajo polastili .se vseh državnih oblastev ter je postaviti z deželnimi in občinskimi uradi vred v .službo germanizacije. To .se jim je na Koroškem že |X)|X)lnoma, na -Stajerskent in Kranjskem pa pv malo manjši meri posrečilo. .Avstrijski Vsenemci in nacijonalci stoje v zvezi s sorodnimi .strankami na Nemškem in jc danes prav težko reči, kako velik jc že njih vpliv na vnanjo politiko naše nemške za\eznice.
Na istotako odločno na.sprotsrvo bi naletelo zedinjenje Slovencev pri Italjanih, kateri se boje, da bi bili v zedinjeni Slo\eniji za \ ečno obsojeni na vlogo neznatne manjšine. Ta strah je prazen, kajti čeprav bi ne bilo mogoče dati Italjanom teritori-jalne, zajamčila bi .se jim lahko popolna narodna autonomija, kakršno vživajo dandanes v Dalmaciji. Naši italjanski nacijonalci stoje v stiku s .sorodnimi strankami v Italiji ter tudi o njih ne vemo, kako daleč .sega njih upliv na vnanjo politiko druge na.še zaveznice Italije.
\'rhu tega bi se Poljaki brez dvoma protivili proti delitvi Štajerske in Koroške in bi morda tudi Čehi tetnu nasprotovali, ker so oboji .sicer pristaši deželne autonomi-je. pa istotako odločni nasprotniki teritorijalne delitve dežel češke krone oziroma galicije na češki in nemški ter na |X)ljski in rusinski del.
Tako vidimo, da se tej za nas Slovence neobhodno potrebni reformi stavijo za sedaj navidezno nepremagljive zapreke od znotraj in od zunaj.
Temelj pravice clo narodnega zcdinjcnja
Zedinjenje slovenskih dežel je z dritge strani za nas življenjski pogoj. Dokler ne bo ta zahteva vresničena, je naš vsestranski razvoj nemogoč. Tentu se pa nikakor ne moremo odreči, mi hočemo živeti, zato imamo tudi pravico .se narodno zedini-ti. To bomo pa do.segli samo, ako si bomo prizadevali .spoznati in [)rav oceniti težave, ki .se stavijo naši težnji nasproti, ako bomo delali na to, da se bode vsak Slovenec zavedal velike odgovornosti, ki jo nosi za s\'ojo in za bodočnost vsega slovenskega naroda. Se-le ko bo ta zavest splošna in ko bode vsak Slovenec smatral za .svojo naj-svetejšo dolžnost, kar najpopolnejše izpolniti .svoje mesto in kar najbolj
smotrcno i/rabiti vse s\'oje moči sebi, s\'oji rodbini in svojemu narodu na i>;orisi, še le potem nam bo mogoče udejstviti naš narodni idejal.
Samo na ta način .se vstvarjajo narodi in domovine, tako so ravnali tudi Italijani in Nemci v boju za narotino zedinjenje.V spoznanju naših dolžnosti ter v njih vestnem izpolnjevanju jc naša rešitev.
"Samo ljudstv'o lahko vstvari (politični) narod iz ljudstva in za ljudstvo", pravi Mazzini. "Iz tega sledi, da če prebivalstvo kakega ozemlja želi postati narod, ima pravico za to, ako je njegova želja oprta na moralne namene. Pravi narod mora imeti svoj moralni namen, .svoje jasno in dobro razumljeno poslanst\'o, katero mora izpolniti .sebi in človeštvu v blagor; svojo vlogo v udejstvenju lx)žje ideje na svetu."
"Skupnost ljudi, katere drže skupaj le sebična načela in zgolj materijalistični nameni, ne moremo imenovati narotl. Narod, njega nameni in pravice morajo sloneti na večnem temelju. .Namen mora biti bistveno moraličen, kajti matcrijalne koristi le nekaj časa trajajo ter ne morejo služiti za temelj večnega zedinjenja." Poslanstvo sloven.skega narotla obstoji v tem, postali nepridobitna trdnjava države, v kateri živi že dolga stoletja. To je ob enem moralni namen njegove težnje po združenju v narodno celoto.
"Domovina ni ozemlje, ozemlje je samo nje podlaga", uči dalje Mazzini. "Domovina je ideja, ki se dviga na tem ozemlju, ljubezen, ki veže sitiovc teh krajev skupaj."
"O bratje moji, ljubile svojo tlomov ino. Domovina je naš dom, hiša, katero nam jc Bog dal, nastanivši v njej mnogobrojno rodbino, katera nas ljubi in katero moramo tudi mi ljubiti; katera nas razume in katero bi morali tudi mi bolj in bolj naglo razumeti kakor drugi."
Človek, ki nevredno živi, ne more biti prapvi rodoljub. "Glejte, da lx)dc domovin;! vtcie.sen;! v vs;ikem cxl vas; vs;tkdo naj se čuti ter naj .se snuitra odgovorneg;i za svoje brate; vs;iko naj t;tko r;tvna, da bodo ljudje v njem spoštov;ili in ljubili njegovo domovino. Dežela, katere sinovi ne vedo, da ji morajo oni dajali sijaj in .slavo in ne iz[X>sojevati si shive otl nje, je p;ič lahko mogočna, nikakt)r pa ne more biti srečna."
