I\IAJ IMAJ VIKEND 11. in 12. decembra 2004 vsa oblačila Men* in 4YOU «sa oblačila in obute» Nike Obiščite INTERSPORT Celje V Mercator centru, Opekarniška 9, Celje. pon. ■ pet.: 9.00 ■ 21.00, sob.: 8.00 - 21.00, ned.: 9.00 - 13.00 Popust velja za izdelke v zalogi prodajaln. Popusti se ne seštevajo. I\k\®l\1l>l.\ od 11. decembra do 23. decembra 2004 med 15. in 18. uro BOŽIČNE ISKRICE nedelja 12. december 2004 med 9. in 12. uro UŽITKARUE - predstava Abrakadabra. take praznične ZA SEDMICO NI SISTEMA Stran 2 in t nič od nič<. Potem pa "mi je bil iz dneva v dan bolj všeč. Komaj sem čakala, da ga vidim, da se z njim pogovarjam. Ves čas sem hotela biti z njim...« se njunega prvega snidenja spominja Nataša, prepričana, da je zunanja podoba človeka pomembna le na začetku in da več štejeta posameznikov značaj in način razmišljanja. Damir je pri Nataši najprej opazil igriv nasmeh, očesni stik, sproščenost in odprtost. kar je pri ostalih dekletih pogrešal. Kmalu sta zaljubljenca ugotovila, da imata ogromno skupnih točk, zato sta med snemanji kar naprej tičala skupaj in se pogovarjala o vsem mogočem. To pa je povzročilo precej ljubosumja med ostalimi dekleti. »Spraševala so me, kaj se imava z Damirjem toliko pogovoriti, govorilo se je, da je prestar zame, največ zavisti pa je bilo opaziti proti koncu oddaje,« pripoveduje Nataša. Na srečo se ne Nataša ne Damir ne ozirata na govorice, ampak se odločita na podlagi lastne presoje. In ne pozabita dodati, da je imela Nataša popolnoma enake možnosti, da osvoji njegovo srce, kot ostala dekleta. Mogoče je bila majčkena prednost le ta, da je šla Nataša z Damirjem prva na zmenek v dvoje, čeprav se na njem ni dogajalo »še nič intimnega«. Kdaj pa se potem je? Temu vprašanju sta se zaljubljenca spretno izognila in zatrdila, da v oddaji z njune strani ni bilo čisto nič zaigranega. Scenarij je zahteval le podelitev vrtnic določenemu številu deklet, vse ostalo je bilo spontano, čeprav je bilo po drugi strani težko reči, kate- ra od deklet se je pretvarjala, omeni Damir. Kdo sta sanjska zaljubljenca? Nataša je bila že kot otrok nekaj posebnega, saj se je za razliko od svojih vrstnic najraje igrala s puškami in loki. Po osnovni šoli se je hotela vpisati v policijsko šolo, kar so ji doma odsvetovali, zato se je odločila za trgovsko šolo. Ljubezen do vojske je še vedno ni minila, zato se je na ministrstvu za obrambo pozanimala, kako je s služenjem vojaškega roka za dekleta, a so ji povedali, da bo morala počakati na profesionalno vojsko. To je tudi storila. V Celju je opravila preizkus motoričnih sposobnosti, šla za pol leta v Vipavo, od tam v Kranj, kjer je še vedno zaposlena. »V vojski me bolj kot orožje privlači skupinsko delo. Všeč sta mi red in disciplina. Uživala sem, ko smo šli ob treh zjutraj na 66-ki-lometrski pohod v samem dežju in blatu. Včasih sicer pomislim, kaj mi je tega treba, a to kmalu mine. V svojem delu enostavno uživam,« z navdušenjem pripoveduje Nataša. Tudi Damir je vesel, da njegova izbranka rada opravlja poklic, za katerega se je odločila. Na mlade postavne vojake ni čisto nič ljubosumen, saj je deležen vse pozornosti in ljubezni svoje Nataše. Podpira jo tudi kot kandidatko za mis športa, kamor se je prijavila po prigovarjanju urednika revije, ki organizira tekmovanje. »Med snemanjem Sanjskega moškega sva s prijateljico nakupovali, ko me je ogovoril urednik in mi ponudil sodelovanje. Nobene želje po sodelovanju nisem čutila, a me je na koncu le prepričal.« Nataša od izbora, ki bo marca, ničesar ne pričakuje. Zanjo je to le še ena izkušnja, ne pa želja po medijski pozornosti, kot si to nekateri napačno razlagajo. Oba z Damirjem se veliko ukvarjata s športom - ona ima rada badminton, rolanje, sprehode v naravi (z Damirjem se večkrat odpravita v bližnje hribe) in smučanje. medtem ko se je Damir v Avstraliji, kjer je preživel leto in pol, navdušil nad kriketom in ragbijem. Velik del svoje mladosti, kar sedem let, je preživel na Novi Zelandiji, kamor se je kot najstnik preselil s starši. Tam je končal šolanje in študij, nato pa se je spet preselil v Slovenijo. Še vedno veliko potuje, kar je »podedoval« po svojem očetu, sicer pa je precej zaposlen s svojim podjetjem, ki ga ima v Kranju. Tudi za dobro knjigo najde čas, medtem ko se motorjem v zadnjem času nekoliko manj posveča, saj so »preveč nevarni, da bi ga imel tudi sam«. Obožuje Gorenjsko, veliko hodi v hribe, se druži s prijatelji in razvaja svojo najdražjo. Natašina starša sta nad Damirjem navdušena, saj je nanju že na začetku naredil dober vtis, zato se zaljubljenca rada pošalita, da je Damir v Radečah dobil družinsko VIP-karto. »To pomeni, da ga imata rada, da sta vesela, ko prideva domov, srečna sta, ker sva skupaj,« razloži Nataša. Z Damirjevimi starši je nekoliko drugače: »Z njima nimam tesnih stikov. Sicer se dobro razumemo, a ponavadi ostane le pri »dober dan in adijo<. Moja starša imata drugačna pričakovanja, kot jih imam jaz, toda če bova z Natašo srečna, bosta srečna tudi onadva.« Damir se dobro razume tudi s svojim 16 let starejšim polbratom, čeprav zaradi velike razlike v letih nikoli ni čutil tiste bratovske navezanosti. »O motorjih sva se pa vedno lahko pogovarjala v nedogled,« pripoveduje. Nataša ima tudi pet let starejšega brata. Leta niso ovira Zaljubljenca se na razliko v letih nista nikoli ozirala. »Vsi celo življenje odraščamo, dozorevamo in se učimo, zato od nikogar ne pričakujem, da bo v določenem obdobju tak ali drugačen. Ko sem bil sam star 22 let, sem bil verjetno veliko manj zrel, kot je zdaj Nataša. Več mi pomenijo značajske lastnosti pri človeku kot leta,« pojasni Damir, s čimer se strinja tudi Nataša, »sicer pa se kljub dvaintridesetim počutim zelo mladostno«. Čeprav hoče Nataša n sikdaj z glavo skozi zid, v zvezi z Damirjem tega ne počne. Vedno se skupaj odločata in sta tako »oba kriva«, če jima ne uspe. Natašo pri Damirju najbolj moti zamujanje. »Nikamor se ne moreva odpraviti točno, vedno mora zamuditi 15 ali 20 minut,« se jezi, medtem ko Damirja pri njej najbolj moti njena »trmica«. Prišlo je že do manjših prepirčkov, saj se Nataša hitro razjezi za kakšno stvar, čeprav se Damirju to zaenkrat zdi še simpatično. In kar je najpomembneje - vse težave rešujeta sproti. In nenazadnje, kaj Damirju pomeni naziv sanjski moški? »Zame pomeni sanjskost, da sta dva srečna in da drug drugemu predstavljata idealnega partnerja,« odvrne, medtem ko Nataša prizna: »On je zame sanjski!« Če ne zaradi drugega, se mu je zaradi te izjave splačalo sodelovati v oddaji ... BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: dokumentacija POP TV Miklavž obdaril otroke v Prva voščilnica 2005 Voščilnica Petre Drač iz Javorja pri Gorici pri Slivnici, učenke 4. razreda osnovne šole, predstavlja začetek letošnje akcije Naj voščilnica 2005. Voščilnica je preprosta in prav zato zelo zanimiva in prisrčna. Na njej sta možiček, ki naj bi predstavljal Božička ali dedka Mraza, ter prijetno besedilo: »Ko na šipah ledene rože zacvetijo, in zvezdice najlepše zableštijo, takrat nam blizu je nebo, vsi mirno božič čakamo. V novem letu 2005 malo skrbi, le zdravja in sreče ter miru za vse dni. « V prejšnjih dveh številkah smo predstavili začetek akcije, tokrat pa se bomo spomnili let 2000 in 2001. Leta 2000 je bil zaključek na kmečkem turizmu Dobrotin v občini Vojnik. Med vrtci so bili nagrajeni Vrtec Anice Černeje-ve iz Celja, Tončke Čečeve, enoti s Hudinje in Center. Posebno nagrado je dobila OŠ Ljubečna za prisrčno podobo pujska. Med starejšimi udeleženci so nam bili najbolj všeč izdelki Urške Korenjak iz Celja in Vike Koch iz Gotovelj pri Žalcu, najboljšo voščilnico - žal brez podatkov, ki jih še do danes nismo dobili - pa je poslala Andreja iz Škofje vasi. Posebej smo poh- valili otroke OŠ Vojnik in družino Jurgec iz Vojnika. Varstveno-delovni center Šentjur z mentorjem Dolfijem Žvižejem je poslal voščilnico z najlepšim sporočilom. Leta 2001 smo se zbrali v gostišču Založnik v Vitanju, kjer smo prvič ob kulturnem programu pripravili tudi priložnostno razstavo nagrajenih voščilnic. Največ, 35 voščilnic so poslali učenci OŠ Slivnica, v II. OŠ Celje pa so pripravili tekmovanje za najboljše božično-novoletne voščilnice v angleškem jeziku. Poslali so nam 22 voščilnic v angleščini. Nagrajenci: med posamezniki Marija Plemenitaš iz Dobja, Vladka Lajh in Tea Kompan, obe iz Celja, VDC Šentjur in družina Majcen (Sabina, Urèka in Nina) iz Zadobrove. Prvič niso bili nagrajeni izdelki najmlajših iz vrtcev in šol. Marija Plemenitaš je poslala eko voščilnico s hrastovim listom in besedilom: »Spet je tisočletje minilo v upanju, da človeštvu še ni odzvonilo. Naj hrastov list v svet ponese voščilo, prošnjo in svarilo: človek, vsak trenutek tvoj je svet, da ohraniš zemljo, svoj planet, da čez tisoč let bo mogel zopet hrastov list po-nesti voščilo v svet: bodi srečen, človek, zdrava zemlja, naš planet.« Ker so do konca leta ostali samo še trije tedni, pohitite! Pošljite nam doma narejene voščilnice za izbor 2005. Lahko nam jih tudi prinesete in oddate v naročniško oglasnem oddelku NT&RC. TONE VRABL Intersparu Pretekle nedelje so se zagotovo najbolj veselili otroci. Pa ne zato, ker so lahko prižgali drugo svečko na advent-nem venčku. To je bil namreč dan, ko so pričakovali poseben obisk, ki so ga v centru Interspar v Celju dočakali že ob enajstih dopoldan. Miklavž s svojim spremstvom jih je nagovoril in seveda tudi obdaril. Najbolj pogumni so ga pozdravili na odru in zapeli ter se mu tako malo prikupili za naslednje leto. Od tu je sivi mož nadaljeval svojo dolgo pot, saj je moral do naslednjega jutra obdariti še mnogo pridnih otrok. Ob tridesetletnici k>zor.hudpes na pragu stoletnice Voščilnica V II. Osnovni šoli Celje so minuli teden pripravili prireditev ob 30-letnici šolske stavbe, medtem ko bodo stoletnico šole praznovali čez nekaj let. Prvih 20 let na novi lokaciji je šola nosila ime Osnovna šola Slavka Šlandra, pred 10 leti pa se je preimenovala. Ob obletnici so izdali jubilejno šolsko publikacijo, v kateri so predstavili tri desetletja šolskega življenja. Ravnatelj Igor Topole pravi, da bi, če bi se moral odločiti samo za eno dejavnost, ki je najbolj zaznamovala zadnje obdobje na šoli, prav gotovo izbral priprave in poskusno uvajanje devetletne osnovne šole. To je predstavljalo rdečo nit, okoli katere se je vse vrtelo - od izobraževanja učiteljev, dela s starši in z učenci do projektov, ki so jih začeli uvajati v zadnjih letih. V tem šolskem letu so si zadali dva prednostna cilja: prirediti slovesnost ob 30-let- nici šole in spomladi končati projekt Glasba ne pozna meja z uprizoritvijo mjuzikla v vseh krajih, kjer so šole udeleženke mednarodnega projekta. Poleg tega projekta in državnega projekta Spodbujanje poklicnega izobraževanja s pomočjo poklicne vzgoje v osnovni šoli so se lotili tudi projekta Moje pravice v okviru nacionalnega projekta Promocije in učenje otrokovih pravic. Na prireditvi ob 30-letnici šolske stavbe so sodelovali nekateri bivši učenci šole, med drugim tudi pevec skupine Nude Boštjan Dermol, ki je uprizoril sprejem med pionirčke. Med govorniki se je podžupan Stane Rozman spomnil, kako so tisti, ki so ostali na stari šoli, zavidali učencem, ki so lahko pouk obiskovali na novi šoli. Predstavnica založbe Rokus je šoli ob jubileju podarila DVD-predvajalnik, ki naj bi služil kot sodoben učni pripomoček. SIMONA BRGLEZ Foto: AŠ Črkoslikar želi na svoje Celjski črkoslikar Ladislav Perčič, ki zadnje desetletje nasprotuje denaciona-lizacijskemu postopku vračila hiše v Linhartovi ulici 18, v kateri je imel črkosli-karsko obrt, zdaj skuša v tej stavbi odkupiti prostore za svojo delavnico. V podjetju Nepremičnine Celje mu niso znali odgovoriti, kdaj bodo njegovo zahtevo za odkup prostorov proučili, obljubili pa so mu, da lahko odgovor pričakuje v kratkem. Z zahtevo za odkup prostorov, v katerih je imel svojo črkoslikarsko delavnico, je Perčič na nek način odgovorne v občini postavil pred dejstvo, da bodo morali ja- sno odgovoriti, čigavi so sploh ti in seveda tudi sosednji prostori v stavbi. Da bo Perčič nekoliko dlje časa čakal na odgovor, pa si je po svoje kriv tudi sam, saj je zahtevo za nakup naslovil na občinski oddelek za premoženjsko pravne zadeve, ki pa po reorganizaciji občinske uprave že od februarja ne obstaja več. Njegovo zahtevo so v drugi polovici novembra iz občinske uprave posredovali v podjetje Nepremičnine Celje, ki v imenu mestne občine gospodari z vsemi poslovnimi prostori v občinski lasti. Znano je, da črkoslikar Perčič že ves čas aktivno spremlja zapleten denacionalizacij-ski postopek. Domnevno neu- pravičenemu vračanju stavbe denacionalizacijskim upravičencem je oporekal tudi z gladovno stavko, ves čas pa javno opozarja, da Mestna občina Celje kot zavezanka za vračilo odvzetega pre-možehja skuša vrniti tisto, kar je prej enkrat že odkupila. Zaradi tega je doslej vložil že vrsto tožb zoper glavne akterje denacionalizacij-skega postopka. Oktobra je ovadil četverico, ki je bila sredi devetdesetih let, ko naj bi se stavba na Linhartovi 18 ne- zakonito vračala denacionalizacijskim upravičencem, na položajih celjskega župana, vodje občinskega oddelka za premoženjska in pravna vprašanja, državne pravobranil-ke in predsednice okrajnega sodišča. Tem ovadbam sta konec novembra sledili še ovadbi zoper okrožnega državnega tožilca iz velenjskega zunanjega oddelka Okrožnega državnega tožilstva v Celju ter zoper celjskega župana. I. STAMEJČIČ Frustrirajoče je in boli, ko človek, ki je bil edini prijavljen na razpis za pridobitev nekakšnega zemljišča, voli za spremembe, potem pa njegova krvnica postane ministrica za kmetijstvo. Ne poznam dobro primera, a sem prepričan, da človek, čigar pismo sem prebiral v prilogi Dela, ne laže. Poznam še nekaj podobnih primerov, ko so ljudje, ki so jih opeharili, popolnoma zavozili svoje življenje, ker se pač niso znali pravočasno vrteti okoli tistih korit, kjer je bilo potrebno, še več primerov pa poznam, ko se niso hoteli ali zmogli, ker so jim tovrstna prizadevanja tuja. Svoj čas so se pač vrteli tam okoli korit, a so mislili, da tam vlada nekakšno poštenje, fair play, če že hočete, pa so kmalu spoznali, da se motijo in so se po tem, ko so si izprašali vest, odločili, da bodo prišli do pravične rešitve brez lezenja nekam. In so se zmotili. Odločili so se pošteno in zdaj so užaljeni, zdaj je frustirajo-če in boli, ko vidijo, da imajo škarje in platno v rokah tisti, ki so v mnogo primerih sposobni zgolj plavanja v kalnem, ki jim je edini pravi interes vladanje vývojem kalnem ribniku. Frustrirajoče je in boli, ko človek spremlja vzpon teh koritni-kov, s katerimi se nima smisla zapletati v pogovor, ker je vsakršen stik z njimi brezploden in se pri iskanju resnice zmeraj konča na točki, da se lahko kakršenkoli nesporazum rešuje zgolj preko odvetnikov in na sodišču. Frustrirajoče je in boli, ko človek postavi življenje na kocko (poznam primere, ko so iskalci pravice, resnice ostali brez imetja, družine ...) in postane splošni predmet posmeha, tudi tistih, ki imajo podobne te- MOHOR HUDEJ žave, a se niso izpostavili v tolikšni meri (so bolj podlo preračunljivi ali pa popolnoma neumni). Frustrirajoče je in boli, ko se bliža praznični čas in zgoraj omenjeni ljudje sedejo za televizor ali odprejo časopis in prebirajo, kaj bodo v prazničnem času počeli njihovi ugledni krvniki, ki so seveda na udaru novinarjev, bodisi na nacionalni ali lokalni ravni. Frustrirajoče je in boli, ko slišijo besede družinski krog, družinsko kosilo, večerja, smučišče, toplice. Frustrirajoče je in boli, ko se zavedo, da jim te »tradicionalne vrednote« pomenijo, toliko kot nič, laž in še en-, krat laž, lopovsko laž. Vsem t tem zmanipuliranim posameznikom, ki že leta in leta stavkajo tja v tri dni in pripovedujejo resnipo (cinizem ' krvnikov tej resnici reče Bena plat medalje«), želim prijetne praznike, pokoj v duši in zadoščenje. Frustrirajoče je in boli, ko sedeš za mizo veselega decembra in* v najtemnejšem kotu zagledaš te »reveže po krivici«,, znotraj svojega omizja pa posmehljive pripombe na njihov račun. Frustrirajoče je in boli, ko slišiš brezobziren napuh polne mize in lažne skromnosti. Zatorej naj bo še tako patetično (na žalost drugače ne gre), vesele praznike gospodje don Kihoti. Tistim ostalim pa čim več poštenja (Miklavž, uresniči mi prosim to željo), ostalega imajo že preveč. Vodja cateringa in dietni kuhar Junakom v čast Mineva 60 let, odkar je v noči s 14. na 15. december šest celjskih aktivistov s pomočjo paznika Grada iz zloglasnega Starega piskra z drzno akcijo osvobodilo 127 političnih zapornikov. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Celje pripravlja ob obletnici dogodka slovesnost, ki bo prihodnji torek. Začela se bo ob 11.15 v Starem piskru, kjer bodo položili spominske vence, in se nadaljevala opoldne v Narodnem domu, kjer bodo pripravili tudi kulturni program. Zbrane bo nagovoril Milan Kučan. Ob 60-letnici drzne akcije bo združenje borcev v soboto, z začetkom ob 8. uri, pripravilo tudi prvi pohod po poteh osvoboditeljev, ki bo udeležence vodil od Starega piskra preko Slatine v Šmartno v Rožni dolini. Za pohod-nike bodo v Slatini, pri domačiji enega od osvoboditeljev, Dominika Lebiča - Borisa, pripravili skromno malico. Pohod bodo končali s partizanskim mitingom v dvorani kulturnega doma v Šmartnem, popoldne bo za vse udeležence zagotovljen tudi avtobusni prevoz do Celja. BRST Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje so avtorji in ustanovitelji dveh poklicnih kvalifikacij za vodjo cateringa in dietnega kuharja. Certifikat lahko interesenti dobijo od minulega leta naprej, ko so programa začeli v okviru Phare projekta. Profesor Edvard Kužner, ki je avtor nacionalne poklicne kvalifikacije za vodjo cateringa, se je v pripravi catering storitev že večkrat odlično izkazal. Med drugim je z dijaki poskrbel za ponudbo hrane in pijače na podelitvi Viktorjev, desetletnici skupine Nude ... V prihodnje bo verjetno tudi zelo aktualna licenca za dietnega kuharja. Kandidati, ki so zaključili izobraževanje na Sred- Pet gostincev, ki so pridobili licenco za vodjo cateringa s profesorjem Edvardom Kužnerjem (na desni). nji šoli za gostinstvo in tu- opravljalo pet gostincev, ki iz Ljubljane. Za dietnega so se odločili za nadgradnjo svojega poklica, prihajajo pa iz Zdravilišča Laško, Gorenja Gostinstva, Vi-tala Kidričevo in Maksima NWC rizem Celje, ki zaenkrat edina ponuja pridobitev licence, so izpit opravljali pred državno komisijo. Izpit iz vodje cateringa je Št. 49 - 9. december 2004 - kuharja pa je kvalifikacijo uspešno opravilo vseh devet slušateljev. SIMONA BRGLEZ Foto: ALEKS ŠTERN CELJE ŠTORE i vi. Miklavžev konec Iz Evrope dvakrat več denarja tedna za wrstnike Zavod Movit je v Mladinskem centru Celje (MCC) minuli teden pripravil posvet o evropskem programu Mladina. Namen svetovalnega dne, ki ga Movit pripravlja v osmih slovenskih mestih, je predvsem omogočiti posameznikom in organizacijam svetovanje o ideji za projekt, ki bi lahko kandidiral za sredstva iz programa Mladina. Gre za program EU, ki je namenjen mladim med 15. in 25. letom in zajema pet različnih akcij - mladinske izmenjave, evropsko prostovoljno služ-t*o, skupinske pobude, kjer gre za uresničitev idej mladih brez mednarodnega sodelovanja, sodelovanje s programoma Socrates in Leonardo da Vinci in izobraževanje voditeljev, ki delajo z mladimi. Po besedah programskega delavca zavoda Movit Matjaža Dragarja so se sredstva za program Mladina z vstopom Slovenije v EU več kot podvojila. To pomeni, da bi v Sloveniji zdaj lahko podprli približno 60 mladinskih izmenjav, pri Čemer ena mladinska izme njava dobi približno 8.000 evrov. De narja je torej dovolj, treba ga je le koristiti. In to je tudi namen svetoval nih dni: »Radi bi pridobili čim več mla dih in organizacij, ki se ukvarjajo z mla - št. dimi, da bi sodelovali v teh projektih. Zato tudi pripravljamo te svetovalne dni, medtem ko je v starih članicah EU program Mladina že tako znan, da imajo veliko preveč prijav in jih morajo zavračati,« dodaja Dragar. Tudi v MCC-ju že imajo izkušnje z mladinskimi izmenjavami, tako z organizacijo kot s prijavami mladih nanje. Sicer pa v MCC-ju danes ob 16. uri pripravljajo neformalno razpravo z naslovom Mladi v Celju, na kateri bodo predstavniki različnih skupin mladih razpravljali o možnostih za mlade v Ce-, lju na različnih področjih. ŠO Mladi celjski rotarijanci, združeni v celjski rotaract klub, so skupaj z Leo Clubom Celjski vitezi pripravili lep minuli konec tedna za enajst otrok iz mladinskega doma Malči Beličeve iz Ljubljane. Srečanje so si zamislili kot Miklavžev konec tedna za otroke iz enega od dveh slovenskih zavodov za mlade, ki so brez staršev ali iz socialno močno ogroženih družin. Že petkov večer v Planetu Tuš (na sliki) je bil ob ogledu filma Kako se izogniti božiču zelo zabaven. Sledil je sobotni športni dan na novem sankališču na Rogli in v kopališču v Zrečah, nedeljo pa so namenili ogledu mesta, skupnemu kosilu in obisku Miklavža, ki je mlade razveselil z darili. Povabljeni gojenci doma Malči Beličeve so na ta način preživeli konec tedna s prijatelji na drugačen, zanje neobičajen način, ki so jim ga pripravili le nekaj let starejši vrstniki in jim tako razbili pust vsakdanjik. BRST Mestno drsališče odprto Pred Mestnim kinom Metropol v Celju je v petek zaživelo Pravljično drsališče. Prijazno otvoritev, ob kateri so zbrane povabili tudi na čaj, kuhano vino in pečen kostanj, so popestrili mladi drsalci celjskega drsalnega kluba s prvo mini drsalno revijo. Glavni na ledu je bil s svojimi vragolijami škrat Niko. V nedeljo je na Pravljičnem drsališču otroke obiskal še Miklavž. Mestno drsališče bo odprto vse do konca zimskih šol- skih počitnic. Drsanje na njem je brezplačno, poskrbeli so tudi za možnost izposoje drsalk. Sicer pa je Mestna občina Celje letos prednovoletnim dejavnostim namenila nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev. Krasitev mesta, v kateri so posebej okrasili Stari grad ter Celjski in Narodni dom, je stala 14 milijonov. V mestu bo letos že peto leto tudi Pravljična dežela, ki bo svoja vrata na Glavnem trgu odprla 19. decembra. Pravljič- ne vile in druga pravljična bitja bodo najmlajše razveseljevala vse do silvestrovega, ko v Pravljični deželi tradicionalno pripravijo opoldansko silvestrovanje za otroke. Za Pravljično deželo je občina namenila malo več kot dva milijona tolarjev. V Celju bo tudi novoletni sejem, novoletna zabava pa bo letos na Trgu celjskih knezov. Za zabavo in polnočni ognjemet bo občina namenila 2,5 milijona tolarjev. BRST Pomoč bolnim in nadarjenim Člani Rotary Cluba Celje so minulo soboto že sedmič zapovrstjo zaplesali na svojem sedmem dobrodelnem plesu. IVadicionalno prireditev so izrabili za vsakoletne donacije svojim varovancem - centru Sonček in mladim nadarjenim štipendistom. Podarili so 1,8 milijona tolarjev. Denar so zbrali s posebnim prispevkom v ceni vstopnice za ples in k temu primaknili še nerazdeljeni del zneska, ki so ga spomladi zbrali na dobrodelni dražbi likovnih del. Center Sonček so letos obdarili že drugič. Za njihovo dejavnost so jim dodelili pol milijona tolarjev, k čemur je član kluba Edi Stepišnik s soprogo primaknil še sto tisočakov. Razdelili so še tri enoletne štipendi- je. Študentki sodobnega plesa v Salzburgu Maji Kalafatič so že drugič zapovrstjo dodelili enoletno štipendijo v višini 420 tisoč tolarjev. Prav toliko so dodelili tudi Jaki Kopaču, nadarjenemu mlademu saksofonistu, ki bo po prvostopenjski diplomi na graški akademiji za džez prihodnje leto študij nadaljeval na bostonskem Berklee College of Music. Enoletno štipendijo v višini 360 tisoč tolarjev je predsednik kluba Miran Gracer izročil srednješolki iz Štor, nadarjeni mladi kegljav-ki Nadi Savič. Rotary Club Celje deluje že osmo leto in ima 39 članov. Med lanskim julijem in letošnjim decembrom je klub v gotovini Centru Sonček daroval okoli tri milijone tolarjev, za štipendije in enkratne pomoči nadarjenim študentom, dijakom, glasbenikom, plesalcem in športnikom je nam nil 2,3 milijona tolarjev, : bolnišnično, zdravstveno in preventivno delovanje pa 750 tisoč tolarjev. S pomočjo do-natorjev in sponzorjev je klub v gotovini in darilih ob tem daroval še več kot tri milijone tolarjev, od tega milijon kot začetno pomoč štirim novim rotary klubom v Sloveniji in klubu svojega podmladka Rotaract Celje. Tako je Rotary Club Celje v poldrugem letu v dobrodelne namene podaril okoli deset milijonov tolarjev, ki jih je v največjem delu zbral z delovanjem in osebnimi prispevki svojih članov. BS Šolarji na Svetini V gostišču Mlakar v Javorníku nad Štorami so se zbrali učenci, ki so pred 60 leti obiskovali osnovno šolo na Svetini. Na pobudo Marije Zupane in še nekaterih sošolcev so se srečanja udeležili nekdanji učenci različnih razredov in letnikov. V pogovoru so se spominjali skupnih šolskih let in poletnega učenja pod kozolcem ter na domačiji Rozman, ker je bila šola požgana. Pozimi So na ugodnih domačih terenih uživali v smučanju, kjer je prve izkušnje dobila tudi sošolka Amalija Belaj - Arbeiter (na sliki spredaj levo), ki se je leta 1956 udeležila zimskih olimpijskih iger v Cortini de Ampezzo, bila pa je tudi državna prvakinja v teku na smučeh. Se vedno čvrsti nekdanji sošolci, razkropljeni po različnih krajih, so se na srečanju tako dobro počutili, da se bodo kmalu spet dobili. TV 14 VELENJE j VRANSKO | POLZELA | BRASLOVČE J PREBOLD | 9 NOVI TEDNIK Knjiga o polzelskih domačih imenih V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli so pred dnevi predstavili že drugo knjigo domačinke Marice Kotnik - Šipec, ki je pred leti raziskovala zaloška domača imena, tokrat pa polzelska in jih s fotografijami, ki jih je posnel Bogomir Šipec, predstavila v knjigi Stara hišna imena na Polzeli. Knjiga je nastala iz ljubezni do tega dela Savinjske doline in zato, ker so stara hišna imena del kulturne dediščine. Knjiga je namenjena predvsem rojakom in ljubiteljskim raziskoval- cem, ki bodo po domačih hišnih imenih lahko ugotovili, od kod izvira njihovo domače ime in kdaj je bilo prvič zapisano v tamkajšnjo cerkveno matično knjigo. Prav domača imena je namreč v cerkveni knjigi polzel-ski vikar Matija Gubec zapisal že leta 1695. Nekatera imena so se ohranila vse do danes, iz njih so se razvili priimki. O drobnih zanimivostih, povezanih z domačimi hišnimi imeni, sta se pogovarjala avtorica in mag. Branko Goropevšek, direktor Osrednje knjižnice Celje, zbrani domači- ni pa so druženje dopolnili s svojim poznavanjem te teme. Avtorico je nagovoril in se jih zahvalil za njen dragoceni domoznanski prispevek podžupan občine Polzela Stanko Novak, Anka Krčmar, direktorica Medobčinske matične knižnice Žalec, pa je predstavila delo Stanka Kotnika, ki mu je knjiga posvečena. V slovensko bralno kulturo se je zapisal kot pobudnik in začetnik Bralne značke, ki je gotovo slovenska kulturna posebnost. TT Od spornih gradenj do praznikov Predstavniki velenjske občine o najbolj žgočih vprašanjih Predstavniki Mestne občine Velenje (MOV) z županom Srečkom Mehom so minuli teden na novinarski konferenci spregovorili o več naložbah, ki jih trenutno izvajajo v mestu, nekatere med njimi pa so že doslej dvignile kar nekaj prahu. V Velenju so tik pred volitvami odprli nove prostore Varstveno delovnega centra, v objektu pa zaradi pomanjkljivosti ni bil opravljen tehnični pregled in še vedno sameva. V MOV so zagotovili, da naj bi izvajalec, ljubljanski SCT, vse napake odpravil v tem tednu. Med drugim naj bi zamenjali steklo in popravili ograjo, dokončna preselitev varovancev VDC Ježek s sedanjih treh lokacij pa je odvisna od datuma za ponovni tehnični pregled. Ob tem je župan Srečko Meh izpostavil problem, ker so bila za gradnjo VDC dana vsa soglasja in dovoljenja, varovanci pa še vedno nimajo svojih prostorov, ker izvajalec v skoraj treh mesecih še ni odpravil pomanjkljivosti. Kot je znano, se je MO Velenje odločila za odkup prostorov v nekdanji Nami, kjer bo osrednja velenjska knjižnica. Po podatkih vodje urada za negospodarske javne službe Darka Lihtenekerja obnovitvena dela zaostajajo za 3 tedne, dokončali pa naj bi jih v začetku prihodnjega leta. 1\idi zaradi slabih izkušenj z nekaterimi drugimi objekti obnovo nekdanje Name vsakodnevno kontrolira vodja urada za okolje in prostor Marko Vučina, ki je med drugim povedal, da izvajalce čaka največji zalogaj, steklena fasada, z montažo katere naj bi pričeli prihodnji teden. Glede na govorice, da naj bi bila obnova nekdanje Name bistveno dražja, so predstavniki MOV zagotovili, da podražitev ne bo šla na njihov račun. V Velenju so že v petek začeli s številnimi prireditvami, ki so jih združili pod imenom Praznični december Velenje 2004. Na Titovem trgu so postavili drsališče, ob njem pa praznični oder, kjer se bodo vsak dan ob 17. uri predstavljali domači glasbeniki, plesalci in pevci. V Velenju so v teh predprazničnih dneh izdali tudi zloženko, v kateri so predstavljene nevarnosti petard, prejeli pa jo bodo v vseh gospodinjstvih. V Velenju se otepajo z večjo težavo, to je plazom v Podgorju, ki ogroža pet domačij. Plaz je začel drseti aprila, v Velenju pa v teh dneh priča- kujejo študijo o geoloških raziskavah. Šele s pomočjo študije bodo vedeli, kako naprej, in naročili potrebne projekte. Verjetno bodo na tem območju potrebne globoke drenaže. Med ogroženimi stanovalci so enega izselili v dom za ostarele, eni izmed stanovalk pa kupili stanovanjski kontejner. Sicer imajo na območju velenjske občine več plazov, za sanacijo pa od države ne dobijo denarja, čeprav predstavljajo dokaj veliko breme v občinskem proračunu. V Velenju pripravljajo poseben pravilnik, v katerem bodo določili obseg občinske pomoči. Po mnenju župana Meha namreč ni potrebno, da občina sama odpravlja vse posledice različnih naravnih nesreč na terenu, ampak bi morali svoj delež prispevati tudi lastniki. URŠKA SELIŠNIK Sončna hišica na Vranskem Z OBČINSKIH SVETOV Prvič o proračunu BRASLOVČE - Svetniki so prvič obravnavali predlog proračuna občine za prihodnje leto. Zapletlo se je že pri samem začet i ku, saj je eden od svetnikov zahteval, da se predlog umakne a dnevnega reda. Po njegovem mnenju bi bilo namreč smiselno,' ko bi proračun najprej obravnavali v posameznih odborih in šele potem na občinskem svetu. Podobnega mnenja so bili tudi ostali svetniki, župan občine Braslovče Marko Balant pa se ni strinjal. Predlog proračuna so kljub vsemu obravnavali in tudi sprejeli, sedaj je v 15-dnevni javni obravnavi, že 15. decembra, pa se bo župan sestal tudi s svetniškimi skupinami. Sicer pal predlog proračuna predvideva 625 milijonov tolarjev prihodkov in 700 milijonov tolarjev odhodkov. 75-milijonsko luknjo bodo pokrili z 61-milijonskim prenosom iz letošnjega leta, preoj stalih 14 milijonov tolaijev pa bodo pridobili s prodajo delnic. Dražji vrtec PREBOLD - Svetniki so že drugič obravnavali predlog prora-i čuna in ga ponovno sprejeli, predlog pa je sedaj v razpravi v občinskem svetu do 13. decembra. Velik odhodek bodo predstavljale enkratne pomoči tistim, ki so izgubili delo v Tekstilnf tovarni Prebold, ki jim po občinskem pravilniku namenijo naj-! manj 10.000 tolarjev in največ, kot je višina zajamčene plače v državi. Do sedaj so rešili že 30 vlog, nekaj pa jih še pričakujejo. Največ denarja, 100 milijonov tolarjev, bodo namenili za vrtec,, za katerega so na seji sprejeli tudi povišanje cen. Medtem ko cena za drugo starostno obdobje ostaja ista, pa so cene za prvo starostno obdobje povišali za 10 odstotkov. Ekonomska cena) vrtca za prvo starostno obdobje je po novem tako 80.300 tolarjev. ŠC NAKRATKO S predstavitve knjige Marice Kotnik - Šipec 86 otrok, kolikor je letos vpisanih v vrtec, in 35 otrok v dveh prvih razredih devetletke ima od petka nove prostore v vrtcu Vransko. Ob odprtju prenovljenih prostorov so praznovali tudi 30-letnico predšolske vzgoje na Vranskem. Majda Piki, v.d. ravnateljice Osnovne šole Vransko-Tabor, kamor sodi tudi vrtec, je dejala, da so prenovljeni prostori velika pridobitev: »S tem smo dobili nov večnamenski prostor, novo igralnico, samostojno knjižnico za vrtec in zbornico za strokovne delavke.« To pomeni, da bodo lahko imeli v vrtcu, ki so ga poimenovali Sončna hišica, še veliko otrok in nikoli ne bodo v stiski, da jih ne bi mogli sprejeti. Hkrati pa seveda v prostorih gostujejo tudi prvošolčki devetletke. Proslave se je med drugim udeležil tudi predsednik državnega zbora France Cukjati, ki je obiskoval šolo na Vran- Pri prerezu traku (z leve): vodja kolektiva vrtca Mojca Brglez, v.d. ravnateljice OŠ Vransko-Tabor Majda Piki, predsednik državnega zbora France Cukjati in župan občine Vransko Franc Sušnik. skem, prav v prostorih, kjer je prenovljeni vrtec. Pred prerezom traku so se v nabito polni telovadnici Osnovne šole Vransko predstavili otroci vseh pe- tih oddelkov vrtca s plesom, pesmijo in recitacijami. Ob 30-letnici predšolske vzgoje na Vranskem pa so izdali tudi posebno brošuro. Danes OŠ Vran- sko-Tabor z vrtcem pripravlja dobrodelni koncert, ki se bo začel ob 17. uri, sledil pa bo božični sejem. ŠO, foto: TT MO Velenje po meri invalidov VELENJE - Zveza delovnih invalidov Slovenije s 50 tisoč člani je pobudnica projekta Občina po meri invalidov. Ideja je svoj letošnji finale doživela v sredo, ko so to priznanje v obliki listine in skulpture podelili Mestni občini Velenje. Listina je priznanje občini, ki v svojem delovanju upošteva različnost potreb svojih j občanov. Zato načrtno razvija, vzpodbuja in realizira dejavnosti in ukrepe, ki bistveno prispevajo tudi k večji kakovosti osebnega življenja invalidov in njihovih družin ter ustvarja možnosti za njihovo socialno vključenost. Utemeljen predlog za kandidatko mora podati lokalno društvo, občina pa mora izpolnjevati več pogojev in kriterijev. Na slovesnosti v Velenju je Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline ob 35-letnici delovanja svojim zaslužnim članom podelilo tudi priznanja. Razstava na Polzeli POLZELA - V mali dvorani kulturnega doma na Polzeli bo do nedelje odprta razstava likovnih del Slavice Pavšak in Borislava Holla, ki sta člana likovne sekcije Kulturno umetniškega društva Polzela. Ob odprtju je predsednik Marko Slokar izrazil veselje, da polzelski likovniki delujejo v okviru sekcije kulturno umetniškega društva, v katero je včlanjenih 21 likovnikov. Predsednica likovne sekcije Irena Pevnik je nekaj beseda namenila obema razstavljavcema in razstavi. V kulturnem programu je nastopil kvintet Lastovka s Polzele. Počastili zavetnico rudarjev ANDRAŽ - Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je letos že drugič organiziralo srečanje upokojenih in zapor slenih rudarjev, ki so »knapovski« kruh služili v Premogovniku Velenje. S praznovanjem prvo soboto v tem mesecu so počastili god svete Barbare, zavetnice rudarjev, ki goduje 4. decembra. Srečanje so začeli s sveto mašo, ki jo je v domači farni cerkvi daroval Janez Furman, nadaljevali pa so v dvorani doma krajanov s tradicionalno rudarsko malico, kruhom, svinjskimi suhimi rebrci, čebulo in pivom. Med seboj so si imeli veliko povedati, saj je delo v rudniku danes precej drugačno, kot je bilo pred mnogimi leti. TT, US m NAKRATKO Nagrajeni žalski učenci LJUBLJANA - Poslovni sistem Helios iz Domžal je na seminarju Slovenija - vodna učna pot Evrope podelil milijon tolarjev štirim izbranim osnovnim šolam, ki so na javnem natečaju tekmovale z zasnovami vodnih učnih poti v svojem okolju. Namen in naloga je bila izdelava Vodnih učnih poti, ki so jih učenci in mentorji morali pripraviti okoli obnovljenega vodnjaka v svojem okolju. Strokovna komisija je med šestimi prispelimi nalogami izbrala osnovne šole, katerih idejna in projektna zasnova je še posebej dobro predstavila vključitev izbranega vodnega vira v bivanjsko okolje. Med izbranimi projekti je tudi Vodna učna pot Vrbje, ki so ga izdelali učenci turističnega krožka v I. OŠ Žalec, za nagrado pa so prejeli 250 tisoč tolarjev. Knjižne čajanke v Žalcu ŽALEC - Že tretjo sezono po vrsti se v knjigarni Mladinske knjige vsak tretji četrtek v mesecu dogajajo knjižne čajanke, na katerih se zberejo dedki in babice, pa tudi drugi, ki jim ni vseeno, s katerimi knjigami se srečujejo njihovi otroci. Nove knjige predstavlja Irena Štusej iz Medobčinske matične knjižnice v Žalcu, čajanka pa se običajno prelevi v knjižno klepetalnico, saj vsak pove svoje mnenje in pripombe. Drugo čajanko v tej sezoni pripravljajo prihodnji četrtek ob 10. uri, pod novoletno jelko pa bodo položili tudi knjige za novoletno obdarovanje. Udeležencem bodo podarili posebno izkaznico, Bralčica ji je ime, ki bo omogočila popust pri nakupu knjig. Najbolj skrbni JUVANJE - Na četrtkovi slovesnosti so predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije podelili letošnja priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov. Priznanja je prejelo 14 lastnikov, iz vsake posamezne območne enote. V Območni enoti Celje so za najbolj skrbnega gospodarja izbrali Franca Matijeca iz vitanj-skega dela Pohorja, ki gospodari na 59 hektarjih gozdov. Iz OE Nazarje je na slovesnosti v Juvanju priznanje prejel domačin Alojz Kumprej, lastnik 60 hektarjev gozdov. Darila z bazarja VELENJE - Medobčinska zveza prijateljev mladine je minulo soboto v Vili Mojca pripravila peti novoletni bazar. Tako je v vili zadišalo po praznikih, bazarjev praznični mozaik pa so sestavljala pestra in pisana darila. Na letošnjem bazarju so sodelovali številni znani Velenjčani, med njimi tudi predstavniki Gorenja, ki so ob pomoči državne prvakinje v squashu Petre Vihar pekli praznično pecivo. Ves izkupiček so namenili programom za otroke pri Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje. Proti aidsu ŽALEC - Ob dnevu boja proti aidsu je območna organizacija RK Žalec tudi letos pripravila posebno akcijo, med katero so razdelili preko 300 zloženk, pentelj in kondomov. Na ta način želijo opozoriti na bolezen, ki dnevno vzame veliko življenj. Pri izvedbi akcije v Žalcu in Levcu so sodelovali domačini, sicer dijaki Srednje zdravstvene šole Celje in Gimnazije Lava. Po besedah sekretarke Majde Pilih so z odzivom na akcijo nadvse zadovoljni, še posebej pa so v območnem združenju RK veseli, ker so jo izpeljali z mladimi. Ti so znali pritegniti svoje vrstnike in jih zainteresirati za poglobljeno razmišljanje o bolezni. DN, US Kmečki korenini Jubilej, pol stoletja skupnega življenja, sta Julijana in Vilko Prislan iz Pariželj potrdila v braslovški župnijski cerkvi, kjer ju je poročil domači župnik, mnsg. Milan Gosak. • Vilko Prislan si je kot sin velike, trdne hmeljarske družine za življenjsko sopotnico izbral oilado kmečko dekle, Julijano BGomilskega. Po poroki sta se preselila k Prislanovim, na Pon-gtačevo domačijo. Ustvarila sta topel dom za tri hčere, sedaj pa jjl razveseljuje šest vnukov. Domačijo je prevzela hči Dragica Kružino, čila in zdrava zlatoporočenca pa še vedno rada priskočita na pomoč. Že vsa leta lu družijo zaupanje, spoštovanje in ljubezen, s čimer sta prelagala