Navajal bi lahko še dolgo iz teg;t in drugih graditeljev italijanske domovine, iz butliteljev drugih narodov. Tudi to bo zadostovalo v dokaz, da so vsi veliki rotlolju-bi, vsi voditelji narodov zahtev-ali otl vsakega, tla mora postaviti vse svoje najbolj.še moči v službo dtmiovinc. Še-le ko se vsak jitjctlinec ztlnimi iz mor;tlne oir|Dlosti in nedelavnosti terse z n;ipetjem vseh svojih moči tivigne na najvišjo stopnjo moralnosti in požrtvovalnostjo za skupni bkigor - skratk;i, še ie ko se narod moralno preporodi. Je Indipolitičniprepomd mogoč. Ti zakoni tudi danes .še niso zgubili .svoje moči in bodo za m;ijhne in velike narode vedno enako velj;ivni.
Ustanovitev Narodne .stranke
Po šestdesetih letih političnega dela je spoznalo krdelo mladih, navdušenih mož potrebo vstanoviti na Štajerskem Narodno stranko, katera kliče vse ljudi, ki so
tlobrc volje, na skupno tlelo. .Vanien Narodne stranke je koncentracija narotinih delavcev, snioirena organizacija in raztlclite\' dela, poniirjenje in sprijaznitev stanov in ublažcnje razrednih nasprot.stev. i\larsikt)nni se btxle ztlel tak program ča.su neprimeren. Kratek |>ogletl na na.š dcjan.ski položaj nas bode prepričal, tla je bil ba.š nasprotnt) proglašen o pravem času, takorekoč še v zadnjem trenotku.
a) Koncentrinnii napad Nemcev Iti llalijanov na slovensko ozemlje Intenzivnost političnega delovanja je bila na Spotinjem .Štajerskem (in mortla lutli tlrugotl pti Slovenskem) znatno popustila. Politična organizuicija jc bila neizdatna, obstajala je bolj na papirju kakor v resnici, delo ni bilo prav nič raztieljeno, ljudje .so pričakovali vse od poslancev, poslanci so se zanašali zopet na veljake in z^iup-nike v občinah, r resnici politično hudUeljskega dela i)a ni oj^ravljal nikdo. Tako je prišk), kar je moralo priii - nepoučene in nezavetine ma.se .st) postale lahka žrtev klerikalnega, slabo poučene pa nemškutarskega agitatorja in nem.škega mogotca.
Nemci .so položaj dobrti in spretno izkoristili. Ustanovili .so "Štajerca", ki širi v slovenskem jeziku nem.ško mišljenje in nem.škutarstvo med našim Ijutlsivom. Nemški denarni zavodi in obrtne zadruge .so začele delati konkurenco našim po.sojilnicam, ki so bile pred leti še malone v.se, kar smo takrat imeli na polju gospodarske organizacije. .Me.stne občine, posebno Celje, .Marilx)r in Ptuj, ki so ob enem politično oblastvo prve stopnje, .so mogočne trdnjave nemštva in nemškutarstva na Spodnjem Štajerskem. Nemški trgovci, intlusirijalci, vele|Xi.sest-niki in tudi obrtniki so .skoro brez izjeme pretlrzni in brezobzirni širiielji nemškt> nacijonalne in vsenemške ideje ler vživajo pr item kar najizdatnejšo podporo mestnih in deželnih uratlov, po navadi pa tudi za.slombo nemških državnih uradnikov, ki so tulločni pri.staši skrajno nemško-nacijonalnih .strank (Posl. .Marckhl, ki je sam .stxlnik).
Vrhu vsega tega pa imajo naši Nemci .še prav elekino in izborno politično tjrga-nizacijo ter stoje v najtesnejši zvezi z nemškimi strankami v tirugih kronovinah, lako da vse njih zahteve na škodo Slovencem in v jirilog spodnještajerskim Nemcem po na\'acli vsi Nemci brez razlike na stranko potipirajo.
To Slovencem skrajno .sovražno politiko sku.šajo .Nen>ci z raznimi napatlalnimi društvi Se stopnjevali. V ta namen tlobivajo ogromno denarno pomoč iz Nemčije. Najbolj znana napadalna društva so: Deiilsclier Scliiilrereiii (Nemška šolska tiružba), ki vstana\'lja svoje šole in otroške vrtce povsod, kjerkoli se kaže najmanjša |)rilika napolniti je s slovensko deco. Nem.škega političnega agitatorja jx>tlpira nem.ški tovarnar in nemški deltxlajnik sploh, kateri z nečuventi brutalnostjo izko-ri.šča gospodarsko odvisnost svojega slo\enskega tlelavca, kateremu tla na izbir, ali pošiljali svoje otroke v šulferajn.sko .šolo, ali pa iti. .Nem.ški pisatelji, kakor P. Rosegger stavijo svoje slavno in upli\ no ime v službo tega ponemčevalnega društ\'a. V kratkem času so že nabrali na Nemškem in v Avstriji miljone, s katerimi zitlajo Roseggerjeve .šole pt5 slovenskih deželah.
Siidmark je go.spodar.ska organizacija, katera zbira nemški kapital ter kupuje z njim slo\enska posestva in je izroča .Nemcem v last. Siitlmark posiJcšuje z vsemi sredstvi naseljevati protestantskih kmetov iz Nemčije na .slovensktj-nemški jezikovni meji; podpira nemške in nemškutarske trgovce in obrtnike v spodnjeStajer-
skili mestih ter si prizadeva spravili slovenske ljudi v svojo odvisnost in je na tak način prisiliti, da prestopijo v nemški tabor, ker jih sicer materijalno vniči.
Tretje napadalno društvo jc Ciislar Adolf)li Verein. Ta ima svoj sedež na Nemškem in (.lobiva vsa svoja bogata denarna sredstva izključljivo na Nemškem. Ib društvo nosi troške znanega "Los von Rom"-skega (proč od rimskega) gibanja, ki je navidezno versko (protestantsko), v resnici pa velikonemško politično gibanje. Tem političnim prote.stantom zida Gu.stav Adolph Verein cerkve in farovže po Slovenskem in Če.škem, pa tudi v čisto nem.ških krajih po Avstriji ter jim plačuje ali prav izdatno pomaga plačevati pastorje. V zahvalo za to pomoč pa morajo biti ti "spreobrnjenci" v.scnemški agitatorji.
Poleg teh glavnih in velikih napadalnih društev deluje še več manjših in manj znanih organizacij.
Na Primorskem je naš položaj če mogoče še slabši, ker tu deluje poleg teh nemških tudi italjansko šolst\o društvo Dante Alighieri, katero v zdržuje na Goriškem in v Istri mnogo otro.ških vrtcev in šol. Italjanski mestni in deželni uradi, italjanski |X>d-jetniki in delodajniki so istotako brezobzirni in brutalni poitaljančevalci kakor •NemcL Denarna srcd.stva ilobivajo tudi iz Italije.
Tako vidimo torej, da sta nemški in italjanski kapital koncentrirala .svoj napad na sloven.sko ozemlje. Na Slovenskem vstanavljajo ti kapitalisti industrijalna in trgovska podjetja, katera spravljajo slovensko prebivalstvo v .svojo odvisnost. Podjetnikom .sledi politični agitator, in odpira nem.škc in italjanske šole, v katere tuji kapitali.sti naganjajo .slovensko ileco. Autonomni uradi podpirajo to početje in državna oblastva dajejo vsemu svoj blagoslov.
Tako se ima vborno slovensko ljudst\o braniti ne samo proti domačim .Nemcem. ncm.škutarjem in Italijanom, temveč proti koncentriranemu napadu nem-■škcga in italijanskega kapitala, ki smotreno .sodeluje z nem.škimi in italijanskimi napadalnimi društvi v na.šo pogubo. Nevarnost, ki nam preti, ni prazen .strah, temveč realnost, o kateri .se vsak Slovenec lahko na svoje oči prepriča. Slovenski narod se v resnici bori za svoj obstanek proti dvem velikim, bogatim narodom, katera imata v .svoji službi ne samo ogromen kapital in veliko civilizacijo, temveč tudi ves politični in dij^lomat-ski aparat dveh najmogočnejših srednjeevropskih držav, ki sta vrhu v.sega ludi zaveznici .\vsiro-Ogrskc.
Položaj je na prvi pogled obupen. In vendar bomo tudi v tem neenakem boju zmagali, ako bomo svoji domovini tako služili, kakor je Mazzini svoje rojake učil. Zmagali bomo, ako bomo moralno večji in vrednejši kakor sta naša mogočna nasprotnika. Pa samo tedaj!
b) Di e nsodepohii zmoti starejše slovenske politike
.Naši poslanci .so .se morali od nekdaj boriti za najprimitivnejše pravice sloven.skega naroda na šolskem |X)lju in vsaj za nekoliko jezikovne ravnopravnosti v državnih in deželnih uradih. V tem boju so bili vsedno vsi edini, duhovniki in posvetnjaki. Čeprav se je narod doma že delil na klerikalno in napredno ali liberalno stranko, so sedeli vsi državni poslanci vedno v enem klubu, delali so vsi brez razlike kon-.ser\ ativno, da, naravno.st klerikalno in nazadnjaško politiko. Radi .so iskali zveze v vi.šjih krogih; mnogo let jc bil grof Hohenwart njih voditelj. In vendar je bil končni
uspeh te politike prav skromen. Poleg silno neugodnih razmer, v katerih je živel takrat slovenski narod, je temu neuspehu ali skromnemu us|X'lui kriva tutli taktika tedanjih politikov. Slovenski po.slanec se je takrat omejeval na tlelovanje v državnem ali deželnem zboru. S .svojimi volilci je pri.šel le redkokedaj v dotiko, ko jim je poročal o .svojem delovanju. V politično tako neizSolanem narotlu, kakor je na.S, tvori delovanje v zakonodajskih zborih samo manj.ši del poslančeve naloge, glavno njegovo delo je meti volilci .samimi. Slovenski poslanec bi moral biti vodilna glava v .svojem volilnem okraju, moral bi .stati v neprestani tlotiki s svojimi volilci, po.svetovati se z njimi o njih po.sebnih lokalnih potrebah in razmerah, tolmačiti jim politična, gospotlarska in socijalna vpra.šanja. ki .so na tlnevnem retlu ter jim pojasnjevali siali.šče. katero on v njih intere.su v teh vprašanjih zavzema. Skratka, slovenski po.slanec bi moral biti politični tnlgojitelj, buditelj in gospodarski svettv valeč svojih volilcev. To je silno naporna naloga ter zahteva, da .se ji dotičnik. ki jo je prezvel, popolnoma žrtvuje.
Na to .se v prejšnjih časih ni mislilo, zato je bila na.ša starejša politika v resnici bolj poslančevska kakor pa narodna jpolitika, ma.se je niso razumele in .se zato tutli ni.so zanimale za njo; oti Itnl nje skrtimni uspeh.
To jc bila prva zmota.