vse drobne tegobe. TT Zlatoporočenca Julijana in Vilko Prislan - Št. 49 - Skupinski posnetek najboljših spodnjesavinjskih gojiteljev malih živali. Male živali na razstavi Člani Savinjskega društva gojiteljev malih žival so minuli teden organizirali 5. razstavo malih živali. Na razstavi so predstavili več pasem in različne živali, obenem pa pripravili prikaz petletnega dela društva, v katerega je vključenih 34 gojiteljev iz vseh spodnjesavinjskih občin. Društvo vodi Dušan Žnidaršič. Dogajanje so v nekdanjih prostorih Juteksa obogatili z ureditvijo kmečkega dvorišča, za razstavljene živali pa so številnim gojiteljem podelili več pokalov. DN 9. december 2004 -—— TOtC Jubilej likovnih druženj Mesec prireditev Podobno kot v drugih krajih je tudi v Žalcu december mesec številnih prireditev, ki jih poleg drugih organizatorjev v največji meri pripravlja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Predstavniki zavoda so praznične prireditve podrobneje predstavili na novinarski konferenci v petek, ki je bil tudi v Žalcu praznični dan, saj so ga obogatili s številnimi prireditvami v čast veselemu dnevu kulture. V zavodu so zadovoljni s sedanjo obliko delovanja, za katero se zanimajo tudi v sosednjih občinah. Skupno bodo v decembru pripravili 31 prireditev. Danes, v četrtek, prihaja v Dom II. slovenskega tabora Plesni forum Celje s predstavo Vila Čira čara. Jutri bo v domu krajanov Vrbje gostovalo Gledališče pod kozolcem s komedijo Mrtvi ne plačujejo davkov, v soboto pa se bo ob 15. uri v Hmeljarskem domu v Šempetru začel božično-novoletni sejem. Nedelja bo v dvorcu Novo Celje s tretjim adventním sejmom spet praznično obar- vana, dogajanje pa bo ob 17. uri obogatil Savinjski trobilni kvintet. V ponedeljek, 13. decembra, se bo v atriju Savinove hiše začel Veseli december za najmlajše. V čarobnem kotičku bodo vsak dan ob 17. uri pripravljali različne predstave ali ustvarjalne delavnice, v katerih bodo sodelovali najmlajši in učenci iz žalskih šol. V sredo se bodo na akademiji ob 10-letnici društva zbrali savinjski vinogradniki. US Umrl je Nestl Žgank V ponedeljek je umrl Nestl Žgank, častni občan Mestne občine Velenje, dolgoletni direktor Rudnika lignita Velenje in župan ter nekdanji predsednik 00 ZZB .Nov Velenje. V počastitev njegovega spomina so žalno sejo pripravili včeraj popoldne v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega. Potem ko so člani Kulturnega društva Jurij iz Mozirja septembra organizirali jubilejni, 10. ex tempore Mozirski gaj, so minulo soboto odprli razstavo del, nastalih med druženjem 16 slikarjev. Kot je v Mozirju navada, so razstavo obogatili z okroglo mizo, ki so jo naslovili Naj bo umetnost komunikativna? V minulih letih so po zatrjevanju organizatorja mozirske-ga druženja Jurija Repenška načeli mnogo tem, ki »kravž-ljajo« likovne možgane. Okrogle mize ne pomenijo zgolj vljudnostnega srečanja, temveč skušajo slikarji razdreti čimveč likovnih problemov, s tem pa širijo tudi kulturo v kraju. Zimske pogovore že vsa leta vodi dr. Jožef Muhovič, ki je omenil, da se je v desetih letih nabral velik fond vse boljših likovnih del, da so bila sklenjena številna prijateljstva in da je ex-tempore postal nepogrešljiv v zgornjesa-vinjski likovni kulturi. Dr. Jožef Muhovič je rojakom na Rečici ob Savinji obogatil že petkov večer, ko je med proslavo v čast Prešernovemu rojstnemu dnevu razstrl svoje poglede na kulturo in slovensko umetnost. Razstavljena dela je podrobneje predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, dobrodošlico slikarjem, tudi iz tujine, pa je izre- kel mozirski župan Ivan Su-hoveršnik. Prijetno sobotno druženje sta v mozirski galeriji obogatila Vladka Pla-novšek in harmonikar Mati- ja Veninšek, razstava z motivi Mozirskega gaja in okolice pa bo na ogled do 24. decembra. US LAŠKO Ta veseli dan z laškimi mažoretkami Laáke mažoretke, ki delujejo kot sekcija laške pihalne godbe že od leta 1989, so v Kulturnem centru Laško v petek, na Ta veseli dan kulture, pripravile prireditev ob svoji 15-letnici. Ledino je z mažoretkami orala Majda Marguč, ki je danes vodja starejše in srednje skupine, medtem ko je vodenje mlajše že prepustila nekdanji mažoretki Alenki Korun, pri plesno-baletnem delu pa j i pomaga Špela Medved iz Ljubljane. Zanimanje deklet, da bi postale mažoretke, je še danes veliko, a vsako dekle se mora ob tem zavedati, da je, preden se pojavi na odru, potrebno vsaj dve leti trdo delati. »Dve leti prej morajo namreč obiskovati športno gimnastiko in uriti posluh za ritmiko, ob tem pa obvladati tudi tehnično dovršene elemente, saj pri svojem delu uporabljajo mažoretne palice, pahljače, pom-pome oziroma cofe, dežnike, klobuke in druge rekvizite. Vse, ki tega ne obvladajo, odstopijo same, tistim, ki uspe priti na oder, pa Za laškimi mažoretkami je že veliko prijetnih doživetij, pa tudi nastopov in tekmovanj. je največja nagrada prvi aplavz in občudujoči pogledi gledalcev,« pravi Majda Marguč. V Laškem delujejo srednja A, B in C ter mlajša in starejša skupina mažoretk, ki vadijo po dve uri na teden, pred kakšnim pomembnim nastopom pa tudi vsak dan. Pri tem uporabljajo kar šest različnih vih treh mest, kar pomeni, da kompletov uniform ter přilož- smo med najboljšimi. Naš do- nostne drese in majice. »Po- slej največji uspeh in tudi naj- nosni smo, da smo se letos že boljša slovenska uvrstitev šestič udeležili evropskega sploh pa je bilo lansko peto tekmovanja mažoretk, ki se mesto na evropskem prvens- ga lahko udeležijo le tisti, ki tvu v Bratislavi.« vsako leto na državnem tek- Mažoretke so skupaj z god- movanju osvojijo eno od pr- beniki pogosto gostje otvo- ritev razstav in drugih prireditev, mnogi jih srečujejo tudi kot navijačice na tekmah celjskih rokometašev. Vsako leto naštejejo približno 40 nastopov, največkrat za promocijo pivovarne in Laškega. MOJCA MAROT NAKRATKO Miklavž po Hrastnikovo LAŠKO - V soboto je kulturni center obiskal Miklavž s svojim spremstvom -svetim Petrom, Luciferjem in angelci. Tokrat le v opereti Miklavž prihaja, v katero je veliko truda vložila družina Hrastnik, saj so v njej igrali vsi družinski člani z izjemo najmlajše Sofije; mama Magdalena kot režiserka, oče Martin v vlogi Lu-ciferja, otroci pa so se predstavili bodisi kot angeli bodisi kot parkeljni. Opereto so uprizorili člani KD Koral iz Laškega, ki so v treh dejanjih obiskovalce popeljali od nebeškega dvora, modernega pekla do prihoda Miklavža, vsi navzoči pa so bili, kot se za ta dan spodobi, tudi simbolično obdarovani. BA Poziv črnograditeljem ŠENTJUR - V upravni enoti pozivajo vse lastnike objektov, ki so v zakonskem roku do sredine oktobra 1993 zaprosili za odlog rušenja na črno zgrajenih objektov in vplačali predpisani depozit, da do konca decembra vložijo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za te objekte. Po 1. januarju 2005 namreč za investitorje oziroma lastnike teh na črno zgrajenih objektov ne bo več veljal začasni odlog izvršb inšpekcijskih odločb oziroma prisilne odstranitve objektov, zgrajenih brez ustreznih dovoljenj. Slednje pa bo še vedno veljalo za vse tiste, ki bodo pravočasno - torej do 31. decembra - vložili zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma za legalizacijo črnih gradenj. Barbara Murk na čelu ŠKMŠ ŠENTJUR - Barbara Murk je nova predsednica Študentskega kluba mladih Šent- jur (ŠKMŠ), kjer je na tem položaju zamenjala Jureta Bračuna. Na občnem zboru so študentje izvolili tudi člane upravnega odbora, disciplinske komisije in nadzorne komisije, potrdili Gregorja Tanška za predsednika dijaške sekcije ter Jureta Raztoč-nika za predstavnika simpatizerjev. Za sproščanje po volitvah je poskrbela kanadska glasbenica Jen Patches. IS Za prospekt občine DOBJE - Razen prospekta, ki so ga pred leti pripravili in izdali v OŠ, občina še ne premore svojega predstavitvenega gradiva z informacijami o zanimivostih, ki so na območju občine. Tajnik občine Franci Le-skovšek je povedal, da svetniki podpirajo pobudo za pripravo predstavitvenega prospekta. Kljub zunanjim ponudbam, ki pa so bile vse po vrsti predrage, so se odločili za izdelavo v lastni režiji. Prospekt naj bi izdali do občinskega praznika, avgusta prihodnje leto. Še društvo upokojencev DOBJE - V občini so bogatejši za društvo upokojencev, katerega predsednica je Anica Gradič, tajnik pa Vinko Petelinšek. V občini je okoli 200 upokojencev, med katerimi so bili nekateri doslej člani DU Šentjur, mnogi pa niso bili vključeni v nobeno društvo. V času samostojne občine je to že peto novoustanovljeno društvo: turistično društvo vodi Bojan Gračner, klub mladih David Guček, šahovsko društvo Karel Čadej in čebelarsko društvo Matija Koštomaj. Ob ,teh pa delujejo še: društvo prijateljev mladine in kulturno društvo (Jožica Salobir), odbor RK (Silva Antlej), KD Grič (Franci Rajh), PGD Dobje (Franci Salobir) in športno društvo (Silvo Cizerle). TV Namesto v rov k maši Društvo upokojencev Se-draž v sodelovanju z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar v soboto, na god sv. Barbare, v Sedražu obudil šego, ki je bila nekoč prisotna med tamkajšnjimi rudarji. Ob 15. uri so se pri gasilskem domu v Sedražu zbrali upokojeni in aktivni rudarji v uniformah ter od tam s praporom in godbo na pihala Rudnika Hrastnik odšli do far ne cerkve, kjer je bila priložnostna maša, ki sta jo darovala domači župnik Stanko Domanjko in laški dekan Jože Horvat. Pred cerkvijo so rudarji postavili častno stražo in sv. Barbari v čast pobirali darove. Po obredu so se zbrali na slovesnosti v šolski telovadnici, kjer so se pogostili s pravo »knapovsko malico«. Tako je bilo tudi v preteklosti, ko so bili rudarji na godovni dan svoje zavetnice CMCelje CESTE MOSTOVI CEUE d.d. Družba za nizke in visoke gradnje Gradimo za vas sv. Barbare, dela prosti. »Edina obveznost, ki so jo morali tega dne izpolniti, je bil obisk maše, kjer so se Barbari priporočili za srečo pri opravljanju zahtevnega in zlasti nevarnega poklica globoko pod zemljo. Kdor ni šel k maši, je dobil >plavega<, torej neopravičen izostanek. Kaj takega so si lahko privoščili le redki,« pripoveduje predsednik DU Sedraž in pobudnik oživitve šege Jože Hrastnik. Upokojeni rudarji so tradicijo prvič uprizorili pred sedmimi leti, pred leti so rudarji obnovili društveni prapor, v cerkvi sv. Jedrti v Sedražu pa so simbolično postavili rudniški rov ob obeležju sv. Barbare. Ta cerkev je ena redkih, ki ima na oltarju sv. Barbaro, njej pa je posvečen tudi zvon v zvoniku. BOJANA AVGUŠTINČIČ Prihodnji leto vrtec in knjižnica Občinski svetniki so rebalansom občinskega^ proračuna za leto 2004 uskladili prihodke in izdatke med posamezniki! proračunskimi postavkami. Letos so prekoračili! postavko za investicije, kar so v dogovoru s svetniki prenesli na tiste postavke, ki do konca leta ne bodo v celoti izkoriščene. Letošnje največje investi-l cije so bile v cesti Završe-Škarnice in Škarnice-Vo-dice v vrednosti 15 milijo-1 nov tolarjev ter v odpravo' dveh večjih plazov na cestah v Jezerce in Brezje. Us-' pešno so dokončali dolgoročni prostorski načrt, ki bo omogočal skladnejši razvoj, v pripravi je tudi dopolnitev načrtov za grad: njo večnamenskega objekta) z vrtcem, s knjižnico in štirimi stanovanji, ki naj bi ga po nekaj letih priprav končno začeli graditi v drugi polovici prihodnjega le* ta. Projekt so morali do-i polniti zaradi nove zako-' nodaje in ga uskladiti z ministrstvom za šolstvo, ki bo za vrtec prispevalo 60, občina pa 40 odstotkov de; narja od predvidenih HÎ0 milijonov tolarjev. 20 milijonov naj bi stala ureditev knjižnice, 80 milijonov pa štiri stanovanja, ki jih bodo po zadnji informaci- ! ji gradili postopoma. Svetniki so se seznanili še s sklepom župana Franca Salobirja o začasnem financiranju občine v prvih treh mesecih prihodnjega leta oziroma vse do sprejetja zaključnega računa. Tako so se odločili, da novega proračuna ne bi bilo treba kasneje preveč popravljati. TONE VRABL Kunci na ogled Društvo gojiteljev malih pasemskih živali iz Laškega pripravlja ta konec tedna prvo specialno razstavo kratkodlakih kuncev-reksov » Sloveniji, ki je tudi prva društvena razstava. Na njej bodo sodelovala tovrstna društva iz vse Slovenije in gojitelji iz sosednje Avstrije. Razstava je tekmovalnega značaja. Ob tej priložnosti bodo ustanovili tudi klub gojiteljev reksov-kratkodlakih kuncev. Razstavo si bo mogoče ogledati od jutri do nedelje med 9. in 18. uro v Sindikalnem domu v Hudi Jami. BA ROGAŠKA S. ŠMARJE P. J.( Apel kulturnemu ministru Kaj bo z zapisano željo švicarskega dobrotnika? - Slatinčani želijo, da je zbirka na ogled v Anini galeriji Občina Rogaška Slatina seje morala v preteklih dneh odpovedati predkupni pravici za nakup Mullerjeve zbirke grafičnih mojstrov. Kot smo že poročali, delniška družba Zdravilišče Rogaška, ki je v tranzicijskih letih postala lastnica izjemne zbirke, celotno zbirko prodaja. Pred tem jo je morala zaradi predkupne pravice ponuditi v nakup občini in kulturnemu ministrstvu. Izjemna zbirka evropske grafične umetnosti od 16. do 19. stoletja, ki vsebuje 20 do 40 tisoč listov, je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Usoda zbirke je bila zadnja leta negotova, saj delničarje bolj zanima prodaja oziroma denar kot umetnina. Večina občanov je bila, ko je slišala za prodajo zbirke, zgrožena. Občinski svet, ki je pristojen za odločitev o nakupu zbirke, je na oktobrski šefi odločil, da se občina predkupni pravici ne bo odpovedala, vse dokler ne bodo pojasnjene nekatere nejasnosti. Tako so želeli izvedeti, čemu je na originalni pogodbi o darilu Švicarja Kurta Míillerja podpisan kot direktor Milan Zagoda, ki v tistem času ni opravljal te funkcije, prav tako jih je zanimal podatek, ali je bil (ukinjeni) Mlillerjev muzej grafične umetnosti v Rogaški Slatini ustanovljen kot fundacija. Svetnike je še posebej zanimalo, kako zdravilišče udejanja zapisano pokojnikovo željo, da mora biti zbirka na ogled zdraviliškim gostom. V občinski stavbi so nato 23. novembra prejeli pismo odvetnika Zdravilišča Rogaška, ki se ni strinjal z »ugotavljanjem namena donaci- je« in je od občine zahteval izjasnitev o njeni predkupni pravici v roku enega meseca. Zdravilišču se s prodajo, kot kaže, mudi, saj se kot resni kupec že precej časa pojavlja drugi predkupni upravičenec, ministrstvo za kulturo. Pri tem se večina Sla-tinčanov boji, da bo zbirka končala v Ljubljani, čeprav jo je pokojni švicarski dobrotnik poklonil nekdanjemu zdravilišču za razstave v Rogaški Slatini. Občinskemu svetu Rogaške Slatine je že nekaj časa jasno, da občina denarja za na- kup (na 954 milijonov tolarjev ocenjene) zbirke nima, saj predstavlja znesek skorajda njen enoletni proračun. Na decembrski seji pred nekaj dnevi so se svetniki zato dokončno odločili, da se predkupni pravici občine odpovejo, podobno pa je menilo tudi vodstvo občine. Posamezni svetniki so pred glasovanjem sicer vztrajali, naj skuša občina dokazati svoj prav s pomočjo svojega odvetnika. Med glasovanjem je bilo nato za odpoved predkupni pravici 17 svetnikov, dva pa sta bila proti. Občinski svet je obenem s posebnim sklepom pozval kulturno ministrstvo, ki bo po vsej verjetnosti bodoči lastnik, da bi bila obsežna zbirka tudi v bodoče razstavljana v Rogaški Slatini. Zaradi želje pokojnega dobrotnika in promocije turizma je občina letos (v sodelovanju z zdraviliščem) odprla posebno galerijo za tematske razstave iz Mullerjeve zbirke. Svetniki računajo, da bi bile »državne« grafike na ogled v Anini galeriji brez dodatnih stroškov, brez obremenitve občinskega proračuna. BRANE JERANKO Fani Weilguni iz Rogaške Slatine je praznovala stoti rojstni dan v domu upokojencev. V imenu sodelavcev ji je čestitala direktorica doma Majda Koren. Ko si star sto let Sto let je doživela Fani Weilguni iz Rogaške Slatine. Dan, ko je praznovala rojstni dan, je preživela s svojimi najbližjimi, v domu upokojencev v Šmarju pri Jelšah pa so ji nato pripravili slavje skupaj z vsemi stanovalci, ki praznujejo novembra, ter še posebno slavje v počastitev njenega praznika. Na slovesnosti ji je zapel nonet, v katerem so peli tudi njeni nečaki, nastopili so tudi otroci iz vrtca. Slavljenka je pred zbranimi, med katerimi so bili tudi njeni najdražji, na torti upihnila deset svečk, od katerih je vsaka sim- bolizirala desetletje njenega življenja. Fani Weilguni so posebej čestitali direktorica upokojenskega doma Majda Koren, župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič in predstavniki Rdečega križa, obiskale so jo predstavnice upokojencev in še marsikdo. Slavljenka je danes šibkega zdravja, pri gibanju ji pomagajo z invalidskim vozičkom. Nič čudnega, saj je bilo njeno življenje v znamenju trdega dela. V domači Rogaški Slatini je začela delati v gostinstvu že pri petnajstih letih, nato je postala gospo- dinja ter mati. Imela je štiri otroke, od katerih je ena hči umrla v najstniških letih. Vse do 95. leta je živela sama, pri čemer so ji pomagali s pomočjo na domu, prijazna soseda in svojci. Nato je živela pri hčerki, zdaj je v domu stanovalka že četrto leto. Slavljenka in njeni najbližji poudarjajo, da je v Šmarju zelo zadovoljna. V upokojenskem domu se posebej veselijo, ker je gospa Weilguni v zadnjih dveh desetletjih že peta stanovalka, ki je dočakala stoti rojstni dan. Najstarejša je doživela celo stotretjega. BRANE JERANKO Jubilej cvetoče drnule Kulturno društvo Lesično-Pilštanj vsako leto decembra pripravi prireditev, s katero se spominjajo (hnule, to je sadeža, ki je njihov zaščitni znak. V soboto, 11. decembra, bodo pripravili jubilejno, 10. prireditev Pod cvetočo drnulo oz. srečanje ljudskih pevcev in godcev Kozjanskega, ki se bo v domačem kulturnem domu začelo ob 18. uri. Na letošnji zadnji večji kulturni prireditvi v Lesičnem bodo nastopih tercet DOMIMA, Dmula bend, Obsoteljslti slavčki in trio Zimzelen, Prijatelji, Vaške pevke iz Pristave, Ko-ledniki iz Bušeče vasi, Pilštanjski gospodar- ji, Čedra, ansambel Mogu, Žiga Gnus, Aleš Omerzel, Rok Pohajač, Duet Potočnik, Janja Kožar, Sebastjan Lugarič, Mladi pevci iz Dob-ležič in Denis Gubenšek. Predsednik KD Lesično-Pilštanj Miha Zakošek je povedal, da so se odločili, da bo letos vsak ansambel ali posameznik izvedel tisto pesem, ki je njemu najljubša. Ob dobri glasbi pa bodo obiskovalci lahko občudovali tudi cvetočo drnulo, ki se je za to priložnost razcvetela v toplih prostorih in ob božičnih in novoletnih praznikih predstavlja v kozjanskih domovih simbol prihajajoče sreče in zdravja. TV - Št. 49 - 9. december 2004 Občina zaslužila na lotu V občinskem proračunu Rogaške Slatine za leto 2005, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, so med največjimi naložbami začetek gradnje doma upokojencev, odkupi zemljišč za novo traso ceste v blokovsko naselje Zibernik in priprava dokumentacije za oživitev velikega Vonarskega jezera. Med večjimi naložbami so še ureditev ceste na Topole, ureditev prostora za stalno razstavljeno zbirko kaktej in čistilna naprava za potrebe KS Sveti Florijan. Denar za naložbe predstavlja 35 odstotkov proračuna za prihodnje leto. Skupni načrtovani pri- hodki in odhodki bodo znašali 1,4 milijarde tolarjev in naj bi bili od letošnjih višji za štiri odstotke. Med razpravo v občinskem svetu je svetnike med drugim zanimal prihodek občine po loterijskem dobitku v vrednosti sto milijonov tolarjev, ki je bil izplačan v novembru. Občinska uprava je pojasnila, da je 15 odstotkov od tega zneska, kar pripada občini, že prejela. Prihodek bo zato upoštevan v letošnjem zaključnem računu, država pa bo v letu 2005 plačala 