Ker .so v .starejši ali konservativni dobi .slovenske |X)litikc stali tluhovniki in po.s\'etnjaki v eni vr.sti složno v lx)ju za naše .šol.stvo in z;i jeziktjvno ravnopravnost v uradih, je iz teg;t dcjst\-;i slovensko razumništvo iz\'ajalt) n:ipačen ptisletlek, tla je na.še duhov.st\-o odločno narodno in da mu jc bhiginj;i slovenskega naroda edin;i in najsvetejša skrb. Tudi tetlanji naprednj:iki .so tako mislili, zato so zagovarjali slogo z;i vsako ceno ter niso tlov olili. cl;i bi sc bila začela že takrat stv arna r:izprav:i t) n;ičelih napredne in klerikalne politike. Od .sltjge so pričakovali rešitev slovenskega naroda, zato so ji z velikim samozatajevanjcm žrtvovali svoje prcjjričanje. Pozabili .so na veliko dej.stvo. d;i vlada v katoliški cerkvi najstrožji centralizem in ab.solutizem, ki |X)laga vso moč v roke papeža. Iz upnivnih obziro podeljuje papež v.sakemu školu istotako :ibsolutno disciplinarno tiblast natl duhovstvom njegtive .škofije. Vsletl te silno efektne in smotrcne organizacije vhitla v celem tluhovskem .stanu železna di.sciplin;i, ki je močnejša kakor volja poedinca. Duhovniku, ki bi .se upiral volji in poveljem .svojega škofa, ni obstanka v hierarhiji katoli.ške cerkve. Nc preostajc mu druzega kakor izstopiti iz cerkve, ali .se pa brezpogojno potivreči. K;iko težko je i5;i v zrelejši dobi, :ili celo v |X)znih letih življenja znova začeti, ve vsakdo. Kaj ostane torej tluhovniku tlruzega, kakor zatajiti svojo voljo, žrtvovati svoje osebno prepričanje ter se ponižno in pokorno ukloniti višjemu povelju! Vsled te organiz;icije je duhovsao vsake .škofije .slepo, toda silno mogočno orožje v rok;ih svojega škofa, kateri je po svoji tiragi volji rabi. proti komur hoče.
Kmalu za klerikalnim teoretikom dr. Mahničem je nastopil pniktični klerik;ilni organizator dr Missia. Kot ljubljanski škof je organiziral klerik;iln() strankt) na Kranjskem in pozneje kol nad.škof v Gorici tudi na Goriškem. Klerikalci .so od te dolx' hiteli od zmage do zmage, kar je samo naravno, ker .so imeli pod Mah-ničevim uplivom dovolj teoretično iz5ol;inih borilcev, ki .so .svojemu vojskovodji tir. .Vlissiji na vsak migljaj parirali.
Zaupanje v slogo in v brezpogojno roiloljiibnost slovenskega cliihovsiva pa vkljiib vsenui lenui še ni bilo mrtvo. Za Missijo je pri.šel dr. jeglič za .škofa v Ljubljano. .Vleščansivo z županom na čelu, vsa dru.štva z za.siavami so mu napravila bakljado ter ga pozdravila kol "narodnega" škofa. Ni trajalo dolgo, da .so li nepoboj.šljivi optimisti prepričali o .svoji zmoti.
Klerikalizem je položil svojo težko roko tudi na .^lajer.sko. Ker .se pri nas vkljub vsemu ponekotl še varuje v narodnost in rotloljubnost duhovsi\'a in se vsled tega zagovarja sloga, je bilo treba tudi to zmoto pojasniti.
Delovanje le stranke je tembolj nevarno, ker skriva svoje prave namene za jako popularna gesla kakor: Kmet naj kmeta foli. Kmet je v nekaterih okrajih vsled tega volil kmeta, pa ne za to, da bi v parlamentu zastopal koristi štajerskega poljedelca, temveč zato, da bi govoril to, kar mu duhovnik dr. Koro.šec narekuje. Tudi profe.sor dr. Verstovšek in odvetnik ilr. Benkovič se morata temu povelju brezpogojno pokoriti, ako hočeta ohranili svoje mandate.
Slovenski narod ni bil še nikdar tako slabo zastopan kakor dandanes. Neuspeh .se jKidi za neus|^ehom, |X)raz za ponizom. Mesto o gospodarskih koristih in narodnih pravicah .se govori na volilnih shodih in zborovanjih o "pozitivnem krščanstvu", kakor bi imel parlament ali deželni zbor etiino in izključljivo ta namen jx;čati se z bogoslovskimi vprašanji in braniti moč in oblast katoli.škega duhovsiva. Na prižnicah in v spovednicah, kjer bi se moralo govoriti o verskih rečeh, se drže politični govori in izvršuje politična inkvizicija. Mesto miru, treznosti in spra-vljivosli .se .širi mržnja, vzbujajo .se strasti, netijo razpori. Ljud.stvo je zbegano in zmamljeno, kakor ni bilo .še nikdar V tej splošni zmešnjavi in moralni anadiiji pa žanjejo .Mahničevi učenci in .Mi.ssijevi bojevniki.
To .so na kratko glavne nevarnosti, ki pretijo našemu n:irodu od zunaj in od znotraj. Te nevarnosti so ustanovitelji Narodne stranke jasno spoznali, zato so. kakor sem prej dejal. Se v zadnjem trenotku vstali in povzdignili svoj glas. da zberejo narodne delavce, da organizirajo in razdele narodno delo ter rešijo ljutistvo iz tega pogubnega položaja.
O programu narodne stranke
Kdor se je udeležil ustanovnega zbora Narodne stranke, ki se je vršil dne 8. decembra 1906.1. v Celju, se je moral prepričati, da je bila potreba vstanoviti novo stranko, v resnici splošna. Zastopniki vseh spodnještajerskih okrajev .so se sešli na resno posvetovanje o programu in organizaciji stranke. V dveh tlolgih sejah so referenti poročali o najvažnejših |X)litičnih, gospodarskih, kulturnih in socijalnih vprašanjih, v katerih je Narodna stranka zavzela jasno in odločno stališče. Vnela se je živa, zanimiva debata. V.se udeležnike je oživljal nov tluh in odločna volja do resnega dela. Vse je pričalo, da se je s tem zborovanjem začela nova, mnogo obetajoča doba v političnem življenju štajerskih Slovencev.