15 milijonov tolarjev manj pri finančni izravnavi. BJ Odprta vrata šole V Šolskem centru Rogaška Slatina bo 10. decembra dan odprtih vrat, ko bodo predstavili utrip šole in dijaškega doma. Šolski center ponuja kot edini v Sloveniji izobraževanje v programu tehnik optik ter izobraževanje za steklarske poklice. Med programi je tudi splošna gimnazija. Omenjene programe bodo jutri predstavili v učilnicah ter učnih delavnicah. Med različnimi predstavitvami odprtega dne bo sodelovanje v projektu Unescove šole, v projektu zdrave šole Jabolko ter v šolski košarkarski ligi. Posebej bodo predstavili pred šestimi leti zgrajeni dijaški dom, kjer nudijo visok bivalni standard. Dan odprtih vrat, ki je namenjen najširšemu krogu občanov, bo med 11. in 14. uro. BJ Starejši radi delajo V domu upokojencev v Šmarju pri Jelšah je bila teden dni na ogled zanimiva razstava številnih izdelkov stanovalcev doma. Izdelke, ki jih je bilo mogoče tudi kupiti, so ustvarili letos v okviru prostovoljne delovne terapije. V tako imenovano okupacijsko delovno terapijo, ki omogoča aktivno preživljanje časa, je vključenih 36 stanovalcev. Najstarejša je Antonija Mikša, ki je v 93. letu in najrajši izdeluje papirnate rože. Kot je povedala vodja delovne terapije Franja Ubiparipovič, so bili z odmevnostjo razstave zelo zadovoljni. Nanjo so se odzvali občani in skupine iz podobnih zavodov vse do Celja in Zasavja. BJ Na prodajni razstavi je bilo predstavljenih več kot petdeset različnih izdelkov - košev, k vinskih »cugov«, pletenih odej, slik iz ržene slame, otroških igrač, okrasnih blazin, bi 18 SL. KONJICE j__ZREČE_j VOJNIK j DOBRNA VITANJE W C 9 0 NOVI TEDNIK Na udaru prevozi učencev V konjiški in zreški občini bodo prihodnje leto varčevali na njihov račun Stroški prevozov učencev v konjiški občini so se zadnja leta nenehno povečevali in se letos približujejo že 50 milijonom tolarjev. Pri pripravi proračuna za prihodnje leto so se zato odločili, da bodo ukrepali. Odločni so tudi v Zrečah, kjer prihodnje šolsko leto ne nameravajo več pokrivati vseh stroškov prevoza šolarjev, ki obiskujejo konjiško OŠ Pod goro. Konjičani so v predlog proračuna za prihodnje leto že zapisali za pet milijonov tolarjev manjši znesek. Preveriti nameravajo vse prevoze in ugotoviti, katere poti so nevarne in katere ne. V pri- V bloku invalidsko stanovanje Občina Vojnik, ki se pripravlja na gradnjo manjšega bloka na Frankolo-vem, bo v njem pridobila tudi enosobno stanovanje za potrebe invalida. Dokončno odločitev o gradnji invalidskega stanovanja v vrednosti do 12 milijonov tolarjev so sprejeli na zadnji seji občinskega sveta. Za blok, ki ga nameravajo začeti graditi v začetku prihodnjega leta, občina trenutno pridobiva dokumentacijo za gradbeno dovoljenje. V bloku bo 13 stanovanj, od tega osem neprofitnih in pet za prodajo na trgu. Med neprofitnimi stanovanji bo republiški stanovanjski sklad sofinanciral gradnjo šestih neprofitnih stanovanj, za kar je Občina Vojnik pogodbo z njim že sklenila. V neprofitnih stanovanjih bodo lahko stanovali prosilci z liste upravičencev, ki bo narejena po javnem razpisu. Ta bo predvidoma objavljen v poletnih mesecih, razpis za prodajo tržnih stanovanj pa predvidoma v začetku leta. Blok naj bi bil zgrajen pred koncem prihodnjega leta. Vrednost celotne naložbe v frankolovski blok znaša 110 milijonov tolarjev. BRANE JERANKO 90,6 95,1 mmm 95,9 100,3 merih, ko bodo ugotovili, da organiziran prevoz ni nujen, ga bodo ali ukinili ali ohranili po dogovoru s starši, ki bodo prispevali del stroškov. Sicer pa rezerv pri prevozih učencev ne iščejo le v konjiški občini. V zreški so že nekaj časa razmišljali o pre-polovitvi števila prevozov šolarjev v konjiško OŠ Pod goro. Že na predzadnji seji občinskega sveta so bili svetniki odločeni, da bodo en prevoz v Konjice in nazaj ukinili - kljub opozorilom staršev, da šolarji zelo neenakomerno začenjajo in končujejo pouk, pri čemer imajo v Konjicah poleg številnih krožkov in drugih dejavnosti v osnov- ni šoli tudi glasbeno šolo. Zato so se dogovorili, da bodo skušali del glasbenega šolstva prenesti v Zreče, niso pa se mogli zediniti, kdaj ukiniti še en prevoz. Na zadnji seji občinskega sveta so sprejeli sklep, da bodo z začetkom novega šolskega leta v celoti upoštevali že leta 1999 sprejeto odločitev, po kateri bodo učencem, ki se vozijo v Slovenske Konjice, pokrivali le stroške v skladu z zakonom. To pomeni, da bodo za prevoze približno 30 otrok (letos jih OŠ Pod goro obiskuje 31), ki se vozijo v Konjice, torej izven svojega šolskega okoliša, zagotovili le toliko denarja. kot bi ga, če bi se vozi- li v Zreče. Glede na sedanje razmere, ko pokrivajo stroške za dvakraten prevoz v Konjice in iz njih, je to bistveno manj, saj je v Zreče organiziran le enkraten prevoz. Ker je bila ena izmed utemeljitev potrebe po dvakratnih prevozih v Konjice tudi obiskovanje konjiške glasbene šole, so se Zrečani povezali tudi z glasbeno šolo. Ta že letos v OŠ Zreče delno izvaja pouk klavirja in kljunaste flavte, dogovorili pa so se, da bodo z novim letom za nižje razrede osnovnega glasbenega izobraževanja v Zrečah začeli tudi pouk nauka o glasbi. MILENA B. POKLIČ Učenci OŠ Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah in podružnične šole v Tepanju so se tako vživeli v svet pravljičnih junakov, da so vanj potegnili tudi gledalce. Pravljica je šla v svet V OŠ Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah so na Prešernov rojstni dan že peto leto zapored predstavili projekt Rojstvo. Učenci so od začetka šolskega leta ustvarjali na temo -Pravljica gre v svet, ki je bila izbrana na »natečaju« Skriti zaklad ministrstva za šolstvo. Učenci so pravljice raziskovali, jih obujali z literarnimi in likovnimi deli, pri tehnični vzgoji so oblikovali pravljične junake, pripravili pa so tudi dramatizacijo za nastop, za katerega so sami izdelali sceno in kostume. Osrednja prireditev v Kulturnem domu je potrdila, da jih je tema pritegnila, da je raz- vnela njihovo domišljijo in ustvarjalnost, predvsem pa, da so v svojem delu tudi resnično uživali. Tako kot so si zastavili, so obudili in na novo ustvarili svet pravljičnih junakov in hkrati utrdili upanje, da dobro premaga zlo. Ali kot je v pestrem lite-rarno-likovnem zborniku napisala učenka 8. razreda Maja Knez: »Skozi pravljico se svet nam dosti lepši zdi in skozi njih se vsak kaj novega nauči. Po pravljici se vedno lažje spi, saj nam v srcu ogenj sreče zagori.« Po navdušujoči predstavi, za katero so letos prvič pobirali simbolično vstopnino, ki jo bodo namenili za poso- dobitev učilnice za tehnično vzgojo, so v šolski avli odprli še bogato razstavo raziskovalnih nalog, kiparskih in celo kulinaričnih izdelkov, povezanih s pravljicami. MBP Dobrnski vrtec dražji Ekonomska cena vrtca na Dobrni, ki deluje v okviru osnovne šole, bo po novem letu višja za osem odstotkov. Po novem bo znašala cena šest do deveturnega programa 74 tisoč tolarjev ter štiri do šesturnega programa 64 tisoč tolarjev. V vrtec je vključenih 47 otrok, ki prihajajo iz šestih različnih občin. Večina staršev je vključena v najnižji plačilni razred, saj tako izkazujejo njihova potrdila, ki jim pristojni marsikdaj ne verjamejo. V občinskem svetu med drugim opozarjajo tudi na finančni primanjkljaj vrtca. Pri tem svetniki, ki so zaposleni na področju gospodarstva opažajo, da v javnem zavodu niso vedno najbolj" gospodarni. BJ Koncert v Novi Cerkvi V Novi Cerkvi pri Vojniku bo 12. decembra dobrodelni koncert, ki ga organizira župnijska Karitas. Na prireditvi, ki se bo začela ob 15. uri, bodo nastopili Štajerski rogisti, družinski trio Pogladič, ansambli Flip, bratov Slatinek, Primoža Založnika, Marjana Drofenika in Slovenski zvoki, kvartet Shalom, Dvojčici z Janezom, solist Bine Sen-ker ter Robert Goličnik s prijatelji. Koncert, ki ga bo povezovala Mojca Kolar, bo v gasilskem domu. Župnijska Karitas bo prihodek od prireditve namenila za reševanje zdravstvenih in socialnih problemov otrok, invalidov in starejših. BJ Lepša Dobrna Na Dobrni se že precej časa pogovarjajo, da bodo urejenosti občinskega središča posvetili večjo pozornost. Občina si zato prizadeva za celostno ureditev centra, kjer so med drugim potrebna urejenejša pročelja stavb. Tako so v občinskem svetu ustanovili komisijo za prenovo centra Dobrne ter drugih vaških jeder v občini, ki jo sestavljajo predstavniki občine, občinskega sveta, medobčinskega inšpektorata, gospodarsko interesnega združenja T\irizem Dobrna, Zavoda za kulturno dediščino in arhitekt. BJ NAKRATKO Manj obrtnikov VITANJE - Število obrtnikov v Vitanju se je od leta 1999 zmanjšalo s 65 na 41. Med razlogi, ki jih krivijo za zmanjševanje, je na prvem mestu finančna nedisciplina, ki je pokopala že preneka-terega malega podjetnika. Sicer pa so v Vitanju v zadnjem času veliko naredili za zagotovitev ustreznih pogojev za nastanek novih obratovalnic. Na novi lokaciji, tako imenovanem »Kumiko-vem polju«, nastaja industrijsko obrtna cona. Zaenkrat se je za to lokacijo odločilo 8 obrtnikov, pri odkupu zemljišča in urejanju dokumentacije pa jim pomaga tudi občina. Voščilnice za lepše življenje SLOVENSKE KONJICE - Varovanci konjiškega Varstveno delovnega centra so izdelali bogat izbor novoletnih voščilnic, v katere so vložili veliko svojega truda. Ponudili so jih že različnim ustanovam, veseli pa so vsakega novega kupca. Voščilnice si je mogoče ogledati v centru na Tattenbachovi ulici, cene pa se gibljejo med 150 do 250 tolarjev za voščilnico. Denar, ki ga1 bodo zbrali s prodajo, bodo uporabili za popestritev življenja varovancev. Običajno ga porabijo za izlete ali letovanje. Galerija Kartuzijanska klet ŽIČE - Društvo ljubiteljev starin in umetnosti, ki ga vodi Drago Bobnič iz Štor, deluje tudi na širšem konjiškem območju. Že nekaj časa imajo stalno razstavo v Hotelu Dobrava v Zrečah, konec decembra pa bodo predvidoma odprli novo razstavišče v Žičah. V galeriji Kartuzijanska klet bodo oživili življenje ljudi na naših tleh v preteklosti. Na ogled bodo orodja, oblačila in drugi predmeti. Člani društva zagotavljajo, da takšne galerije v Sloveniji še nimamo. Ob stalni razstavi bodo pripravljali različne prireditve - od po-kušin vin in zanimivih jedi do predstavitev rokodelskih obrti in turističnih kmetij. (MBP) Novi direktor KGZ bo Milan Repič Upravni odbor Kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenske Konjice je za novega direktorja, ki bo zadrugo vodil prihodnja štiri leta, izbral mag. Milana Repiča. Mesto direktorja naj bi prevzel z novim letom, ko bo potekel mandat direktorju Jožetu Berdniku, ki zadrugo vodi že 20 let. Upravni odbor je mag. Repiča, asistenta na mariborski kmetijski fakulteti, izbral med 15 kandidati. Prepričal jih je predvsem njegov program razvoja zadruge. Kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice ima malo več kot 300 članov. Večina so kmetje z območja konjiške, zreške in vitanjske občine, približno 50 članov pa je zaposlenih v zadrugi. Glavne dejavnosti zadruge so odkup mleka, mesa in lesa ter trgovina. MBP Ljudska veselica v gledališču groze Večer v Muzejski kavar-nici Muzeja novejše zgodovine Celje je bil pred dobrim tednom v znamenju gledališča groze, kot avtor knjige Rabljev zamah dr. Andrej Studen poimenuje prizorišča, kjer so nekoč javno usmrtili prestopnike. Avtor v knjigi opisuje načine kaznovanja, mučenja ter obrede in vraževerja v zvezi s kaznovanjem v zadnjih 500 letih. Na javnih usmrtitvah se je nekoč zbrala velika množica ljudi, saj je bila javna usmrtitev človeka neke vrste ljudska veselica, celoten potek usmrtitve pa natančno zrežiran. To potrjuje tudi podatek, da se je javne usmrtitve v Novem mestu leta 1865 udeležilo 5.000 ljudi, medtem ko je dolenjska prestolnica takrat štela vsega skupaj 2.500 prebivalcev. V času med 16. in 18. stoletjem je veljalo prepričanje, da ozdraviš, če spiješ umorjenče-: vo kri, razjarjena množica je z umorjencev trgala obleko, I ki naj bi jih obvarovala vsega hudega, enako vrv, s kate-! ro je rabelj obesil grešnika, j Dr. Studen v knjigi Rabljev i zamah natančno opisuje načine mučenja in kaznovanja s smrtjo, priprave na izvrši-! tev kazni... Pri tem so imeli pomembno vlogo rablji, ki so bili t.i. agenti nasilja. V imenu oblasti so izvrševali smrtne kazni in pripravljali vse potrebno za njen nemoten potek. »Predvsem od rabljevega nastopa je bil odvisen izid uspešne in privlačne, kot tudi zastrašujoče usmrtitve. Vsak njegov gib, vsako njegovo potezo so namreč spremljali in ocenjevali gledalci. Rabelj si ni smel privoščiti napake oziroma slabo opravljenega dela. Grozljiva usmrtitev je morala biti brezhibna. Posel rabljev je bil delikaten in je ob zamahu zahteval mirno roko, urne, hladne in preračunljive možgane ter spretnost, kar vse najdemo na področju velikih umetnosti,« dr. Andrej Studen jedrnato strne bistvo knjige, ki Rablji v družbi niso imeli nikakršnega ugleda, ampak so bili potisnjeni na družbeni rob. Stanovanja so jim odrejali daleč od strnjenih naselbin, posebno mesto so imeli v cerkvi, posebno mesto v gostilni, nosili so posebne kostume in pri ljudeh zbujali strah. Po drugi strani pa so bili rabiji za svoje delo dobro plačani. Poklic rablja se je ponavadi prenašal iz očeta na sina. Dr. Andrej Studen si v knjigi postavlja vprašanje, ali smo danes glede izvrševanja kazni res manj barbarski oziroma bolj civilizirani kot naši predniki v predrazsvetljen- skem obdobju, je nastajala več let. Rabljev zamah pa ima še en pomen, pojasni Studen: »Na simbolni ravni pomeni tudi zamah vladajočih. Vedno je bil zamah države, zamah od Boga postavljenega suverena, zamah vsemogočnosti, ki si pridržuje pravico do odvzema človeškega življenja.« Kaznovanje s smrtjo se je skozi čas postopoma spreminjalo. Najbolj izrazito cenzuro je pomenil prehod od javnih k ekskluzivnim, za javnost zaprtim usmrtitvam. Avtor se dotakne še odprave smrtne kazni pri nas, ko kaznovanje s telesa preide na kaznovanje duše, prvi del knjige pa zaključi z največjo kaznijo v Sloveniji danes, to je 30 let zapora. V drugem delu knjige sledi pet zgodb o pošastnih morilcih v drugi polovici 19. stoletja. Vse podkrepi z nazornimi fotografijami in risbami. Izrazito zanimanje za grozljivo zgodovino kaznovanja in kriminala je v Celjanu Andreju Studnu tlela več kot 15 let, pri čemer poudari, da je osebno odločno proti smrtni kazni. V knjigi tudi ne piše navijaško zanjo, temveč daje bralcem svobodo, da se sami po svoji presoji odločijo, ali je smrtna kazen upravičena. BOJANA AVGUŠTINČIČ Večer s Tatjano Kot vsako leto se bodo v Radečah tudi letos spomnili pianistke in pedagoginje Tatjane Mole, ki se je zaradi težke bolezni prezgodaj poslovila s tega sveta. Glasbeni večer ji bodo posvetili v soboto ob 19.30 uri v dvorani PORP Radeče. »Tatjana Mole je mladim posredovala svoje znanje iz glasbe in življenja, pa tudi iz sveta umetnosti in kreativnosti v najširšem pomenu. Njena širina je temeljila na originalni pedagogiki in neposrednosti. Ni bila tipična glasbenica. Bila je človek, prijateljica, kreativka, mati, muza ...« je med drugim zapisano o njej. Brez Tatjane glasbena šola (sploh področje klavirja) v Radečah ne bi bila to, kar je. Malokdo ve, da je pred vpisom na glasbeno akademijo eno leto študirala filozofijo, ali da je imela prve težnje za slikarstvo oziroma vizualno izražanje. Ves ta skupek znanj jo je naredil široko v vseh pogledih življenja in kreativnosti. Zdaj njeno glasbeno pot nadaljuje hči Nina, ki je leta 1999 med študijem na Akademiji za glasbo prejela Prešernovo nagrado. Igra kot solistka in v komornih sestavih ter sodeluje z orkestroma slovenske policije in vojske. S slednjim je kot solistka igrala tudi na Svetovnih glasbenih dnevih. Ob pianistki Nini Mole bodo na sobotnem koncertu nastopili še violinist Vasilij Meljnikov, pianista Bojan Gorišek in Stefano de Bonis ter tolkalist Zlatko Kavčič. Vsi so priznani glasbeniki, za kar so prejeli številne nagrade in priznanja. Tatjani v spomin bodo zaigrali dela Bacha, Glucka, Čajkovske-ga, Debussyja in Piazzole, koncert pa bodo na klavirju in tolkalih sklenili s projektom Notranja roža za Tatjano. BOJANA AVGUŠTINČIČ Knjižnica tudi kot socialna ustanova Blázinec po Londonu v Celju Celjski gledališki ansambel bo v petek ob 19.30 kot slovensko krstno uprizoritev postavil na oder delo mladega irskega dramatika i Martina McDonagha. Bla-zinca bo celjsko občinstvo ! videlo komaj leto dni po krstni uprizoritvi v Londonu. Kot poudarja umetniška voditeljica SLG Celje Tina Ko-, si, gre za izjemno prodorne-1 ga pisca, ki se je v svojih tekstih večinoma dotikal irskega podeželja, medtem ko je Blazinca (v slovenščino je delo prevedla Tina Mahkota) postavil v okolje totalitaristič- nega sistema, ki pa ga noče natančno definirati. Dogajanje se odvija v preiskovalnem zaporu, kjer detektiva zaslišujeta pisatelja Ka-turiana, ki ne ve, zakaj se je znašel na policiji, saj meni, da nikoli v življenju ni naredil nič proti državi. Počasi se razkrije, da vzroki njegovega prijetja niso politični, temveč se dotikajo njegovih zgodb ... Osnovni temi McDonagho-ve najnovejše igre sta moč literature in zloraba v otroštvu; ta je lahko psihična, fizična oziroma spolna. Blázinec ni le kruta in radikal- na igra o temi, ki je še vedno tabu v naši družbi, temveč je polna čustev in črnega humorja, pravita režiser Aleksandar Popovski in Tina Kosi, ki potankosti, ker gre tudi za triler, ne želita izdati. Le to, da je moč predstave v besedi in igri in temelji na štirih protagonistih. V igralski ekipi, v kateri nastopajo Mario Še-lih, Damjan Trbovc, David Čeh, Igor Sancin, Jagoda in Tjaša Zeleznik, bo na celjskem odru debitiral novi član celjskega ansambla mladi Vlado Vlaškalič. MP Foto: DŠ V Osrednji knjižnici Celje že peto leto brezplačno oskrbujejo ostarele in bolne člane na domu, pred kratkim pa so se odločili, da svoje znanje in izkušnje, ki so jih pridobili ob tem, delijo še s knjižničarji iz ostalih slovenskih knjižnic. Vodja oddelka za odrasle in mladino Majda Kin k je napisala priročnik Knjižnica na obisku. »Ne le Unescov Manifest o splošnih knjižnicah, slovenski Zakon o knjižničarstvu ter ostale deklaracije, pač pa tudi in predvsem osebna in poklicna etika nas zavezujeta, da z enako pozornostjo, znanjem in zavzetostjo, kot poskrbimo za uporabnike, ki jih vsak dan srečujemo v knjižnicah, pridemo tudi do tistih, ki sami ne morejo k nam,« pravi urednica zbirke Biblio-tekatika Martina Rozman Salobir. Pri storitvi Knjižnica na domu ne gre le za dostavo knjig, pač pa za celot- no bogastvo odnosov, ki se spletejo med knjižnico in njenimi uporabniki. »Starejši mnogokrat bolj kot knjigo potrebujejo toplo besedo, moralno oporo oziroma nekoga, ki mu lahko zaupajo svoje tegobe, zato mora biti knjižničar več kot le dostavljavec knjig - znati mora poslušati starejše in se vživeti v njihove občutke in stiske,« je prepričana Majda Kink. V Osrednji knjižnici Celje imajo trenutno devet uporabnikov, vezanih na dom, pred leti jih je bilo že 12, sicer pa njihovo število iz leta v leto niha. »Ker imajo starejši večinoma težave s spominom in vidom, najraje berejo lažjo literaturo z večjim tiskom, pogostokrat pa jim dostavimo tudi video kasete in revije,« pravi Majda Kink, ki želi bogastvo na knjižnih policah deliti tudi s tistimi, ki so odvisni od pomoči drugih. BOJANA AVGUŠTINČIČ NEVERJETNI 115 min., (The Incrodibles), družinski animirani film Režija: Brad Bird Sinhronizacija: Lotos Šparovec, Nina Valič, Matija Vastl, Uroš Smolej, Kristjan Guček. Matej Rus SINHRONIZIRAN V SLOVENŠČINO iNtmiUlu.c Celjska