Program stranke, ki je z re.solucijami in izčrpki iz debate ponatisnjen v prilogi, je času in našim razmeram primeren. Naš program je napreden, ne radikalno in za vsako ceno napreden, kakor bi bil morda program nemških ali francoskih radi-
I./iuk'1'il FURL^NI
kalccv, icinveč v smislu šiajcrskih Slovcnccv napreden. Ustanovitelji Narodne stranke, .so si bili prav dobro v svesti. da je napretino.st jako relativna stvar, Kar je za velik, kulturno in politično vi.soko raz\'it naroeznivej.šega brata, vernej.šega prijatelja, prijaznej.šega .soseda, z;ivednejšega in požrtvovahiej.šega rodoljuba in veljavnega državljana.
V tem duhu je izdelan program Narodne stranke, kateri u|K)števa istinite razmere slovenskega ljudstva na Štajerskem ter skuša ustreči njega |X)irebam.
Narodna stranka in šolstvo
Naroilna stranka jx)laga veliko važnost na dobro in našim po.sebnim razmeram odgovarjajoče ljudsko in strokovno .šolst\o. Dobra, neodvisna šola, v kateri se otrok v.sestran.sko razvija ter duševno in moralno raste v trden in plemenit značaj, je za naš narooznajo beračev. Na Nor\'eškem in Dan.skem so veleposestva že popolnom;i izginihi ter .se umaknila srednjim kmetijam in malih kmetskim posestvom. Temu primerno je bolj r;iz\'ita mal;i obrt; njih indu.strija popolnoma z:tdostuje domačim potrebam, njih klavnice in mlekarne pa zalag;ijo s svojimi izdelki angleški trg. Pred pol stoletjem so bili vsi ti narodi še zelo vdani pijančevanju, danes ne najdeš med njimi pijanca; v norveškem državnem zboru im;ijo abstinenti s\oj po.sebni klub, ki šteje približno .30 članov ter ima velik upliv n;i zakonodajstvo dežele. An;ilfabetov je komaj 1%, število hudodelcev in umobolnih je od leta do leta m:mj.še. Za vse te velike prednosti se imajo z;ihvaliti svojemu vzornenui šolstvu, za katero trosijo razmerno več kakor kateri koli \elik narod. Izdatki za šolstvo jim pa clonaš;ijo ogromne koristi, kajti čim več izdajejo z;i
Solsivo, tem manj jim treba troi5iti /.a ječe, bolnice in za vzdrževanje delomrzJili in druge vrste neproduktivnih ljudi.
Skrb Naroilne stranke je, da bo tudi naSe ljudstvo začelo po pravi vrednosti ceniti v resnici dobro .šolstvo ter da lx>de S|X)znalo veliko resnico, da je za tako .šol.stvo izdan denar najbolj.še naložen kapital.
Narodna stranka in knietski stan
Ugovarjalo se bode, da ena in ista stranka ne more zastopati interesov vseh .stanov h kratu in da je torej odveč, ako jc Narodna stranka raz,širila .svoj program na v.se stanove. Res je sicer, da ima dandanes vsak stan neke posebne koristi, ki ■Stoje v nasprotju z interesi drugih stanov; res je pa tudi, da imajo vsi stanoviprar velike skupne koristi in potrebe. .\'ajvečj;i vseh teh jc potreba zdrave in ne predrage hrane, dobre obleke, čednih stanovanj i.t.d Narodna .stranka bo z;istopala v prvi vrsti kmetski st;in, pospe.še\al:i bo p;i vse, kar manjš;i nasprotst\-a med razredi ter vtrja vzajeninost i«ed njimi. Zavzela je svoje stališče vsakemu stanu nasproti, da določi splošno .smer svoje politike. To je bilo v.sekakor potrebno, kajti pred v.sem si moramo biti n;i jasnem o načelih, po katerih se bodemo v svojem delovanju rav-luili. Poleg tega je p:i na polju gospocUirske in stainnske org;mizacije vsepovsod še dovolj dela za v.se, katerim je splošni blagor na srcu. Tu ne bo nikdar preveč ilobrih delavcev.
Narodna .stranka je p;i tudi zato po.svetila .svojo ghivno .skrb kmet.skemu stanu, ker je strokovno iz.šolan in gospodarsko smotreno organiziran kmet.ski .stan nepremagljiva trdnjava proti najmogočnejšemu napadalcu. O tem .so nam Poljaki n:i Poznanjskem in D;mci na Šlezvik-Hol.štanjskem tlali neovrgljiv dokaz.
Poznanj.sko in Šlezvik-Holštanjsko stojita pod pru.sko vlado, katera trosi na stotine miljonov ter sklepa najokrutnejše zakone (kakor je eksproprijaci.ski zakon proti Poljakom), da bi domorodnemu |xjljskemu in danskemu prebival.stvu ugni-bila zemlji.ško last ter jo razdelila med nemške koloniste. Pruski parlament (deželni zbor) dovoljuje vladi vse, k:irkoli zahteva v ta namen: denar in izjemne zakone, ki delajo pruski državi sramoto pred v.sem omikanim svetom, ki bi po misli pruskih drž;ivnikov morali v dogledni dobi poljski živelj po|X)Inoma zatreti. Vrhu tega je liana pru.skemu uradni.štvu popolna svoboda proti pruskim državljanom poljske narodnosti.