gimnazija v Varšavi Jagoda, Damjan Trbovc, Igor Sancin in Tjaša Zeleznik v Blázinců Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center je včeraj odpotoval na petdnevno turnejo na Poljsko. Na 5. vseevropskem zborovskem srečanju bo nastopil kot edini slovenski zbor. Gre za prvo turnejo, na katero ga je povabil organizator. Marca bo sledila še turneja v Španiji. Na zborovskem srečanju v Varšavi bodo nastopili le najboljši zbori, ki se bodo predstavili s svojim ljudskim glasbenim izročilom, pa tudi z adventními in božičnimi na-pevi. »Slovenijo bomo s slovensko ljudsko pesmijo predstavile na treh samostojnih koncertih. Dva koncerta sta namenjena izključno božičnemu času, kjer bomo prepevale slovenske koledne pe-Št 49 - 9. december 2004 - smi,« pravi zborovodkinja Barbara Arlič. Pevke bodo sodelovale še na nedeljskem zaključnem koncertu, na katerem bodo skupaj zapeli vsi zbori. Pridružila se jim bosta operni zbor iz Varšave in simfonični orkester, izvedli pa bodo Beethovnovo Odo radosti in šest del poljskih skladateljev. »Poljščina ni lahek jezik. Pri izgovorjavi nam je pomagala Poljakinja, ki so jo poklicale pevke same,« še dodaja Arličeva. Sprejel jih bo tudi slovenski veleposlanik na Poljskem dr. Božo Cerar. Sicer zbor vsako leto nekam odpotuje, tako so pevke nastopale že v Linzu, Budimpešti, Riva del Gardi, na Rodosu ... Osvojile so tudi že številna priznanja na Mladinskem pevskem festivalu v Celju in dr- žavnih tekmovanjih v Zagorju. Od te turneje Arličeva pričakuje predvsem, da bodo spoznale nove zbore in da se bodo stkale nove vezi, tako pa tudi možnosti za nova gostovanja, čeprav se že zdaj ne morejo odzvati vsem vabilom: »Povabili so nas v Madrid, kjer bomo na marčevskem festivalu nastopile kot častne gostje. Vsako leto nas presenetijo nova vabila, vendar gostovanja in turneje zahtevajo veliko denarja, ki pa ga ni, čeprav nam šola vedno zelo pomaga,« pravi Arličeva. Dekliškemu pevskemu zboru bodo lahko prisluhnili tudi Celjani, in sicer 16. decembra v Celjskem domu, ko se mu bo pridružil še dekliški pevski zbor iz češke Opave. ŠPELA OSET Štajerska karavana po Sl< Na dolgi poti, prevozili naj bi približno 500 kilometrov, sta za glasbeno veselje s harmoniko na vlaku ves čas skrbela Dušan Lampret iz Nove Cerkve ter Tadeja Kušar z Gorice pri Šmartnem (na sliki). Oba sta dobila ustno priznanje in dooolg aplavz vseh izletnikov, saj sta neprekinjeno stoje na vlaku igrala skoraj več kot pet ur! Vožnja ni bila ovira, da ne bi nekateri celo zaplesali. Mnogim je bilo najlepše v vinski kleti Dobrovo v Goriških brdih, kjer ima najstarejš poskusili, so pa ob kosilu poskusili le Z Mercatorjem in Novim tednikom i Dvesto trideset izžrebanih naročnikov Novega tednika in kupcev v Mercatorjevih trgovinah na Celjskem minule sobote ne bo tako kmalu pozabilo. Kljub več kot osemurni vožnji se je karavana na vlaku veselila in na postankih videla marsikaj zanimivega. Mnogi namreč še nikoli niso bih na Bledu in v Goriških brdih. Pa tudi sv. Miklavž je malo pohitel, saj je izletnike obdaril kar na vlaku. Gre za akcijo Mercatorja, h kateri je tokrat povabil našo medijsko hišo. Kupone smo zbirali od novembra - na voljo so bili v Mercatorjevih trgovinah na Celjskem in v Novem tedniku. Od več kot deset tisoč sodelujočih, ki so izpolnili kupone, jih je z vlakom na izlet lahko odšlo le 230 izžrebanih s spremljevalno ekipo. Izžrebanci, ki so naročniki našega časopisa, so imeli še to srečo, da so lahko s seboj vzeli še nekoga. Preko Ljubljane nas je pot zgodaj zjutraj vodila do Bleda, kjer se Štajerci, vajeni vsega, niso dali niti gorenjskim nizkim temperaturam. Podložene z gorenjsko zaseko in ostalimi do- brotami, je vlak popeljal tudi ot hčeri planin - Soči - do Nove Kljub temu, da se nam je kar nel stemnilo pred očmi zaradi šte\ " nelov, so nas pokonci držali Goriška brda, prijazne hostese čami ter harmonikarja Tadeja in Dušan Lampret. Ni nas mc avtobusna vožnja (lahko se pob da smo bili tudi v Italiji, saj je naj pot do Dobrovega v Goriških Bi ljana deloma čez italijansko V kleti so nam sodi, polni vina, damo razjasnili poglede. Sicer izvedeli marsikaj zanimivega, da so iz 12 milijonov kilogrami jetega grozdja letos sode in stt napolnili kar z 12 milijoni lit do tega, da so v Goriških brdih da že pozabili, kako izgleda sn< namreč zapade vsakih dvajset Dobrovem je sledilo še kosilo s rističnim posladkom dvojice izJ je Du, jes na Radiu Koper. Še pc v Mercatorjevem centru v Novi' in vožnja proti Celju, kamor li nekaj minut pred polnočjo. Vi je bilo še kup prijetnih prest Na Bledu je karavano pričakala godba na pihala Gorje in gorenjska dobrodošlica z zaseko, s kuhanim vinom, čajem in z medenim žganjem. Tako so se vsi na gorenjskem vetru malo ogreli. ANKETA íniji ) in med vina cal nas je sv. Miklavž, vsakemu rečko z darili, njegovi parkeljni i vsakemu izmed nas pognali strah iti. Prav prijetno presenečenje je adi prihod predsednika uprave atorja Zorana Jankoviča, ki je ib ogledu rokometne tekme v Ce-prišel pravočasno na ljubljansko teniško postajo in pozdravil izlet-I Nekateri so se morali sprijaznila na vlaku niso mogli poslušati bsrednega radijskega ali televizij-ja prenosa tekme. Je pa zato Jan-ič za vse, ki jih je zanimalo, na Iko pokomentiral tekmo in sporo-lezultat. Skratka, bilo je poskrb-l> za vse. SIMONA ŠOLINIČ Foto: ALEKS ŠTERN fMercatorjevi ekipi na vlaku so kMilan Babič, direktor malopro-|tga območja 2 Mercator SV Slo-fia, Boštjan Leskovar, vodja Mer-Ir centra Celje, Tomaž Pungart-t upravnik centra in Veljko Ta- Na koncu smo imeli dovolj časa, da smo si napolnili košarice v Mercatorjevem centru v Novi Gorici. Še prej pa je karavana pokazala, od kod prihaja - s pravo štajersko pesmijo! Tako pač je, če Štajerci okupirajo Primorce in pokažejo, kdo je glavni! hMerlot letnico 1957. Tega sicer niso V Ljubljani je skorajda tako kot sv. Miklavž izletnike presenetil in obdaril predsednik uprave poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovič. Na ljubljansko železniško postajo se je pripeljal iz Celja, kjer si je ogledal roko Anica Oset, Šentjur: »Pred meseci sem ob akciji iskanja desettisočega naročnika Novega tednika pisala urednici in izrazila željo, da bi bilo lepo tudi malo starejše naročnike odpeljati kam na izlet. Zato sem se razveselila vabila za Mercatorjev izlet in takoj izpolnila kupon. S seboj sem peljala 12-letnega vnuka. Vesela sem, da sem lahko šla zraven. Na vlaku smo malo pokramljali, videli pa čudovito Slovenijo na malo drugačen način.« Rozika Lubej, Celje: »Kupon sva z možem oddala v Mercatorjevem centru na Hudinji in se tudi skupaj odpravila na izlet. Na Bledu je bilo prijetno, najlepše pa v Goriških brdih, kjer še nisem bila. Na Novi tednik sva naročena že osem let, prebirala sva ga tudi na vlaku, preberem seveda vse, najprej pa, če sem izžrebana za nagrado pri rešeni križanki...« Na vlaku je vse presenetil in obdaril sv. Miklavž s svojima spremljevalcema - parkeljnoma. Najslabše (ali pa najboljše?) sta ju odnesli mladenki na sliki, ki sta morali pokazati svoje znanje v molitvi in petju Svete noči. Parkeljna sta ju vklenila, sv. Miklavž pa je bil nad njunim petjem tako presenečen, da jima je obljubil, da ju pride čez leto dni spet obiskat, do takrat pa naj vestno pojeta in ne grešita. Anica Podbrežnik, Solčava: »V Goriških brdih sem že drugič in sem vesela tega prijetnega enodnevnega izleta, ki ga vreme ni pokvarilo. Šla sem namesto kolegice, ki je bila izžrebana kot naročnica vašega časopisa, sama pa nisem naročnica. Še ne. Toda če bo moja slika v časopisu uspela, se bom naročila. Obljubim.« (Upajmo, da bo Anica obljubo držala.) Ivan Ratej, Celje: »Izžrebana je bila žena, a ker smo že več kot 20 let naročniki Novega tednika, sem lahko na izlet šel še jaz. Če bi pa kupon v skrinjico vrgel sam, ne vem, če bi imel takšno srečo. Ali so boljša primorska ali štajerska vina? Kaj pa vem. Na izletu je bilo super, toda jaz prisegam na pivo...« U1C Ostali izidi prvih tekem osmine finala LP: Holding - Montpellier 38:29, Tatran -Kiel 32:38, Zaporožje - Fotex 29:28, Lemgo - Cehovski medvedi 45:32, Savehof -Flensburg 34:30, Gudme - Ciudad Real 29:45, Barcelona - Portland 28:22. Remi bo dovolj za četrtfinale! V ritmu čardaša v Zlatorogu - Rutenka odrezan zaključek nepozabnega leta? Kakšen bo ' Letnica 2004 bržčas za celjski rokomet po uspehih ne bo nikoli presežena, časovni žep ob izteku leta pa dopušča še eno veliko veselje, a tudi dve morebitni razočaranji, ki bi vrgli veliko senco. Pred evropskimi prvaki sta namreč preizkušnji s Pick Szegedom in Gorenjem. Izhodišče še zdaleč ni idealno, tako glede izida prve tekme lige prvakov kot tudi zaradi zdravstvenih težav. Pravica na slab dan A začelo se je kar obetavno. Za prodajo vseh vstopnic ni bilo bojazni, Rado Pante-lič je reklamni prostor prvič prodal podjetju, ki ima sedež le v tujini, Miri Maksimo-vič je usposobil dvakrat zviti in obilno otekli gleženj Miladina Kozline in prejel pohvalo dr. Rudija Čajavca, v Celje nista pripotovala Vladan Matič (dan pred potjo si je pri ogrevanju zlomil kost v gležnju) in Attila Kotorman (hrbtenica). Jugoslovana je na levem krilu zamenjal madžarski reprezentant Vadkerti in oslabljenosti sploh ni bilo zaznati. In Celjani niso prenesli bremena favorita kot že tolikokrat doslej. Slavje po prestižnem naslovu v Španiji je bilo izgubljanje moči in prepotrebnega naboja, Ljubljančana pa je pretresla zelo slaba novica. Obramba gostov 6-0 je spominjala na švedsko, le da je »na žogo« skakal le Ratko Djurkovič, izurjeni bojevnik, ki je ukrotil Sergeja Ru-tenko. Magie Serdžo je vzdevek, ki smo mu ga pripisali spomladi in obenem dejali, da je trenutno najboljši rokometaš na svetu. Jeseni so se tega domislili tudi drugi in ga oblegali ter mu kratili čas in zbranost. Kriv je sam. Vrnil se bo v velikem slogu, morda že v nedeljo. Sojenje dobro, sojenje slabo Celjani so bili v celotnem letu najboljši tedaj, ko je bilo to najbolj potrebno, ko je bilo najtežje. Če so bili favoriti (Ade-mar, Crvena zvezda v Beogradu, Piek), jim ni šlo od rok. Presenečali so v Flensburgu v skupini LP, pa na prvi (čudežni) tekmi v Zlatorogu, kasneje v Lemgu, Ciudad Realu. V Flensburgu sta v finalu na srečo sodila Španca Breto in Huelin, sila željna slave, ne denarja, in tudi tedaj požela navdušenje gostujočega tabora za nepristransko sojenje. Tokrat pa sta v Zlatorogu pretiravala z željo, da ne bi oškodovala gostov. Mnogo odločitev je bilo spornih, nikakor predvsem ne moremo razumeti, kako sta spregledala udarec Ilyesa po Rutenkinem obrazu. »Sojenje je bilo odlično,« je sprva prisotne osupnil Miro Požun, po ogledu posnetka pa kritično ocenil delo Špancev. Zanimivo je, da sicer izjemno ostri Djurkovič ni storil niti enega grobega namernega prekrška. Po Evropi namreč kroži opozorilo: »Ne udari zgodaj Rutenke na gobec!« Ko so to namreč storili igralci Ciudad Reala in Kiela, so ga razbesneli. Madžari so čakali do končnice prvega dela. In ostali nekaznovani. Celjani so v prvem polčasu izgubili 4 žoge, v nadaljevanju pa še 9. To se ne bo ponovilo. Usodo evropskih prvakov bosta hočeš nočeš imela v rokah tudi francoska sodnika Gilles Bord in Olivier Buy. Florijanov bo za vsaj dva avtobusa. Neustrašni pivovarji so v prejšnji sezoni odigrali življenjsko tekmo prav na povratni tekmi osmine finala, Pick pa je tedaj izločil aktualnega evropskega prvaka Montpellier. V Szegedu bosta oba tekmeca garala za reprizi. Strašna bitka bo! DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Edi Koksarov je preprečil poraz, ko je bilo občinstvo že na nogah. IZJAVE »Niso Marsovci!« Ratko Djurkovič je bil vselej pravočasen, ko je žogo dobil Sergej Rutenka. Na pomoč mu je priskočil tudi Bendo. Prva tekma osmine finala lige prvakov Celje Pivovarna Laško - Pick Szeged 23:23 (11:10) CELJE - Dvorana Zlatorog, 6500 gledalcev, sodnika Vicente Leon Breto in Huelin Trillo (Španija). Delegat Helmut Wille (Avstrija). CPL: Škof 16 (2), Lorger 1 (1); Rutenka 4 (2), Gajič 1, Kozomara, Brumen 2, Mlakar 2, Lollo, Bilbija, Kozlina 1, Štruc, Natek 2, Kokšarov 9 (3), Zorman 2. Trener: Miro Požun. PICK: Puljezevič 3 (2), Szente 10; Bajusz 5 (3), Bendo 1, Djurkovič 1, Vadkerti 4, Szabo 1, Halasz, Andjelkovič 5, Mezei, Laluska 1, Berta 1, Ilyes 4. Trener: Peter Kovacs. Sedemmetrovke: CPL 5-7, Pick 3-7. Izključitve: CPL 10 minut, Pick 14. Bistveni potek rezultata: 1:0, 1:1, 4:3, 4:6, 6:6, 6:7, 8:7, 8:8, 10:8, 10:10, 11:10; 11:13, 15:13, 15:15, 18:15, 19:16, 20:19, 22:20, 22:23, 23:23. Žejni trener gostov Peter Kovacs je sprva okrcal celjsko občinstvo, potem pa med novinarsko konferenco čvekal po telefonu. Miro Požun: »Po ogledu petih videokaset sem vedel, da je Pick odlično moštvo, tehnično podkovano, izkušeno, odlično vodeno. Naši dosedanji dosežki so optimalni. Igralski kader je ozek. V napadu smo igrali premalo kolektivno. Mladim varovancem se čudim, da vzdržijo vse napore. Diko ni bil sposoben za igro v napadu, vključitev Bilbi-je pa bi bila hazardna in bi se lahko znašel v nerodnem položaju. Enkrat se je pač moralo zgoditi, da nismo zmagali pred našim čudovitim občinstvom. Svet se zaradi tega ne bo podrl. Ustvaril se je videz, da smo nemočni. Velik izziv je pred nami. Neuspeh ne bo tragičen. Ne bomo se ustrašili ostre madžarske obrambe. Zdaj nimamo česa izgubiti. Seveda verjamem v naš uspeh, sicer bi me že zamenjali.« Gorazd Škof: »Nismo imeli sreče. Vse odbite žoge od nas so se vračale nazaj v roke gostom. Na nekaterih gostovanjih smo že blesteli. Možnosti so še vedno 50-50. Saj niso Marsovci!« Dragan Gajič: »Če ponovimo obrambo in popravimo napad, dober rezultat ne bi smel izostati.« Miladin Kozlina: »Bolečina me je spremljala celo tekmo. Ostali smo neporaženi. Tja gremo po zmago.« Peter Kovacs: »Presenečen bom, če bomo izpadli.« Nenad Puljezevič: »Vzdušje je bilo fenomenalno, zato je bilo užitek igrati. Imamo ugoden izid, a nič še ni odločeno. Vseeno upam, da je bila to uvertura za naš preboj v četrtfinale, pri čemer nam bo pomagalo pet tisoč navijačev.« Vid Kavtičnik: »Mislim, da bodo Celjani zmagah v Szegedu.« Iz Pariza v Zlatorog Rokometaši Gorenja so se po osvojitvi 3. mesta v skupini C lige prvakov uvrstili v pokal pokalnih zmagovalcev. Žreb v drugem najmočnejšem evropskem pokalu jim je namenil močno francosko ekipo Ivry, za katero nastopa slovenski reprezentant Tomaž Tomšič. Velenjčani niso bih najbolj zadovoljni - v bobnu so bila tudi nekatera, vsaj na papirju slabša moštva - pa tudi razočarani ne, saj so se izognili najtežjim nasprotnikom, kot so Ademar, Valladolid in Hamburg. Dva gola prednosti Francoska šola rokometa je vsaj po nečem specifična, kajti daje največji poudarek trdi, pa tudi izjemno gibljivi obrambi. Na to je ves čas opozarjal tudi trener Gorenja Ivan Vajdl in tako so se Velenjčani na tekmo tudi pripravljali; hiter prenos žoge, dinamična igra in predvsem zbranost so bili ključnega pomena. Na drugi strani pa seveda agresivna obramba, ki bi preprečevala zunanji liniji Ivryja, da uspešno strelja od daleč. Začetni nalet Gorenja je bil odličen, saj je zelo hitro povedlo s 5:1. Toda Francozi so uredili svoje vrste in počasi, a vztrajno za- čeli loviti gostitelje. »Po uspešnem začetku nam je manjkala povezanost in predvsem čvrstost v obrambi, tako so do izraza prišli njihovi strelci, predvsem Buchmann in Martinovič, ki je imel resnično svoj dan. V napadu nam je primanjkovalo idej,« je dogajanje na igrišču v zaključku prvega dela komentiral Momir Ilić. Tako sta se ekipi na odmor podali povsem izenačeni (15:15). V2. polčasu je ekipa iz predmestja Pariza še bolj pritisnila v obrambi, s pokrivanjem prostora in nakazovanjem prestrezanja žoge je napadalce Gorenja večkrat zmedla. Domača ekipa je naredila v letošnji sezoni rekordnih 18 tehničnih napak, to pa je bil tudi eden od glavnih razlogov za vodstvo Ivrya z 21:19 v 39. minuti tekme. V vseh tekmah letos, kjer se je rezultat lomil, so Velenjčani na koncu klonili, toda tokrat je bilo drugače. Nezgrešljivi Vedrán Zrnič je izkoristil vsako priložnost in z atraktivnimi goli zadeval iz nemogočih položajev, svoje je dodal še Vid Kavtičnik in gostitelji so znova prešli v vodstvo. Žal v zaključku niso izkoristili dveh igralcev več, kljub temu pa so osem minut pred koncem še tretjič na tekmi vodili s štirimi goli prednosti (30:26). V nekoli- Boj reprezentantův na črti je bil trd. Tomaž Tomšič se je izmuznil Marku Oštirju in Branku Bedekoviču. ko preveč živčnem zaključku so Francozom dovolili, da zmanjšajo prednost pred povratno tekmo, ki bo v soboto, Zrnič pa je deset sekund pred koncem zgrešil sedem-metrovko za 33:30. Pogled naprej Rokometaši Gorenja so včeraj odigrali zadnjo letošnjo tekmo v Rdeči dvorani (Sviš), jutri pa prek Celovca in Dunaja potujejo v Pariz. V četrtek bodo igrali še v Celju. Kakšne so možnosti Gorenja z Ivryjem? Težko je realno oceniti, saj gre očitno za dve zelo izenačeni ekipi. Pri obeh zatrjujejo, da še imajo rezerve. Odločilnega pomena bo verjetno igra v obrambi in razpoloženost vratarjev. Od igralcev Gorenja lahko več pričakujemo predvsem od Podpečana, Bedekoviča, Luke Dobelška in Marka Oštir-ja, medtem pa bi morali Jure Dobelšek, Zrnič in Kavtičnik zadržati svoj učinek. Vsekakor pa Velenjčani v Pariz né potujejo s spuščeno zastavo. To bo dvoboj na nož, uspeh pa za- gotavljata samo borbenost in predvsem velika zbranost. Se je velenjsko občinstvo mogoče razvadilo, mu rokomet ne pomeni več toliko kot včasih, ali obstajajo kakšne druge zamere? Neverjetno se zdi, da v mestu ni več kot tisoč ljubiteljev športa, ki bi jih zanimal vrhunski rokomet. Vzdušje na tekmah pa je bolj podobno gledališču kot gladiatorskem amfiteatru, kot smo tega vajeni v Celju. Zal. MITJA GAVRILOSKI Foto: GREGOR KATIČ Pričakovali so celjsko vzdušje 32-letni krožni napadalec Tomaž Tomšič priznava, da je najlepše trenutke v svoji karieri preživel v celjskem moštvu. Drugo sezono nastopa za Ivry. »Ko so Celjani osvojili naslov evropskega prvaka, sem bil ganjen. Počutil sem se kot del ekipe. Sam sem odšel od doma in se dobro poveselil,« pravi »Buco«, ki si želi reprezentančno pot zaključiti na 01 v Pekingu. Kaj ste dejali soigralcem pred potjo v Slovenijo? Večina jo je spoznala med evropskim prvenstvom. Pravijo, da je tukaj skoraj vse poceni. V Velenju so pričakovali »celjsko vzdušje«. Ko so uvideli, da ga ni, so se sprostili in skoraj bi nam uspelo zmagati. Zapravili smo nekaj »zicerjev«, a je izid za nas zelo obetaven. Pogodba se vam izteka... Imam že nekaj ponudb, kar me veseli. Pozornost nam sicer uhaja na svetovno prvenstvo, ki se bliža. Na svetovnem pokalu na Švedskem smo malce nakazali svojo moč. Pričakovanja javnosti bodo velika. DEAN ŠUSTER MALI NOGOMET 1. SL 9. krog: Dobovec - Kobarid 6:5 (1:3); Kosernik (20, 25, 39), Gajšek (22), Iskrač (34), Poredski (37). Nazarje - Metropol 7:5 (2:2); Hren (13, 38, 38), Delamea (19- 10 m, 21, 37-10 m, 40). Vrstni red: Litija 20, Oplast, Živex 17, Beton 15, Puntar 14, Tomi 11, Nazarje 10, Kix, Metropol, Sevnica 7. KOŠARKA POKAL ULEB 4. krog: Makedonikos - Pivovarna Laško 86:77 (67:67, 54:54, 35:36, 14:13); Hutson 30, Rimac 15; Troha 22, Brolih 14, Gnjidič 10, Joksimovič, Rizvič 9, Ugrekhe-lidze 6, Antonijevič 4, Jevdžič 3. Vrstni red: Makedonikos 8, Pivovarna Laško, Bamberg, Darušafa-ka, Joventut 6, Kapfenberg 4. JADRANSKA LIGA 14. krog: Pivovarna Laško - Budućnost 80:68 (55:51, 36:36, 16:16); Rizvič 23, Troha, Jevdžič 14, Gnjidič, Joksimovič 10, Antonijevič, Majkič 4, Brolih 1; Minič 14, Maraš 11. Vrstni red: Union Olimpija 25, Cibona, Pivovarna Laško, Partizan 24, Zadar, Hemofarm, Reflex 23, Geoplin Slovan 22, Crvena zvezda, Bosna, Budućnost 20, Zagreb, Šibenka, Široki brijeg 18, Split 17, Helios 14. 