V dokaz te zadnje trditve n;tv;ij;im izrek nemškega cesarja, ki je bil v Avstriji celo od slovanskega časopisj;i prezrt, dočim so ga inozemske (francoske in angleške) novine vestno notirale kot pomenljive besede pruskeg;i vkitlarja. Sredi avgusta 1910.1. je nem.ški cesar .svečano otvoril nov kraljevi grad v stari poznanj.ski prestolnici. Da je ob tej priliki govoril o tem gradu kot o trdnjavi nemške moči in .slave, je samo po sebi umevno. Kako bi mogel Viljem 11. drugače? Pomenljive besede so pale pa še le par dni kasneje. Pri .slovesu je rekel cesar mestnemu nadžupanu in ile()utaciji, ki se mu je prišla poklonit: "Oti-ok (poljskih, seveda) tukaj vse polno. V.se .sem prekrasno uredil za vas (.Nemce), jaz sem storil v.se, kar je bilo v moji moči; ostalo je zdaj na vas.'" Kaj te navidezno tajinstvene beseile pomenijo, so
nemški luitižupan in zbrani iiraclniki Ic predobro razinneli. To razinue tudi \'sak Slov enec, ki ix>zna nemški in italijanski lov na slovenske otroke. Toda na Poznanj-.skem. kjer se celo krščanski nauk poučuje v nem.ščini, na Poznanj.skem, kjer vsakega, koga pru.ski beriči z;itožijo, tla privatno v svojem stanovanju poučuje |X)ljske otroke v njib materin.ščini, ob.sodijo na več tednov in me.secev zapora, na Poznanjskem pravim, ne morejo imeti te besede nemškega cesarja druzega pomena, kakor tla je na Pruskem volja tlržavnega uradnika za Poljaka zakon.
Pruska vlada je potrošila že nad 600 miljonov mark (natl 720 miljontjv kron) za nakup pf)ljskih posestev. Kljub temu .se pa ni pt>lj.ska zemljiška po.se.st .še prav nič skrčila, ker Poljaki prtxlajajo Nemcem samo slaba po.se.stva, na katerih se nem.ški kolonisti ne morejo vzdržati, za .skupiček pa kupujejo nemška pose.stva v drugih krajih, ali v.stanavljajt) trgovska in intlu.strijska podjetja v mestih.
Polj.ski kmet je tako dober poljedelec, tla mu nemški ktinkurcnt ne more do živega. Nasprotnt) se pa tlogaja v.sak tlan, da nemški na.seljenci ne morejo vzdržati poljske konkurence in .so veseli, ako se txlkrižajf) svojega "poljskega" po.scstva.
Tu torej vitiimt), tla je strokovno na višini svoje dobe stoječi in narodno zavedni knietski stan v resnici najboljša obramba proti tujim navalom in naj bfxlo .še tako silni, tlenarno, politično in državiu) oblastveno .še tako mtKiio pcxlprti.
Kakt)r se na strokovni izdatnosti poljskega kmeta razbija napatlalna moč pru.skcga kapitala, tako .se drobi germanizatorični upliv pruske šole ob rfxloljubju poljske matere, katera zna svojo tieco navdahniti s tako živo ljubeznijo do polj.skega jezika in polj.skega naroda, da jim je vsi pruski pedagogi ne morejo več izruvati iz .srca.
.Še slabše .se godi pruskemu kapitalu in pruski brutalnosti med Danci na .Šlezvik-l loištajnskem. Danes jc, kakor sem že prej tlejal, najbolj.ši kmetovalec na .svetu. .Njegova zemlja mu toliko ne.se, da sploh ni na prodaj in da bi mu je vsi pruski miljoni ne mogli odkupiti. Z obzirom na to strokcn iio netlo.sežnost danskega kmeta, na njegovo gospotlarskt) organizacijo ter na uzorno rodoljubno.st danskega ženstva .so vsi nemški navali na dansko zemljo brezuspešni.
Položaj slovenskega naroda je precej podoben položaju Poljakov in Dancev na Pruskem Tudi na našo zemljo .so Nemci naperili .svoje mt>či, da bi nas pregnali z rotlne grude. Njih naval bomo najlažje odbili, ako si osvojimo taktiko in način poljskih in dan.skih poljedelcev na Pru.skem. Ko bt) .stal .slovenski kmet na isti strokovni in moralni višini kakor njih severna tovariša, ko bo gospodarsko tako dobro organiziran in narodno tako zaveden kakor sta onadva, potem ni misliti na to, da bi .se mogel tudi najboljši nemški na.seljencc vzdržati na naših tleh. Pa ne .samt> to. Nemška in italjan.ska mesta na sloven.ski zemlji žive glavno od našega kmetskega prebivalstva. Zavedno in organizirano kmetsko ljudstvo bi te tuje trdnjave lahko izstratlalo, ako bi .svojim rojakom naklonilo zaslužke, katere je doztiaj dajalo našim narodnim nasprotnikom. Na ta način bi .se izdatno pomnožilo naše mestno prebivalstvo ter v isti meri zmanjšala moč nemštva in italjanstva. Tudi veleposestniki, ki so večinoma tujci, bi imeli čedalje težje stališče. Zgodilo bi se pri nas, kar se je zgodilo na Danskem in Norveškem, tla bi se veleposestva malo po malem poprodala in porazdelila meti kmete. Naš narod bi postal končno v resnici gospodar na svoji zemlji.
Premožno kmeisko prebivalsivo vzdržuje razmerno mnogohrojen obrtni in trgovski stan. Ako bi bik) kmetsko prebivalstvo slovensko, bi bilo tudi od njega odvisno obrtništvo in trgov.stvo .slovensko. V rokah tujcev in tujega kapitala bi o.sta-la samo .Se velika industrija, ki bi pa v.sled te osamelosti zgubila ono veliko potuj-čevalno moč, katero ima dandanes ter bi se v dogledni dobi prilagodila naSim narodnim razmeram.