1. SL - moški 8. krog: Rogla - Kraški zidar 99:90 (67:54, 41:36, 24:18); Siv- PANORAMA ka 27, Hohler 20, Josipovič 19, Meš-ko 16, Bura 12, Petrovič 5; Laza-revski 25, Atanasovski 18. Postojnska jama - Elektra 72:85 (56:65, 33:48, 17:31); Lenassi 21, Lobe 15; Vidovič 23, Nuhanovič, Bursič 16, Krejič 12, Čmer 11, Nedeljkovič 4, Ivanovič 3. Alpos Kemoplast - Triglav 88:62 (68:52, 40:42, 15:24); Novak 23, Čebular 20, Mulič 18, Novakovič 15, Ribežl 9, Samac 3; Preldič 18, Crnogorac 12. Vrstni red: Elektra, Postojnska jama 14, Alpos Kemoplast 13, Koper, Rogla 12, Krka, Zagorje, Kraški zidar 11, Branik 10, Triglav 9. UGA TROCAL 8. krog: Merkur - Budućnost 95:72 (84:59, 56:39, 33:19, 23:20); Markovič 17, Čonkova 16, Jurše 15, Gavriloska, Laskova 14, Erkič 11, Kvas 8; Dubljevič 32, Draganič 14. Vrstni red: Gospić, Šibenik 12, Merkur, Željezničar 11, Vojvodina 10, Croatia, Maribor 9, Struga, Budućnost 8. 1. SL - ženske 3. krog: Merkur - Ježica 78:51; Čonkova 31, Erkič 10, Gavriloska 12, Markovič 6, Jereb, Laskova 4, Jurše, Komplet, Kvas 3, Lesjak 2; Radulovič 27. Vrstni red: Ježica 11, Merkur, Maribor, Odeja 8, Ilirija 7, Sežana, Konjice 6. SAVINJSKA LIGA 3. krog: Polzela - Laško 67:60, ŠK Žalec - Gomilsko 62:55, Parižlje - Fantasy 43:83. 9. krog (vnaprej): Werinox - Laško 50:78. Vrstni red: Fantasy, Pivovarna Laško, Go- milsko, Polzela 5, ŠK Žalec 4, Werinox 3, Parižlje 2. ROKOMET POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV 1. tekma osmine finala: Gorenje - Ivry 32:30 (15:15); Zrnič 10, Kavtičnik 7, J. Dobelšek 5, Ilić 4, Sirk 3, L. Dobelšek, Bedekovič, M. Oštir 1; Martinovič 11, Buchmann 7. ODBOJKA POKAL TOP TEAMS 4. krog: Šoštanj Topolšica - Olym-piacos 0:3 (-22, -19, -18). Vrstni red: Olympiacos 8, Fenerbahče 7, Šoštanj Topolšica 5, Concordia 4. 1. SL 7. krog: Kamnik - Šoštanj Topolšica 3:1 (23, -23, 22, 14). 10. krog: Šoštanj Topolšica - Olimpija 3:1 (-20, 23, 21, 23). Vrstni red: Bled 26, Prevent 22, Kamnik 21, Šoštanj Topolšica 19, Olimpija 15, Krka, Prvačina 13, Salonit, Termo 6, Svit 2. VATERPOLO 1. SL 3. krog: Posejdon - Kokra 10: 13 (1:1, 1:3, 4:4, 4:5); Landan 3, Jerala, Komotar 2, Zagernik, To-šič, Švraka 1. Vrstni red: Triglav 6, Zagreb, Koper, Primorje 4, Branik, Kokra 2, Olimpija, Posejdon NAKRATKO Nastja zmagala Zagreb: Umetnostni drsalci celjskega kluba so na mednarodnem tekmovanju Zlati medved osvojili tri odličja. Nastja Uspenska je bila v skupini Debs prva, David Kranjec v skupini Springs drugi, Pina Umek pa tretja. Blizu medalj sta bili Patricija Juren in Daša Grm (obe četrti). Draganov naslednik? Maribor: Na državnem prvenstvu v ju-jitsu tehnikah za mlade do 15 let se je Policijski klub borilnih veščin Celje, ki ima v svojih vrstah svetovnega članskega podprvaka Dragana Milutinoviča, ekipno uvrstil na četrto mesto. Tim Resanovič je zmagal v kategoriji dečkov do 9 let. Rečiški revolveraši Laško: Strelsko društvo Dušan Poženel je bilo organizator tekmovanja v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Nastopilo je 81 posameznikov iz 28 ekip. V streljanju z revolverjem je ekipno zmaga ostala doma. Med posamezniki je Andrej Brunšek osvojil 6. mesto. Urška v domovini juda Fukuoka: Članici celjskega judo kluba Sankaku Urška Žolnir in Petra Nareks se skupaj s trenerjem Marjanom Fabjanom na Japonskem že pripravljata na nastop na enem najmočnejših svetovnih turnirjev, na katerem bosta tudi zaključili sezono. (JŽ) ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA 11.12. 90.6 95.1 RADIO CELJE 95.9 100.3 KOŠARKA Jadranska liga, 15. krog, Beograd: Crvena zvezda - Pivovarna Laško. 1. SL - moški, 9. krog, Šoštanj: Elektra - Alpos Kemoplast (19). Trocal liga, 9. krog: Vojvodina - Merkur. ROKOMET Pokal pokalnih zmagovalcev, druga tekma osmine finala, Pariz: Ivry -Gorenje. ODBOJKA 1. SL, 11. krog: Škofja Loka: Termo -Šoštanj Topolšica. VATERPOLO 1. SL, 4. krog, Celje: Posejdon - Branik (20.30). NEDELJA 12. 12. ROKOMET Liga prvakov, druga tekma osmine finala: Szeged - Celje Pivovarna Laško (19). KOŠARKA Savinjska liga, 4. krog: Gomilsko -Parižlje (9), Laško - ŠK Žalec (10.15), Werinox - Polzela (11.30). SREDA 15. 12. KOŠARKA Pokal Uleb, 5. krog: Kapfenberg -Pivovarna Laško. ODBOJKA Pokal top teams, 5. krog: Šoštanj Topolšica - Fenerbahče (20). Slovo po izpolnjenih sanjah Miklavž obdaril vse štiri klube Rekord v prazni dvorani - Elektra v vodstvu - Zasuk v Šentjurju borijo navkljub | Peterka kroga: Rizvič (Pivovarna Laško), Vidovič, Nuhanovič (Elektra), Novak (Alpos Kemoplast), Sivka (Rogla). Igralec kroga: Hasan Rizvič (Pivovarna Laško). Trener kroga: Ante Perica (Elektra). ki so drugi del dobili kar za 28 točk. Zrečani so imeli v času celotnega srečanja s Sežanci pod nadzorom tako igro kot rezultat. Strelsko zelo natančni (63%) so bili pretrd oreh za goste, ki so se sicer še kako trudili, da bi izpod Pohorja odnesli celoten plen. Kapetan Boštjan Sivka (27, 61%, 5 skokov) je bil ponov- aznim tribunam. no prvi mož Rogle, odlično je minutažo znova izkoristil i mladi Dejan Hohler (20, 60%), ki povsem upravičuje zaupanje svojega trenerja 1 Matjaža Čuješa. Kot rečeno, vse tri ekipe z našega področja so v vrhu razpredelnice. V soboto sledi re- I gijski derbi v Šoštanju, kjer bo gostoval Alpos Kemoplast. ' A ne bo šlo zgolj za področni obračun, temveč tudi za prvenstveni derbi med prvo-in tretjeuvrščeno ekipo. Na sporedu bo še en »zemljepisni« derbi. V »pohorskem« dvoboju se bosta v Mariboru pomerila domači Branik in zreška Rogla. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ Nova kapetanka Mojca Markovič v akciji »Prikazale bomo še boljšo igro« Košarkarice celjskega Merkurja so v ligi Trocal v domači dvorani Gimnazije Celje-Center kar s 23 točkami razlike odpravile podgo-riško Budučnost. »Vodile smo celotno srečanje. Gostje so se nam nekajkrat sicer približale, vendar smo z dobro obrambo in hitrimi protinapadi rešile tekmo in zasluženo visoko zmagale,« je srečanje z zadnjeuvrščeno ekipo na lestvici na kratko opisala Mojca Markovič, ki je nasprotnicam nasula največ točk (17). Varovanke Borisa Zrin-skega na začetku sezone nikakor niso ujele prave forme, imele so veliko težav s tujkami, ki so se pozno priključile, kasneje pa so prišle tudi reprezentantke. »Pre- pričana sem, da se bomo še bolj uigrale, prikazale boljšo igro in skozi sezono stopnjevale formo« pravi Marko-vičeva. Državne prvakinje si želijo izpolniti nedoseženi cilj iz prejšnje sezone, ko se niso uvrstile na zaključni turnir četverice mednarodne regionalne lige. V nedeljo bo Merkur, ki ima štiri zmage in tri poraze, gostoval pri Vojvodini (5-2), ki je na lestvici mesto pred njim. No-vosadčanke vodi bivši trener Celjank Dragomir Bukvić. »Nastopajo v evroligi. Imajo odlično ekipo, ki igra hitro in agresivno. Seveda v Vojvodino ne potujemo z belo zastavo,« je dodal Boris Zrinski. JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN ličnimi tekmovalci s celega sveta, saj je bila konkurenca ris huda. Zato sem toliko bolj vesel svojega rezultata, ki je odraz trdega dela in odrekanj. Rad bi pohvalil tudi gledalce, ki so nas z vzkliki vzpodbujali, da smo zbrali še zadnje moči in se poskušali prikazati v najboljši luči. Kakšna je zdaj vaša prehrana? Po večernem nastopu sem prišel ves izmučen v garderobo in si privoščil rižev na-rastek ter pecivo. Tekmovalci smo si potem izmenjevali dobrote, ki smo jih prinesli od doma. Nastopil je čas, ko bom dopustil telesu, da si čimbolj opomore od treninga in diete. Kakšni so načrti? Od tekmovalnega fitnesa se poslavljam, saj sem z rezultatom uresničil svoje dolgoletne sanje. To pa ne pomeni, da bom treniranje popolnoma opustil, saj je vadba pač postala moj način življenja. Ob tej priložnosti bi rad pohvalil vse tekmovalce, saj za nastop na takšnem tekmovanju potrebuješ železno voljo. PT Miklavževa sobota je bila sijajna za vsa štiri moštva z našega območja. Drugič v tej sezoni so skupno slavila popoln izkupiček. Ob tem Laščani že delijo drugo mesto v Jadranski ligi- V 1. A slovenski ligi vodijo Šoštanjčani, medtem ko so Šentjurčani tretji in Zrečani peti. Rekordni niz se povečuje Laški pivovarji nadaljujejo sijajno serijo v Jadranski ligi, kjer so v soboto zabeležili že osmo zaporedno zmago, kar je njihov dosedanji kot tudi rekord celotne lige. Proti Budućnosti iz Podgo-rice se je sicer videla utrujenost od naporne poti v Grčijo (poraz v pokalu Uleb proti Makedonikosu po podaljšku), a so v zadnjih petih minutah varovanci Aleša Pipana le pokazali, kdo je gospodar v Treh lilijah. Te so bile ponovno prazne zaradi povsem nerazumljivih zahtev komercialne televizije, ki prenaša srečanja te lige. Ne ozirajoč se na rokometni praznik v sosednjem Celju, so namreč ponovno zahtevali igranje ob 17. uri in vse bolj jasno je, da se liga igra zaradi televizije in ne zaradi gledalcev. A kaj, ko vsa jeza in protesti Laščanov ne zaleže-jo, saj so lastniki lige dali vsem televizijam, ki prenašajo srečanja, vso oblast pri določanju terminov tekem. Je pa lahko tistim, ki niso bili v Treh lilijah, žal, saj bi lahko videli vrhunsko predstavo Hasana Rizviča, domačega centra. Ob 23 točkah (67-odstotni met iz igre) je imel še 13 skokov in podelil 4 blokade, povsem pa zasenčil kar 229 cm visokega centra Budućnosti Slavka Vra-nješa. Ob Rizviču so bili tudi ostali uspešni, še najbolj Aleksandar Jevdžič (14, 55%). Laško si trenutno deli Pivovarna Laško je v 5. krogu pokala Uleb doživela prvi domači poraz. Španski Juventut je bil boljši z 88:79 (24:17, 52:39, 72:58). Pred 600 gledalci je imel pri gostiteljih najboljši skupni učinek Nebojša Joksimovič, ki je dosegel 13 točk, ostali pa: Jevdjić 13, Gnjidić 13, Ugrekhelidze 7, Antonijevič 1, Rizvič 14, Troha 16 in Vrečko 2. Pri gostih je bil izjemno razpoložen Jamie Arnold s 26 točkami, ki je v prvem polčasu zadel vseh 9 metov. Devet minut pred koncem tekme so Španci vodili za 18 točk (76:58). Joksimoviču je kasneje uspel niz sedmih zaporednih točk za znižanje zaostanka na 72:81, a je ostalo premalo časa za preobrat. Makedonikos je še petič zmagal, v Kapfenbergu z 68:48, Darušafaka pa je ugnala Bamberg s 85:82. Za Grki so na drugem mestu Španci in IXirki s po tremi zmagami, Nemci in Laščani pa imajo po dve. Avstrijci, naslednji tekmeci našega podprvaka, še niso okusili slasti zmage. (DŠ) drugo mesto na lestvici. Po porazu v pokalu Uleb proti Juventudu je pred njim gostovanje v Beogradu pri Crveni zvezdi. Električaiji preskočili jamo Šoštanjska Elektra je v derbiju vodilnih ekip slavila v Postojni in se povzpela na vodilni položaj. Že po prvem polčasu je kazalo na uspeh homogenejše ekipe Anteja Perice. Na parketu jo je vodil razpoloženi Marjan Vidovič (23 - 5 trojk, 6 skokov), ki je bil nedvomno taktično presenečenje Šoštanj-čanov. V nadaljevanju so domačini zaostanek 15 točk skoraj prepolovili, a so košarkarji iz Šaleške doline za razliko od srečanja v Novem mestu tokrat vzdržali vse pri- tiske. Salih Nuhanovič je bil suveren pod obročema (16, 12 skokov), pri čemer so tudi ostali prispevali delež k veliki zmagi v Postojni. Šentjurčani so potrebovali cel polčas in pošteno dvignjeno besedo trenerja Matjaža Tovornika med odmorom, da so se zbrali. Začeli so namreč povsem zmedeno in podcenjevalno ter zaostajali v prvi četrtini že za 16 točk. V nadaljevanju so stvari prišle na svoje mesto. Digl je zaukazal consko obrambo, v napadu je ob odličnem Mariju Novaku (23, 12 skokov) steklo še Sandiju Če-bularju (20, 88%) in Nedža-du Muliću (18, 7 asistenc), svoje sta dodala še Damjan Novakovič (15,5 skokov) in Robi Ribežl (9,3 skoki v napadu) in razlika je rasla iz minute v minuto. Ob koncu je bilo +26 za Šentjurčane, V koprski dvorani Boni-fika so bili na svetovnem prvenstvu v bodibildingu in fitnesu med 130 tekmovalci iz 15 držav tudi štirje s Celjskega. Tomaž Rebec je v srednji fitnes kategoriji osvojil tretje mesto, Boštjan Kukovec pa je bil osmi. Visoko fitnes kategorijo sta zastopala Mitja Korun (še- stí) in Uroš Kramberger (osmi). Nad prehrano in treningi je bdel trener Žiga Požun. »Treniral sem dvakrat dnevno. Zjutraj sem na tešče izvajal kardio trening, ki je namenjen predvsem kurjenju maščob, popoldne je bila na vrsti vadba z utežmi. Treningi so bili zelo zahtevni, še po- sebej zaradi stroge diete z omejenim vnosom kalorij, ki so mi dale moči za vadbo. Na dan sem za trening porabil tri do štiri ure,« je pripovedoval bronasti Tomaž Rebec. Najbrž ste nestrpno čakali tekmovanje, predvsem zaradi vseh odrekanj? Osebno mi je bilo v veliko čast stati na odru s toliko od • Tomaž Rebec s trenerjem Požunom Z leve: Uroš Kramberger in Mitja Korun - Št. 49 -9. december 2004 - Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO ODMEV Posledice taksi revolucije Pismo naslavljamo na celjskega župana in direktorico celjske občinske uprave in prosimo za pojasnilo na vsebino članka, objavljenega v 42. številki Novega tednika pod gornjim naslovom. Taksisti območne obrtne zbornice Celje si že leta prizadevamo za ureditev statusa taksi službe v Mestni občini Celje. Za statusno trdno ureditev smo predvsem zato, ker bi kot zbornica radi pri nastajanju statusa sodelovali in ker imamo na tem področju veliko dragocenih izkušenj. Vendar v Celju že nekaj let ni volje, da bi mesto uredilo status taksi dejavnosti, ki bi bila po meri knežjega mesta. Rezultat tega so velika nesoglasja med taksisti (zadnja taksi služba ima sedež v Trbovljah), do konca napeti odnosi z Izletnikom (ustavljanje taksijev na BUS postajališčih), kar vse je dobro opisano v članku Špele Oset v Novem tedniku. Ne moremo pa razumeti izjave vodje referata za promet in varstvo okolja v MOC, da k urejanju statusa taksi službe (z občinskim odlokom) od poskusa v letu 1999 pa vse do danes sploh niso pristopili. Navedel je veliko pomanjkanje kadra. Zato Vas prosimo za obrazložitev te izjave vodje občinskega referata. Poudarjamo, da smo si v preteklih letih želeli sodelovanja z oddelkom za okolje in prostor, ki je bil zadolžen za reševanje zagat taksi službe v Celju. Predvsem smo želeli ponuditi našo pomoč in sodelovanje. Na oddelku smo se pogovarjali z različnimi ljudmi, največkrat pa smo naleteli na izogibanje razgovorom, saj so bili odgovorni na študijskem dopustu. Izjava v Novem tedniku pa nas je spodbudila, da smo izbrskali podatke o študijskih obveznostih odgovornih na od- delku. Po naših podatkih kar trije zaposleni opravljajo magisterij, trije pa diplomo prav s področja prometa in uprave. Ne vemo sicer, ali »obči-narji« študirajo za svoj denar ali jim nemara pri tem pomaga tudi proračun. Če jim slučajno občina poleg študijskega dopusta plačuje še šolnino, vprašujemo naslednje: zakaj si kateri od šestih študirajočih za temo svoje seminarske ali diplomske naloge ni izbral naloge oziroma teme: Taksi odlok v Mestni občini Celje. Tako bi silna teorija občinskih študentov vplivala tudi na praktično plat, ki jo vsakodnevno travmatično doživljamo prav mi, izvajalci taksi prevozov v Celju. BOJAN VRBNJÁK, predsednik sekcije taksistov Območne obrtne zbornice Celje PREJELI fe SMO Dodatno izobraževanje V petek, 19. 11. 2004, je bil v Zdravilišču Laško strokovni seminar z naslovom Predbolnišnična obravnava urgentnega nevrološkega bolnika, ki ga je organizirala Zbornica zdravstvene nege Slovenije - zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija reševalcev v zdravstvu. Udeležilo se ga je 180 zdravstvenih delavcev iz različnih krajev Slovenije in Zagreba. Strokovno srečanje je sooblikovalo več predavateljev, ki so osrednjo temo osvetljevali iz različnih zornih kotov. Največ je bilo seveda govora o pomenu in načinu reševanja na terenu. Branko Kešpert, vodja celjske reševalne postaje, je predstavil Prehospitalno enoto Zdravstvenega doma Celje - od njenih težkih začetkov v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa do danes, ko celjska Služba nujne medicinske pomoči dosega nadpovprečne rezultate tudi v svetovnem merilu. Ekipa usposobljenega zdravnika in dveh usposobljenih zdravstvenih tehnikov v sodobno opremljenem reanimobilu prispe do bolnika povprečno prej kot v devetih minutah. Letno opravi približno 1600 intervencij in reši mnoga življenja. Še večje je število tistih, pri katerih je zaradi hitre in dobre oskrbe pred prihodom v bolnišnico zdravljenje v bolnišnici krajše, rezultati zdravljenja in rehabilitacije pa mnogo boljši. Takšnemu uspehu v Celju je botrovala tudi pobuda TRI SREBRNA DOŽIVETJA MMai A g. MJkĚtmlv prim. Andreja Žmavca, dr. med., vodje nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Celje, po kateri so bile po 1986 oblikovane ekipe, ki so bile opremljene z ustrezno medicinsko opremo in primernim reševalnim vozilom. Poudaril je, da o uspešnosti urgentne službe odločata znanje in sistem, ki ju je treba neprestano izpopolnjevati in nadgrajevati. Viktor Švigelj je v svojem predavanju Fibrinolitično zdravljenje pri ishemični možganski kapi in novosti pri možganski krvavitvi povedal, da so takšni seminarji zelo pomembni, saj se zdravstveni delavci preko njih seznanjajo z novostmi na področju nevrologije in tako dohitevajo druge veje v zdravstvu, npr. kardiologijo. Seveda pa bi bilo treba dodatno izobraziti tudi laike, da bi bolniku v trenutku možganske kapi znali ustrezno pomagati. Če je nekoč veljalo, da šele po nekaj dneh vidimo definitivne znake možganske kapi, jih lahko sedaj ugotavljamo že veliko prej in hkrati ustrezno posredujemo. Uspešnost zdravljenja je odvisna od časa, kako hitro bolnika pripeljemo v bolnišnico, pri čemer imajo reševalne službe največjo funkcijo. Kako je s helikoptersko pomočjo pri bolnikih z možgansko kapjo, je predaval Mitja Mohor iz Skupine za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Vedno je potrebno izračunati, ali do bolnika prej prispe helikopter ali reševalno vozilo, saj helikopter zgolj vzleta 17 minut, poleg tega pa ni vedno na voljo, saj je vojaški in ima pri uporabi prednost vojska. Vsebina vseh predavanj je zapisana v zborniku Predbolnišnična obravnava urgentnega nevrološkega bolnika, ki ga je izdal organizator srečanja. BRANKO KEŠPERT, Celje Sindikalno sodelovanje Oktobra letos smo v Celju obeležili bogato 30-letno sodelovanje med sindikati iz Singna in Celja. Prvi stiki so nastali leta 1974. Srečali so se predstavniki sindikatov, ki so vedeli, kaj hočejo. Organizirane so bile razne kulturne prireditve, tako v Celju kot v Singnu, bila so organizirana športna srečanja v Singnu in Gelju, večkrat so se srečali predstavniki obeh občin, povezali sta se gospodarski zbornici, srečevali so se gospodarstveniki, kulturniki, okoljevarstve-niki, izmenjevale so se skupine učencev kovinske dejavnosti iz obeh mest, sindikati iz Singna so pomagali pri delovanju slovenskih društev v Nemčiji, organizirane so bile turistične izmenjave, srečanja novinarjev iz Singna in Celja itd. Na osnovi tako bogatega sindikalnega sodelovanja je junija 1999 v Singnu prišlo do podpisa listine o partnerstvu med Singnom in Celjem. S tem podpisom so se odpr- la široka vrata za vsestransko medsebojno sodelovanje med organizacijo RK v obeh mestih, med bolnišnicama, med komornim moškim pevskim zborom iz Celja in pevskim zborom iz Singna, začelo se je sodelovanje med strokovnimi poklicnimi šolami, med gasilci, različnimi društvi in ustanovami iz partnerskih mest. Odvijajo se tudi redni stiki med županom iz Singna in županom iz Celja. Vredno je omeniti tudi humanitarno pomoč, ki jo je mesto Singen namenilo Celju za odpravljanje posledic poplave leta 1990 (čez 100.000 takratnih nemških mark) Takrat je tudi sindikat IGM iz Singna namenil Celju 20.000 mark humanitarne pomoči. V tistih zahtevnih časih je iz Singna poleg finančne pomoči prispela přepotřebná pomoč v obliki medicinskih pripomočkov in raznega sanitarnega materiala. Lahko bi še naštevali sodelovanje, ki se je razvilo iz vsestranskega sindikalnega dela tako v Celju kakor tudi v Singnu. Po bežnem pregledu omenjenega sodelovanja je bilo ugotovljeno, da je bilo opravljeno veliko družbeno delo, ki krepi in utrjuje mostove med sindikatom IGM iz Singna in območno organizacijo sindikatov Celje ter utrjuje delavsko solidarnost. FRANC VRBNJAK, Celje ZAHVALE, POHVALE Uspešna operacija Avgusta letos sem si pri padcu poškodoval zapestje leve roke. Zaradi hudih bolečin sem se takoj odločil za pomoč v bolnišnici. Sprejel me je zelo prijazni zdravnik asist. Ernest Novak, dr. med., specialist splošne kirurgije, ki se je takoj odločil za slikanje roke. Pri analiziranju slike je kar z glavo odkimal, rekoč: pri vaši poškodbi gre pa za zelo grd zlom. Pri tem sem razmišljal, ali bo še kdaj moja levica pomagala desnici. Ker je bila operacija neizogibna, je 25. avgusta kirurg Novak pristopil k operacijski mizi in si kar dve uri prizadeval, da bi operacijo čim bolj uspešno opravil. Vstavil mi je zunanji fiksater, ki sem ga pridno nosil sedem tednov. Hvala anestezistu, ki je poskrbel, da je operacijski poseg potekal nemoteno in brez bolečin. Po odstranitvi zunanjega fik-saterja, me je zdravnica Jožica Zdolšek - Pekarovič, dr. med, spec, splošne in plastične kirurgije, v nadaljnje zdravljenje napotila k mojemu osebnemu zdravniku v Zdravstveni dom Štore. Prvi pozdrav je bil s srednjo medicinsko sestro Brigito Slapnik, katera ti že s samim pogledom olajša bolečine in daje pol zdravja. S pripravljeno dokumentacijo sem potrkal na vrata vedno nasmejane Margarete Selič Amon, dr. med., spec, medicine dela, prometa in Športa, MESTNA OBČINA CELJE v skladu z 28.