To je obrambni načrt Narotine stranke.
Marsikomu .se bo zdel preidejalen. Priznavam, da zahteva v resnici idejalnega izpolnjevanja dolžnosti oil vsakega poedinca, je pa baS zaradi svoje idejalnosti najbolj efekten in praktičen obrambni sistem. Načrt ni vzet iz mišljije, temveč iz najbolj bride realnosti naSe dobe, iz občudovanja vrednega in popoltioma uspeSnega obrambnega boja dveh majhnih narodnih tr.Sčic - poljske in danske -proti najmogočnejši srednjeevropski državi, proti ogromnemu nem.skemu kapitalu in proti srditi pridobivalnosti 70 miljonskega nem.Skega naroda.
Kar je bilo na severu mogoče, bo tutli pri nas izvetlljivo. Samo zavihajmo rokave, pa hajd na delo s po|X)lnim zaupanjem v svojo moralno in umstveno moč, ki mora končno zmagati.
Če dr. Krek, kot duhovni in umstveni voditelj krSčanskosocijalne .stranke uči .svoje sleditelje in somišljenike, naj sc zvečer pri izpra.ševanju \esti vsak \ praša: "Sem li danes tlovolj zaniče\'al liberalce?", kar pomeni toliko, kolikor odkrit poziv k sovraStvu in nasilnosti, mu mi otigovarjamo: VsakpristaS Narodne stnuike naj se zvečer vpraša: Sem li bil danes v svoji sodbi pravičen proti vsakemu, naj že bode kakeiHnegakoli političnega ali verskega prepričan ja?"
.Mi dobro vemo. da je zapoved: ljtd)i svojega bližnjega kakor samega sebe, najvišja; vemo pa tudi, tla smo \'si le ljudje in tla nant ni mogoče se kar naenkrat povspeti na najvi.šjo stopinjo moralne popolnosti in da ne moremo ljubiti onih. ki nas sovražijo in preganjajo. Če Jih pa ne moremo ljubiti, smo Jim lahko pravični. Poskusitiio torej doseči najprej to stopnjo. Botlimo pravični tutli prt)ti .svojim .sovražnikom in |x>Iitičnim nasprotnikom, tnorda jih bodemo končno celo ljubili. Po tej poli pridemo najhitreje do svojega cilja, tlo tnira in sprave meti ljudmi ztirave pameti in nc|X)kvarjenega srca, do harmoničnega delovanja v prid in blagor narodne celokupnosti in .skupne nam domovine. Naučiti ljudi trezno, korektno in naravnost misliti ter pravično soditi je najvi.Sja in najplemenitejSa naloga v.sakc stranke. Narodna stranka si bode prizadevala to nalogo udejsrviti ter sme po pravici pričakovati, da jo bodo v tem po svojih najboljših močeh potipirali vsi, "ki .so dobre volje' in ki s\'oj narod v resnici ljubijo!
Država in poedinec
Poetiinec, kakeršnega poznamo dandanes, je v veliki meri stvar države. Ne le njegovo bogastvo, temveč tutli to, kar jc njegovi o.sebnosti mnogo bližje, jc plotl dejstvovanja tlržavc. .^c-lc ko so se ljutlje združili v države, so .sc dvignili iz barbarstva ter .so si ustvarili omiko. Država je vstvarila omiko, omika motlernega človeka in pogoje življenja, ki so popolnoma različni od onih, v katerih so naši predni-
ki /.i\cli. nc samo na pogoje materijalnega življenja, iližava jc iiplivala lucii na clii.ševni iax.voj človeka, zato smemo po vsej pravici trditi, da je ludi notranji človek plod državnega dejst\ovanja.
Če gledamo na člove.Stvo sploh ter primeijamo znano nam preteklost z mcv dernim življenjem, smo prisiljeni moč države in omike ]5rav vi.soko ceniti. Ce pa obrnemo .svojo pozornost .samo na značaj pocdinca, za.sledimo v njen elenjcnt, ki "ni od tega .sveta" in ki .sc jc razvijal ter .se .še vedno razvija tudi v ncjneugoilnejiSih razmerah in celo v barbarstvu prav tako, kakor sredi najvi.šje kulture. Ta čisto duhovni element, ki tvori bistvo svetnikov, je [Kjpolnoma neodv isen od umstvene in telesne strani člove.škc narave. .Splošna blaginja je pa negletle na to ventlar le tlelo tiržave, poedinec in njega umstvena in telesna izdatnost in tutli oni tlel čitncškega značaja, ki se razvija |X)ti uplivom razmer in okolice, plod tlržavnega tlejstvovanja.
Poedinec je starejši ko tiržava. Poetlinci .so državo v.stvarili ter jo deloma z namenom, deloma pa nevede in brez namena tako organizirali, tla .služi njih potrebam in jih blaginji. Te potrebe so materijalnega in umstvcnega značaja. Videli smo pa, tla ima človeška narava tudi tluhovno .stran, na katero nima država nikakega upliva. Baš ta .stran je središče na.šega moralnega čuta. /Vko merimo torej ptjlilično tlelovanje z moralnim merilom, se mora tiržava prilagotliti moralnemu z-ikoniku poetlinev, kajti država je samo skupnost poctlincev in je kot taka pri.siljena potl-vrcči .svoja dejanja onim moralnim z;ikonom. ki .so za pocdinca obvezni. Iz teh razlogov kon.servatizem zamcče v notranji in vnanji politiki lakozvane "državne tibzire", ako se ne .strinjajt) z mt^ralnim zakoniktjm ptjctlinca.