členom Zakona o urejanju prostora (Ur.list RS št. 110/2002) prostorsko konferenco za LN Pregrada (spremembe in dopolnitve UN za območje pri pregradi UL RS 89/02), ki bo v četrtek, 16. decembra 2004, ob 9. uri v zgornji stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Mestna občina Celje prireja prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede vsebine predloga. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Mestne občine Celje Bojan Šrot ki je prebrala moje bolnišnične izvide (hvala za njen posluh) in že me je pot vodila do četrtih vrat, na fizioterapijo. S prijaznim pozdravom in vedno vedrim obrazom me je sprejela višja fizioterapevt-ka Miroslava Podgoršek, ki z dušo in telesom opravlja svoje delo. Od pacientov v čakalnici slišiš samo lepe in pohvalne besede. Toplina te obdaja, ko poslušaš nadvse zadovoljne paciente, jaz pa sem zdaj že trdno prepričan, da mi bo tudi vnaprej moja poškodovana roka pomagala pri vsakdanjih opravilih. Hvala vsem. TONE PLANINŠEK, Štore Zahvala za lep izlet V imenu krajanov rečiške-ga konca in svojem imenu se prav lepo zahvaljujemo za zelo let program našega izleta, ki nam ga je 30. novembra pripravila g. Marica Lesjak s svojimi sodelavkami. Lepa hvala tudi Pivovarni Laško in g. Pfajferju, ki nam je tako prijazno razkazal notranjost in nas na koncu še pogostil s pivom in prestica-mi. Marsikatera od nas žena je bila tokrat prvič v pivovarni, čeravno smo vse doma iz okolice Laškega. Imele smo tudi zelo okusno kosilo in vse kar spada zraven. Ttidi muzikanta in to v gostilni Jane. Obiskal nas je tudi sveti Miklavž s spremstvom, ki nam je prinesel lepa darila, plišaste živalce, ki nas bodo vedno spominjale na ta čudoviti izlet. Hvala tudi Rezki in Marici za skeč, ki nas je dobro nasmejal, pa šoferju Simonu in Izletniku za varno vožnjo. KAROLINA PERKO in ostale hvaležne Rečičanke Hvala, g. Zoran Jankovič! V soboto, 4. decembra, smo udeleženci Mercatorjevega posebnega vlaka v pesek spomina zapisali posebno zgodbo o pozornosti. Mnogi ste nastopili v tej Vzradoščeni, presenečeni smo nad Vašo osebno pozornostjo in angažiranostjo Vas, Vaših sodelavcev, sodelavcev Novega tednika in Slovenskih železnic. Naj Vas spremlja vedno osvetljena kresnička prihodnosti. Hvala! IVAN RECORŠEK, v imenu udeležencev Mercatorjevega vlaka Izlet bo ostal v spominu Med izžrebanimi naročniki Novega tednika in kupci Mer-catorja sva bila tudi midva. Bila sva udeleženca karavane, ki je v soboto z Mercatorjevim vlakom krenila iz Celja proti Gorenjski. Pripeljali smo se do Bleda, kjer je bil daljši postanek. Prijetna presenečenja, ki smo jih doživljali na vlaku že od vsega začetka, se ne da na kratko opisati. Na železniški postaji na Bledu nas je pričakala godba na pihala in sledila je ponovna zakuska z gorenjskimi dobrotami. Ogledali smo si Bled z okolico in se skupno fotografirali, nato smo se na Jesenicah obrnili in nadaljevali pot proti Novi Gorici, kjer so nam v Mercatorjevem centru pripravili lep sprejem in srečanje z Miklavžem. Pozno zvečer smo se odpeljali nazaj proti Ljubljani, kjer nas je obiskal gospod Jankovič, katerega smo bili prav posebno veseli, in se mu zahvalili za vsa prijetna presenečenja, ki smo jih doživeli. Nadaljevali smo pot proti Štajerski in se v Celju poslovili od novih prijateljev, s katerimi smo na tem izletu doživeli mnogo lepega. Še enkrat se zahvaljujeva Novemu tedniku in Merca-torju, seveda tudi njihovemu osebju, ki je tako lepo skrbelo za nas. SLAVKO in HILDA JERIČ, Rogaška Slatina voljstva, pa vendarle ste bili izstopajoči prav vi, g. Zoran Jankovič, predsednik uprave našega najboljšega soseda - Mercatorja. 90,6 95,1 UM'M 95,9 100,3 35-letnega Konjičana Saša Stankoviča so več kot sedem mesecev povezovali s »slovenskim Arkanom«, kakor so Kristijana Kameníka označili srbski mediji, in slovensko-beograjsko združbo, ki naj bi v Srbijo iz Slovenije pritihotapila heroin. V Beograd naj bi ga v zračnem filtru golfa pravzaprav pripeljal Stankovič. Dolgi dnevi in meseci borbe in dokazovanja so bili potrebni, da je beograjsko sodišče videlo in razsodilo, da Stankovič z nečednimi posli nima nič, Kameníka in 32-letnega Marinka Zemu-noviča pa so obsodili na sedem let zapora. Sašo se je na prošnjo Danijela Hrovata iz Slovenskih Konjic, naj v Beograd odpelje ključe nekega osebnega vozila, saj sam ni mogel, 21. aprila, odpravil na pot z golfom, ki mu ga je priskrbel Hrovat. V Beogradu ga je pričakala, tako kot mu je povedal Hrovat, dvojica. Slo je za 25-let-nega Vladimirja Osečanske-ga in 23-letno Branko Niči-forovič, ki sta nekaj kilometrov pred Beogradom sedla v golfa, nato pa so se skupaj odpeljali do garaže na Bulvarju kralja Aleksandra v centru mesta. Osečanski je zaradi dolge poti Stankoviča povabil na »sendvič in kolo«, saj naj bi se moral takoj vrniti v Slovenijo, medtem ko je Ničifo-revičeva počakala pri avtomobilu osebo, ki naj bi prevzela ključe, ki jih je Sašo pripeljal iz Slovenije. »Z Osečanskim sva bila kakšne tri ulice stran od garaže in se spotoma pogovarjala o splošnih stvareh, saj ga nisem poznal, in iskala lokal ali trgovino, da bi kaj pojedla. Kar naenkrat so proti nama prišli dva moška in ženska. Vprašali so naju, če imava vžigalnik, nato pa so proti njemu naperili pištolo, mene pa vkle-nili,« razlaga Stankovič. »Odpeljali so me nazaj do garaže in me vmes spraševali »Kje je, kje je?<. Nisem vedel, za kaj gre in zakaj so me aretirali, pred garažo pa so mi pokazali vrečko in povedali, da gre za drogo.« Na policiji so mu Kristijan Kamenik Sedem mesecev v srbskem priporu Konjičan Sašo Stankovič o 218 dneh v beograjskem priporu - Verjel, da bo spoznan za nedolžnega drogo še enkrat pokazali, Stankovič pa naj bi ves čas opozarjal, da s tem nima nič, da naj vendarle vzamejo prstne odtise z vrečke, telefona, denarnice ... »Nič, samo odvrnili so, da nimajo denarja še za to...« Kameníka ne pozna Ko so ga odpeljali v centralni zapor, je tam videl Kameníka. Pravi, da se z njim ni nikoli srečeval in da ga pozna le iz medijev in s konjiških ulic, kjer ga je kdaj videl, nikoli se ni niti pogovarjal z njim, še dodaja. V času, ko je bil v zaporu, ga je videval le takrat, ko so jih odpeljali na sojenje. Z dnevom, ko so Stankoviča poslali v centralni zapor pa se je zanj začela psihična kalvarija. »Najbolj je bolelo to, da sem bil nedolžen v priporu. Osečanski in Ničiforevičeva sta se zagovarjala s prostosti. Bil sem pripravljen dokazati svojo nedolžnost, vseskozi bi bil v Beogradu, se redno javljal, da bi videli, da nisem pobegnil. Saj nisem imel razloga. Bil sem nedolžen! Ampak ne, v ječi so me držali 218 dni,« nadaljuje sogovornik, ki v svoji preteklosti nima nobenih kriminalnih dejanj. »Ne kadim, droge še nikoli nisem videl!« V času, ki ga je prebil za rešetkami, je napisal 30 pisem. Pisal je sodniku, ki je vodil proces, na slovensko veleposlaništvo v Beogradu in Helsinškem monitorju. Slovenski veleposlanik Jožef Dajčman ga je v priporu tudi obiskal, a šele po 90 dneh, menda zaradi tega, ker pisma niso pravočasno prišla do njega. Stankoviču ni bilo jasno, zakaj je v priporu, če je nedolžen. Jeseni se je začelo sojenje in po nekaj obravnavah je Ze-munovič v sodni dvorani priznal, da naj bi v Beogradu sam v filter namestil drogo. Namenjena naj bi bila za avstrijski trg, prepeljati pa bi jo bilo treba čez Slovenijo. Ostali nimajo s tem nič, je zatrjeval. Tožilec Saša Nikolič je že v pogovoru z nami letos poleti med vrsticami dopuščal možnost, da Stankovič mogoče s tem nima nič, pozno jeseni pa je videl, da ima Konjičan pri vsej zadevi čiste roke. Njegovemu mnenju je sledil tudi sodnik Milenko Cvi-jovič in Stankoviča kot nedolžnega izpustil. S sodišča sta neobremenjeno na dan sodbe odkorakala tudi Osečanski in Ničiforovičeva. Zemu-novič in Kamenik naj bi od-sedela sedem let v zaporu, slednji naj bi se na sodbo že pritožil. V zvezi s tem primerov pa naj bi na celjskem sodišču že bila vložena obtožnica proti Sašu Fijavžu in Danijelu Hrovatu. Agonija v centralnem zaporu Stankoviču se po prihodu v Slovenijo pred očmi še vedno odvijajo prizori več kot sedemmesečnega pripora. V prostoru, velikem 36 kvadratnih metrov, je ves čas bilo deset ljudi. »Na dan smo imeli 20 minut za sprehod po dvorišču zapora. Med vikendom pa ven nismo smeli. 24 ur si zaprt v prostoru, v katerega ne prihaja naravna svetloba, saj okna z rešetkami sploh ne mejijo na prosto, ampak na hodnik stavbe. V prostoru so postelje in klop, pre-grajen je le del, kjer je bil WC brez školjke ter umivalnik. V tem prostoru tudi ješ, hrano ti potisnejo čez režo na vratih. Hrana ni bila slaba, res pa je, da je bilo čutiti spremembe na boljše, menda predvsem zaradi pritiskov Evropske skupnosti in tamkajšnjega ministrstva za pravosodje,« razlaga Sašo. »Ni televizije, ni radia, le 150-vatna žarnica in časopisi, ki jih dobijo le tisti, ki so nanje naročeni.« Dvakrat tedensko so imeli možnost tuširanja, druge dni niso imeli niti tople vode. Odnosi z varnostniki, sojetniki? »Takšni so, kot si ti do njih, z mano so bili korektni. Po zgodbah, ki so mi jih pripovedovali zaporniki, pa ni bilo vedno tako. Zdaj se izobražujejo, to Sašo Stankovič: »Vseskozi sem verjel v pravico, čeprav se je včasih zdelo, kot da je ni!« življenju so težave, vendar sem vedno našel rešitve. Toda tam je na trenutke nisem videl, čeprav sem vseskozi verjel, da se bo resnica izkazala. Vmes sem zamenjal odvetnika, saj od prvega, ki so mi ga dodelili po službeni dolžnosti, ni bilo učinka. Na redni obisk ga denimo ni bilo zaradi tega, ker se je pokvaril avtobus, s katerim naj bi se peljal, potem pa ga na spregled ni bilo deset dni! Vmes so mi zavrnili zahtevo po odpravi pripora, rok za pritožbo pa je bil tri dni! To so dogodki, id povzročajo stres takrat, ko si psihično že čisto na dnu,« pravi Stankovič, ki dodaja, ki ga je nato zastopal Nemanja Vasiljevič, ki nam je že pred časom povedal, da je iz obtožnice jasno razvidno, da se Stankoviču usodnega aprilskega dne še sanjalo ni, kakšno je ozad-je. Piko na i vsej agoniji pa je Stankovič doživel na dan, ko bi se moralo zanj vse končati. Po razsodbi, ko je sodnik jasno povedal, da je nedolžen, so ga do prihoda policistov zaprli še v samico. Na poti do policijske postaje t. i. Subsavski venec, kjer bi mu morali vrniti potni list, pa sta mu policista nato med vožnjo še grozila. »Najprej sta me besedno izzivala, nato pa dejala, da me peljeta na policijsko postajo 29. november, da mi >izbijejo led-vice<. Nekateri zaporniki so mi povedali, kaj vse naj bi tam počeli z njimi. Ko sem jima povedal, da se mi takšne stvari ne zdijo smešne, glede na to, kaj sem preživel, sta za nekaj trenutkov prenehala, nato pa znova začela. Dejala sta mi, da me peljeta v vojni zapor, češ, če sem bil priprt toliko mesecev, bom pa preživel še deset dni...« O vpletenih Stankovič ne želi govoriti, saj jih niti ne pozna. Je pa deset let kot znanca poznal le Hrovata, in v tem času nikoli pomislil, da bi se le-ta ukvarjal z nečednimi posli. »To moram pustiti za seboj, res pa je, da več kot sedemmesečne kalvarije v priporu ne mislim kar tako pozabiti.« RH sem izvedel, tako da so posledično tudi odnosi boljši. Vidiš in slišiš pa zgodbe, ki jih niti ne želiš slišati. Zgodbe morilcev, tatov, nasilnežev. Med sojetniki je bil celo starejši moški, ki je bil nekdaj Titov svetovalec... « Stankovič omenja slabo zdravstveno oskrbo v primeru bolezni. »Dolgo časa traja, da pride zdravnik do tebe, če ga potrebuješ ...« Najbolj »Tako nemočnega kot takrat, se nisem počutil še nikoli. V KRONIKA HALO, 113 Trčil v peško V petek zvečer se je na Partizanski cesti v Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovala peška. 36-letni voznik osebnega vozila je v križišču z Ulico Janka Ulriha kljub zaviranju in umikanju v levo na prehodu za pešce zbil mladoletno peško. Mladoletnico so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostala na opazovanju. V nedeljo dopoldne je do trčenja prišlo izven Vinske Gore. 25-letni voznik osebnega avtomobila je vozil vzvratno s parkirnega prostora na lokalno cesto, ko je po njej z. njegove leve strani pripeljal 19-letnik voznik osebnega avta. V silovitem trčenju se je 25-letnik hudo poškodoval, sopotnica v njegovem vozilu pa lažje. Največkrat po cigarete in denar Pretekli teden so obeležili vlomi v poslovne prostore in stanovanja. Za sto tisočakov je bilo škode prejšnjo sredo na Cesti Leona Dobrotinška v Šentjurju, kjer je neznanec vlomil v gostinski lokal in s seboj odnesel cigarete in dnevni izkupiček. Z vlomilci so imeli opravka tudi na Reški cesti v Preboldu, od koder je iz poslovnih prostorov izginilo več deset tisoč tolarjev in nekaj frizerskih pripomočkov. V Celju so istega dne vlomili v ograjen skladiščni prostor trgovskega centra na Mariborski cesti in odnesli več metrov bakrenega kabla. Škode je za več kot 300 tisočakov. Pol milijona tolarjev škode so za seboj pustili nepridipravi v kiosku na Starem trgu v Slovenskih Konjicah. Za toliko denarja so si namreč nabrali cigaret in žvečilnih gumijev. Iz poslovnih prostorov v Adamičevi ulici v Celju so v četrtek odnesli LCD-monitor, radio s CD-predvajalnikom in nekaj gotovine, v noči na petek pa so okradli še trgovino v Kocbekovi ulici. Odpeljali so gorsko kolo in v torbo zbasali tudi dve motoristični jakni. Še v dva gostinska lokala je bilo vlomljeno minuli teden, in sicer na Trgu svobode v Laškem in na Polzeli. Kradli so predvsem cigarete. V soboto in nedeljo je dvojica okradla trgovino na Opekar-niški cesti v Celju, dolgoprst-nežem pa ni uspelo odnesti ničesar iz trgovine na Ljubljanski cesti, kjer jih je odgnal alarm. Na Bregu pri Slovenskih Konjicah so nepovabljeni prišli v stanovanjsko hišo in odnesli nekaj zlatnine in denarja. Škode je za 130 tisoč Cenejša elektrika? Bralko iz Jurkloštra zanima, kdaj bo tudi ob praznikih cel dan cenejši električni tok. Pravi, da je ob sobotah in nedeljah cenejša električna energija, ob praznikih pa ne. Srečko Maršera, izvršni direktor distribucije električne energije v Elektru Celje, pravi, da je vzrok v zakonodaji. Pred kratkim je bila namreč sprejeta metodologija za obračunavanje in določitev omrežnine, pri čemer velja 6-mesečni prehodni rok. V tem času, torej do novega leta, morajo delavci Elektra Celje nastaviti stikalne ure za vključevanje nižje in višje tarife pri odjemalcih, kjer je to možno. Kdor nima ustrezne stikalne ure, ki bi omogočala nastavitev na cenejšo in dražjo električno energijo, si mora to stikalno uro zamenjati, sicer nastavitev pri njej ne bo možna. Z lastniki hiš, v katerih je merilno mesto nedostopno, pa se bodo na Elektru Celje za nastavitev stikalne ure na števcu dogovorili individualno. Bralec z Lave v Celju se pritožuje, ker je na svojem števcu za elektriko opazil, da na dan spomina na mrtve (dela prost dan) ni bila upoštevana cenejša tarifa. Pravi, da je njegov števec že preusmerjen na novo tarifo, torej je v skladu z novo tarifno politiko. V Elektru odgovarjajo: »Kot ste pravilno ugotovili, že izvajamo določila 4. člena Uredbe o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur. list RS št. 36/2004) in sicer do mere, ki jo dopuščajo tehnične možnosti. Žal ima še vedno večina odjemalcev električne energije nameščene mehanske stikalne ure, ki ne omogočajo prilagoditve le-teh na dela proste dni. Sklep o določitvi cen za dobavo električne energije za gospodinjske odjemalce in cene za pokritje stroškov dobavitelja pri dobavi električne energije (Ur. list RS št. 66/2004) v svojem prvem členu navaja, da ima odjemalec omejeno možnost koriščenja nižje tarife v primeru,- ko nima ustrezne krmilne naprave. To očitno velja za vaš primer. V kolikor želite koristiti nižjo dnevno tarifo v celoti, v skladu s 4. členom omenjene uredbe, morate zamenjati svojo krmilno napravo (stikalno uro) s sodobnejšo.« Protihrupna ograja Bralec iz Jenkove 8 a v Celju sprašuje, kdaj bo dokončana protihrupna ograja za omenjeno hišo ter še tolarjev. Brskali so tudi po kleteh stanovanjskega bloka na Mestnêm trgu v Konjicah in iz ene od kleti odpeljali moško gorsko kolo. Iz stanovanja na Orožnovem trgu v Laškem so ukradh računalniško opremo, lastniki hiše na Lavi v Celju in v Vešeniški ulici v Slovenskih Konjicah pa so ostali brez zlatnine v vrednosti 200 tisočakov. Predrzni roparji Zadnjega novembrskega dne je v Drapšinovi ulici mlajši fant pristopil k 74-letni občanki in ji iz rok iztrgal torbo, v kateri je imela nekaj stvari in denarnico. Mladenič je pobegnil v smeri Šara-novičeve ulice, policisti pa za njim še vedno poizvedujejo. V petek je bilo tovrstnih primerov še več. V Kersnikovi ulici je nekaj minut pred tretjo uro popoldne 27-letni Celjan pod pretvezo, da išče delo, iz delavnice ukradel denarnico iz odložene torbice. Lastnica je oškodovana za približno 300 tisočakov. Dve uri kasneje sta dva neznana moška pristopila k mlajšim fantom v mestnem parku v Celju. Enemu sta vzela mobilni telefon, dvema pa gotovino. Predrzneži so se spravili tudi na občana, ki si je ogledoval izložbo zlatarne v Gubčevi ulici v Celju. Neznanec mu je z rame strgal torbico in pobegnil. Policisti pospešeno iščejo tudi moška, ki sta konec novembra v Podgradu zamaskirana vlomila v leseno bivalno barako in tam od starejše ženske zahtevala denar, ker pa ga tudi v prostorih, ki sta jih preiskala, nista našla, sta jo ucvrla. Nič več glasbe Kot vedno so tudi minuli teden vlamljali v vozila kot po tekočem traku. V Celju so 1. decembra vlomili v kar sedem vozil. V Kajuhovi ulici, Gosposki ulici, na Poti na Lavo, v Ipavčevi ulici ter na Muzejskem trgu so iz avtomobilov demontirali avtoradie. Škode je za 200 tisočakov. Na Cesti XIV. divizije je nekdo ukradel zdravniško torbo z opremo za nujno medicinsko pomoč ter zdravila, vse skupaj vredno skoraj 800 tisoč tolarjev. Brez torbe je ostal tudi lastnik vozila na Partizanski cesti. Po avtoradio so se napotili tudi v osebno vozilo v Starihovi ulici. Minuli četrtek sta bili tarči še dve vozili. Na Bežigrajski cesti so povzročili le škodo na avtomobilu, ukradli pa niso ničesar, avto na Dečkovi cesti pa je ostal brez glasbene opreme in torbice. dve sosednji, ki jih bo ščitila pred hrupom z obvoznice ter železniške proge. Druge hiše v tej okolici že imajo protihrupno ograjo. Vodja Službe za odnose z javnostmi v Direkciji RS za ceste Tina Bučič odgovarja: »Protihrupna zaščita na območju G1-5 Arja vas-Celje, na odseku ob Jenkovi ulici v Celju, je bila izvedena na podlagi projekta PGD/PZI št. 182-1/99, januar 2000, ki ga je izdelalo podjetje Vizura iz Celja. Naročnik tega projekta, s katerim je bila predvidena protihrupna ograja od Ipavčeve do Kersnikove, je bila Mestna občina Celje. Naročnik izgradnje, Direkcija RS za ceste, je protihrupno zaščito izvedel v obsegu, ki ga je ta projekt predvideval. Nadaljevanje gradnje protihrupne zaščite na tem območju zaenkrat ni predvideno.