To je pa samo načelo, abstraktna teorija, katere .sc v praksi nobena kon.serva-tivna .stranka na .svetu ne drži. Nemški kon.servativci si "iz državnih obzirov" prizadevajo germanizirati nenemške narotinosti, angle.ški kon.servatici iz istih raz-lt)gov kratijo Ircem samoupravo i.t.d. Vse to pa dokazuje resnično.st njih irtlitve, tla civilizatorična moč države in zgolj umstvene kulture nič ne upliva na duhtn nt) ali moralno stran človeške narave in da jc meti najbolj kuliiviranimi ljudmi najgr.ša krivičnost prav takt^ in mortla celo bt)lj navatina kaktjr meti takozvanimi "tlivjaki".
Država nima istih dolžnosti po.samezniku na.sproti, kakor jih ima poedinec proti svojemu bližnjemu. Država izvršuje .svojo oblast kot potiblaščenka, dočim postopa poedinec v .svojem imenu. Poobla.ščenec se mora tlržaii strogo zakona in podeljenega mu pooblastila ter nima pravice biti velikotlušen, dobrotljiv ali celo ratlodaren. Država mora imeti v vsem le splošno korist preti očmi. zato ne sme nalagati bogatim razredom tlavkov, tla bi jih izdajala na korist ubožnih slojev Taki davki so globe in .so zato krivični, tutli če jih vlada imenuje izjetinačenej lazmer Pravica in pravičnost ne sloni na enakosti, temveč na enakem uporabljanju zakonov proti vsem brez razlike.-' Pravičnost zahteva samo, tla se ne sme tlclati nikomur škode, nikogar slepariti. Trditev, tla .so vbožni ljudje, ako .so bili vetlno pritini in delavni, storili državi veliko uslugo, je sicer resnična, to jim pa nc ilaje pravice zahtevati otl tiržave kake protiusluge. Pravičnost ne zahteva vračati tlobrt)-ic za tlobroto, lo je siva hvaležnosti. Od države ne moremo zahtevati hvaležnosti.
Ktij/Mi. Cf S(i li zakoni iv samifio schi krlriCni*
99
Dolžnost države je samo storiti vsakemu toliko dobrega, kolikor more, ne da bi bila zaradi tega prisiljena prizadevati drtigim nezaslužene krivice in škode. Konser-vativizem je zaradi lega odločno proti temu, tla bi .se za socijalne reforme trt>Sili državni davki.
Ako država pusti poedinca stradati, mu s tem ne tlela nikake krivice in mu ničesar ne krati, kar bi bil opravičen oti nje zahtevati. Drža\ a se ni nikdar ob\-ezala ga braniti lakote in pomanjkanja. S tem torej ne prelamlja obljube, ker ni take obljube nikdar storila. Pomagati ubogim in potrebnim ni dolžnost, temveč tiobro delo vsmiljenja. Nikdo pa ne more biti po zakonu prisiljen dajati milo.ščine. Vera nas uči, da je tlolžnost kristjana pomagati revežem in potrebnim. Kar tiržava v tem obziru stori, tlela iz verskih nagibo\'. Poleg tega pa tutli modrost in previtinost veleva lajšali vboštvo, tla sc ljudska ne poloti obupnost, kajti obupnost bi jiomnoževala nasilstvo in zločin.sto, iz|X)dkopavala autoriteto zakonov in rušila stalnost socijal-nega retla. To nalogo tiržave označuje konservaiivizem kot tiržavno dobrotlelnost, državno hvaležnost, ali kot stvar motire previtlnosii. Ako hoče poti enim leh treh na.slovov izvrševati socijalna izboljševanja, sme računati lutli na potlporo konservativcev, uprli bi se ji pa takoj, ako bi .svojo socijalno politiko postavila na temelj pravičnost ter proglasila načelo, tla ima revež pravico zahtevali potlporo otI tiržave. Na tem temelju .sloni sistem državnega socijalizma, kateremu je konservaiivizem načelno nasproten.
Kon.servativizem je tudi načelno nasproten vsem zakonom v obrambo delavstva Braniti one, ki .se .sami ne morejo braniti, kakor žene in otroci, je prav in ume.st-no; škodljivo je pa mešali se v posle odraslih ljutli. Te naj država |5usti pri miru, ker bodo .sami najbolje branili svtije koristi.
Delavci imajo s\oje strokovne organizacije, ki .so popolnoma v njih rokah ter so tako prožne, da se kaj naglo prilagodijo vsaki premeni razmer in jjotreb .s\ojih članov. Državni aparat je temu nasproti težak in okoren, v .svojem dejst\ovanju pre-poča.sen in vsled tega malo uporaben in neizdaten. Strokovne organizacije so ne le ostro orožje bojih delavcev za višje mezde in boljše pogoje dela, temveč tutli izborna politična .šola, v kateri sc bi.strijo njih pojmi, utrja njih značaj in krepi njih volja. Bistri, značajni in odločni Ijutlje, ki znajo sami varovati svoje intere.se, .so državi bolj koristni, kakor slabiči, katere je navatla, z^tnašati se v vsem in povsoti na pomoč države, že popolnoma omehkužila ter vdušila v njih vsako i.skrico samostojnosti. podjetnosti in energije. Dolžnost države je vzgajali, en pa ubijati značaje. To zahteva tudi nje korist.
Iz podobnih razJogov .so konservatici (angleški) proti splošni šolski ob\ezno-sti in proti temu, da bi država morala skrbeti za brezplačno šolsko odgojo otrok. Starši imajo dolžnost skrbeli za to, njih stvar je izbrali .šolo, tloločiii smer šolske odgoje in plačevati šole.