« BRANE JERANKO Kam na potrebo? Bralec iz Celja se pritožuje nad urejenostjo parkirišč v Celju, za katere skrbi ZPO. Moti ga neasfaltirano parkirišče za bolnišnico v Oblakovi ulici, kjer naj bi bile ogromne luknje, še večja katastrofa, pravi, pa je parkirišče pri Tkanini, kjer delavec, ki pobira denar, nima niti vode niti stranišča. Robert Hostnik iz ZPO-ja odgovarja, da nikjer v Evropi ni sanitarij na takšnih parkiriščih ter da si delavci ob vsakem času lahko najdejo zamenjavo, če morajo na potrebo. Ker ima ZPO zemljiš- če, na katerem so parkirišča, v najemu, ga ne morejo asfaltirati, ga pa redno izravnavajo in krpajo luknje. Hostnik še dodaja, da sta parkirišči v skladu z omenjenim stanjem zato cenovno najugodnejši v Celju, saj morajo stranke za celomesečno parkiranje odšteti le pet tisočakov. Blatna Travniška Bralko skrbi usoda Travniške ulice v Celju, ki naj bi bila kljub obnovi in razširitvi preobremenjena zaradi težkih tovornjakov, ki vozijo po njej. Vodja projekta za realizacijo zazidalnega načrta Golovec Jože Založnik pravi, da je investitorje, ki gradijo na omenjenem območju, že opozoril, naj uporabljajo lažje tovornjake za prevoz materiala, kot tudi, naj po končanem delu cesto za seboj počistijo. Dodal je, da investitorjev ne more neprestano nadzorovati oziroma »se iti inšpektorja«. Vse tamkajšnje stanovalce zato opozarja, da je za celoten hrib ob Travniški sprejet zazidalni načrt, zato se bodo morali sprijazniti, da se tam izvajajo gradbena dela. Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju, zadeva St 53/2004 z dne 01.12.2004 nad stečajnim dolžni- »A.P. MAROLT« MAROLT MIHAEL s.p. v stečaju Letuš 66 3327 ŠMARTNO OB PAKI OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ ZBIRANJE PONUDB (I. narok) PREDMET PRODAJE I. Nepremičnina - idealni delež, to je 1 /2 starejše stanovanjske hiše površine 100,33 m2, novejše nedokončane stanovanjske hiše (prizidek k stari hiši) površine 165,45 m2, starejši gospodarski objekt površine 121,48 m2, ter pripadajočega stavbnega zemljišča površine 3328 m2 in kmetijskega zemljišča površine 33856 m2, zk.vl.št. 25 in 160 K.o. Letuš, na lokaciji Letuš 85. Premoženje - idealni delež nepremičnine se prodaja v kompletu, izklicna cena znaša 4.609.000,00 sit. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 14. 11. 2004 in bo prodano po načelu »videno - kupljeno« . Izklicne cene so v skladu s cenitvenimi poročili g. Zvone-taJezemika, univ.dipl.ing., stalnega sodnega cenilca in jih je možno videti pri ogledu. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja v kompletu kot celota po načelu -videno kupljeno«. 2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL). 3. Podpis pogodb in plačilo kupnine : za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe. 4. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS št. 57/99). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec. 5. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3 ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. 6. Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 7. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II. in III. odstavka ZPPSL. 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdi-io o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 3. Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL. 4. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje. 5. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri banki Celje st. 06376-0947720957, s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. 6. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi. 2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire. 4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe. 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. 7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje pripisom Stečajni postopek St 53/ 2004 - Ponudba za odkup - ne odpiraj. V. DRUGO Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu, tel. 03 427 44 80 in GSM 041 652-185. Dodatne informacije o premoženju in ogled cenilnega zapisnika je mogoče dobiti v Insoh/enčni pisarni Celje, Ulica XIV. divizije 14/111, vsak delovni dan od 10. do 14. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. Recept za prijaznejšo šolo ffAMA DUNAJ, 1 dan, 12., 17., 18., 19.12., od 8.990 SIT, DUNAJ Z MUSICLOM, 1 dan, 18.12., 10.500 STT, SAIZIURG, 1 dan, 12., 17., 19.12., Od 8.990 SIT PARIZ, S dni, Î0., 51.12., 84.700 SIT, AMSTERDAM, Ï dni, 31.12., 88.600 SIT, EGIPT t KRIŽARJENJE, 8 dni, 31.12., 217.900 SIT, SRI LANKA, 10 dni, 24.12., 417.600 SIT, TURA PO TAJSKI IN BANGKOK, 9 dni, 26.12., 286.900 SIT I Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/7132300,03/7132301; fax: 03/7132308 Odlična ideja za izbor darila prijateljem, sorodnikom ali poslovnim partnerjem darilni bon Zdravilišča Laško Izberite katerokoli storitev po veljavnem ceniku ali pa podarite vrednostni darilni bon. tel. 03-7345-122 e-pošta: info@zdravilisce-lasko.si laško PsTEPUH e počitnice jemljema/esno Adventne skrivnosti v SALZBURGU in 0BERND0RFU: 18.12. - od 6.500 Sil Božičkovomesto CHRISTKINDL in STEYR: 18.12.-od6.800Sit BOŽIČNI in NOVOLETNI PAKETI 1er SILVESTROVANJA SLOVENSKO in HRVAŠKO PRIMORJE, SLOVENSKA ZDRAVILIŠČA in PLANINE IZJEMNA PONUDB : NAJEM LUKSUZNIH APARTMAJEV V KRANJSKI GORI v času Božičnih praznikov - 5 dnevni najem apartmaja že od 76.000 Sit; v januarju 7 dnevni najem že od 85.000 Sit; šolske počitnice 7 dnevni najem že od 97.000 Sit LAST MINUTE: EGIPT: Hurgada in Sharm el Sheikh, Turčija, Tunis, Kanarski otoki,... Izkušnja z waldorfsko šolo v Gradcu - Otroci in starši brez stresov in pritiskov pj.WIILJJ.J.'MJJI ftemfflû® (•fôvfim Gosposka ulica 7,3000 Celje a.^A^i^^A^ . MwiwwWÊJm www.zniders.com * w Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republika, smučanje, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, ■§ organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. S Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure § Slider's Ker sem po definiciji Zorana Predina vaterpolist (imam avstrijske otroke), sem se kot ne več tako nadobudni očka moje zdaj že ne tako male hčerke, ki obiskuje šesti razred waldorf-ske šole v Gradcu, odpravil na sobotni predbožični bazar, ki ga na šoli novembra med obilico šolskih prireditev pripravijo vsako leto. Šolski kompleks sestavljajo poleg osnovne in srednje šole še vrtec, manjša koncertna dvorana, kovačnica, telovadnica, kuhinja, knjigarna, delavnica, vrt in svinjak za dve svinji. Vse prostore, z izjemo svinjaka, so uporabili za začasne stojnice, igralnice, kavarne in slaščičarne ter jih priložnostno okrasili. Otroci so za bazar pri pouku izdelali različne božične okraske, starši so od doma prinesli sladice, obložene kruhke, sokove, izdelke iz ročnega dela ... učitelji pa so z otroki pripravili program. Na dan bazarja smo se vsi spremenili v prodajalce, natakarje, glasbeniki in še kaj. Prireditev je v Gradcu in okolici precej znana, saj jo obiskujejo tudi Hrvati, Slovenci, Italijani in drugi prijetnega vzdušja željni radovedneži. Precej časa na šoli posvečajo kreativnosti, kar je na bazarju še posebej opaziti. Najmlajši so pihali čolničke, ki so jih izdelali sami, po-gumnejši so si upali v kraljestvo palčkov, kjer jih je čakala množica ročno izdelanih miniaturic. Seveda »made by them«. Malo starejši otroci so se kot prodajalci vžigalic s prenosnimi trgovinicami sprehajali med obiskovalci in jim za prostovoljne prispevke ponujali slastne piškote, majcene minerale, miniaturne kekse in še kaj. Najbolj mi je bilo všeč v glasbeni slaščičarni, kjer je otroški zbor ob spremljavi otroškega ansambla prepeval starejše in novejše uspešnice, od Beatlov pa do Cranberries. Ob svečah ste si lahko privoščili naravne, doma izdelane sokove in slaščice, v zraku pa je plaval vonj iglavcev. Na stojnici, kjer sem bil dežuren, smo prodajali kulinarične izdelke staršev, kot so regratov žele, marmelada iz rdečega zelja in pomaranč, buče vložene z ingverjem, ja-bolčno-čebulni indijski chutney, limonina marmelada, raznovrstni likerji... V sosednjih razredih ste lahko kupili pletene, kvačkane in šivane izdelke iz svile, volne in bombaža, lesene posode in posodice, otrokom prijazne igrače in nenazadnje izbor literature za pedagoge, otroke in ostale bolj ali manj wal-dorfske somišljenike. Večina zbranega denarja od prodaje je namenjena dejavnosti šole, ki ji še vedno primanjkuje sredstev, ker je le delno financirana z denarjem avstrijskega šolskega sistema. Svoboda, ki prinaša dovolj znanja Hkrati je bazar namenjen tudi predstavitvi dejavnosti in usmeritvi šole, ki v slovenskem okolju, vsaj spočetka, ni naletela na preveč prisrčen sprejem. Pravzaprav razumljivo. Če pomislim nase, sem bil vzgajan v duhu šole, kjer so štele samo ocene kot edino merilo tega, koliko sem vreden. Hkrati pa so bile in so še odlična metoda prisile in zdravljenja fru- stracij marsikaterega učitelja. Iz ure v uro je morala biti moja glava pripravljena na izzive, presenečenja in voljo učiteljev, ki me skorajda nikoli niso spraševali, ali imam slučajno tudi jaz kakšne otroške probleme. Pa saj, kaj bodo otroški nepomembni problemi proti pomembnim odraslim. Potem je vzel v roke redovalnico in je po absolutni metodi ocenjevanja pretvoril moje (ne)znanje v pe-tiški sistem in smo bili vsi zadovoljni. Starši so točno vedeli, v kateri predal normalne porazdelitve sodim, učitelji kot merilo dobrega in zla pa so zapečatili naše usode in pečat te je spremljal vsaj še tako dolgo, dokler nisi začeli razmišljati s svojo glavo. Če že ni bilo prepozno. In ravno tega waldorfska in še kakšna druga svobodna šola nima. Otroci so od vsega začetka učiteljem enakovredni partner, brez katerih šole seveda ne bi bilo. Ves program učenja je prilagojen otrokovim razvojnim stopnjam in to individualno. Če se Janko do konca leta še ni naučil vseh črk, se jih bo naslednje leto, ko bo njegova glava bolje pripravljena na takšne izzive, zato pa je morda boljši v risanju, ki ga Metka še ne obvlada. Ali sta kaj zamudila, Janko in Metka, ali jima je globalizacija v tem času že pobegnila? Za skeptike pa še nekaj zanimivosti. Vsem otrokom, ki dokončajo osem razredov waldorfske šole, je brez dodatnih izpitov priznana izobrazba osemletne »normalne« šole. V primeru, ko se otroci prepišejo na druge šole, jim učitelji napišejo ocene. Otroci, ki oblikujejo tudi waldorfski srednješolski program (štiri leta), zaradi priprav na maturo eno leto »ponavljajo« četrti razred na državni šoli, ki je še vedno edina pristojna za zrelostni izpit. Primeri, ko otrok ne bi zmogel državne mature, so zelo redki. Znanje, pridobljeno na waldorfski šoli, v povprečju ne odstopa od znanja, pridobljenega na ostalih šolah. Seveda najdemo tudi marsikatero negativno plat šole, ki je po mojem bolj ali manj subjektivnega značaja. Takšen način šolanja je otroku Premična trgovinica OD MINIBUSA DO DVONADSTROPNIKA Edvard VENGUST d.o.o. MEDNARODNI PREVOZI IN TURIZEM Lava 6, Celje (nasproti gostilne Čulk) Tel ./Fax: 03/54 84 644 GSM: 041/675 597 VARNO IN UDOBNO POTOVANJE Z NAMI JE UŽITEK DUNAJ, 1 dan, 31.12., 9.700 SIT, RIMINI, 5 dni, 30.12., 25.900 SIT, BUDIMPEŠTA, 3 dni, 30.12., 27.900 SIT, BEOGRAD, 3 dni, 30.12., 28.300 SIT, PMNZ, 5 dni, 29.12., 39.900 SIT, PRAGA, 4 dni, 30.12., Od 42.600 SIT, BARCELONA, 6 dni, 28.12., 59.900 SIT, T0SWNSKI BISERI, 4 dni, 30.12., 62.400 SIT, VEČNI RIM, 5 dni, 29.12., 67.800 SIT, GRtlJA, 6 dni, 28.12., 72.600 SIT, SIC1UJA, 5 dni, 29.12., 79.900 SIT, in staršem veliko prijaznejši in naredi veliko manj škode duhu in telesu. Videti svojega otroka, da z veseljem hodi v šolo, pa je tudi užitek. Šola 'ma vas rada. TOMAŽ ČRNEJ Najmlajši izdelujejo sveče Sonikov k 3* Vivat/Diana, Meti. kopanje, brezplačno do 7 let 10,17.12V2D/POL od 10.980 UMAG 3* Sipar, kopanje, 50% popusta do 12 let po 2.177D/POL 11.380 UMAG 4* Soi Umag, kopanje, ceneje po 8.1272D/POL 12.980 TURČIJA, Antalija 4* hotel, polpenaon, polet z avstrijskih letali« 11.12./7D/POL 23.830 RABAC, novo leto 3* Castor/Pollu«, silv. večerja v ceni. do 6 let samo 4.000 SIT 30.1272D/POL 30.990 Opatijska riviera, novo loto 3* Marina - Moščenička Draga, polpenzion, silv. večerja v ceni 27.1273 D/POL 35.970 BOŽIČNI RIM 3* hotel, bus. Rim in Assisi, 23.12y4D/P0L< 45.900 EGIPT, Sharm El Sheikh 4* Solymar Royal, all inclusive. poleti iz Ljubljane 25.12/70/Al 159.900 SONČEK jI TUI potovalni center jf « TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 TWajiweS.OO Poročila, 8.25 Poročno PU Celjé, 8.45 Jack' pot, 10-00 No«», 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novicf 12.15®mev, 13.00 řtíudarjeiio, 14.00 Re-gijstóř.novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi Ra-Slo, 16.15 Ne presliige v Krtiiiki RÇ,17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 10. decembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna. 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novicé, 13.00 Od petka dO petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z Gorazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA. 11. decembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7-00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Po-ročilih.RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jàck pot, 9.15 Čisti ritmi ZO tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ril mi 80 tih, 11.00 Podoba dnèva, 11.15 Čisti 'ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.oftjPonovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.3Q Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes,. 15.3 Ó Dogodkom odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišité v Kroniki RC. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDELJA, 12. decembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija-tedna, 5.50 Poročilo AMZS. 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDELJEK. 13. decembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 "Ranica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, ;-j0.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne. 11.00 Podoba drfeva, 12.00 Novice. 12.15 Bingo jack, 13.® Poudarjeno, $4.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC,;.|6.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Krofiika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK, 14. decembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA, 15. decembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8-00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val,:12.00 Novice, Ï2.15 Čebelica in črna pika, 13.00 poudarjeno, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RQ&Í6.20 Filmsko ,platnof 17.00. Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Popčvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NE PRESLISITE NA RADIU CELJE ČETRTEK, 9. DECEMBRA, OB 12.15: ODMEV* ^ OMEJITEV POSLANSKE IMUNITETE V stranki Aktivna Slovenija so pred dobrim mesecem oblikovali predlog za začetek postopka za spremembo 83. člena Ustave Republike Slovenije, s katerim bi omejili imuniteto poslancev državnega zbora. Pozvali so parlamentarne stranke, da predlog podprejo. Najbolj odločno se je odzvala poslanska skupina ZLSD, ki so se ji pridružili tudi poslanci nekaterih drugih strank. V torek je vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč kot prvopodpisani v imenu skupine poslancev že vložil predlog, ki ga je podpisalo 31 poslancev, v parlamentarno proceduro. Parlamentarci bi bili po njem upravičeni za imuniteto le v primeru kazenske ali odškodninske odgovornosti za besede oziroma mnenje, izrečeno na sejah državnega zbora ali sejah njegovih delovnih teles. Oddajo pripravljata Milena Brečko Poklič in Alma Maruška Sedlar. " NEDELJA7I2. DECEMBRA, OBTojÓ^^Ó^DHK^OI^ÍM' UJELA GA JE Z NASMEHOM Zmagovalka oddaje Sanjski moški, ki ste jo ob petkih zvečer od septembra do novembra lahko spremljali na komercialni televiziji, je 22-letna poklicna vojakinja Nataša iz Radeč. Srce sanjskega moškega Damirja je osvojila z igrivim nasmehom, čeprav ji 32-letnik zaradi frizure na prvi pogled ni bil všeč. Nataša uživa, ko mora sredi noči na 66-kilometrski pohod, Damir pa se v prostem času najraje posveti kriketu in ragbiju. Zaljubljenca sta si v teh dneh našla skupno stanovanje v okolici Kranja, sanjsko potovanje na Florido pa ju čaka v začetku marca. To in še marsikaj zanimivega o sanjskem paru, kot npr., ali je že prišlo do prvih prepirčkov, kaj ju pri drugem najbolj moti, kdaj bosta skočila pred oltar, koliko sta z nastopom v oddaji zaslužila in še marsikaj zanimivega, boste izvedeli v nedeljo v oddaji Znanci pred mikrofonom. S sanjskim parom se bo pogovarjala Bojana Avguštinčič. TOREK, 14. DECEMTRÁTÓÍ 9.15: IZ ŽUPANOVE PISARNE ~ JOŽE RAJH - ŽUPAN OBČINE LAŠKO V oddaji Iz županove pisarne bomo gostili župana Občine Laško Jožeta Rajha, ki bo med drugim odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Med oddajo bomo vprašanja sprejemali na tel. številkah 49 00 880 in 49 00 881, pred oddajo pa na elektronskem naslovu info@ra-diocelje.com. «M Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 201 s prilogo TV-OKNO! Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega spi zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. HEMl Ime in priimek: Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. PHYSICAL-ALCAZAR (5) 2.1 BELIEVE IN YOU - KYUE MIN0GUE (4) 3. OPEN ARMS-TINA TURNER (6| 4. SUNDAY MORNING-MAROON 5 (3| 5. WHAT YOU WAITING FOR? -GWEN STEFANI 6. JUST LOSE IT-EMINEM 7. UNWRITTEN-NATASHA I2) B. YOU WONT FORGET ABOUT (2) 10. DJ-J AMELIA (3) DOMAČA tfSTVICA 1. VROČE-PIKA BOŽIČ |4) 2. TRI KRASNE-KINGSTON (3) 3. NOCOJ IGRAMO ZA VAS - VLADO KRESLIN (6) 4. LJUBAVI - LEELOOJAMAIS (2) 5. PREŽENIOBIAKE-BILLY'S PRIVATE PARKING (1) 6. ŠAKALAKA -POWER DANCERS (5) 7. NE SMEM SE STŘET - ŠANK ROCK ( 3 ) 8. DO NEBA-MAJA SLATINŠEK '" 9. PRISTALA SEM N A VSE -M0NIKAPUČEU (4) 10. PITAJU ME PITAJU-SILENCE (2) A ZA TUJO (1) IF THERE'S ANY JUSTICE - LEMAR LIVING TO LOVE YOU - CONNOR SARAH PREDLOGA ZA DOMAČO IfSTVK» MUDI SE Ml-BOJANA GtANTZ LOLITA-JAN PIESTENJ AK Nagrajenca: Igor Grunt Jenkova 77. Celje Tone Koren, Partizanska 11 I.Velenje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK I VALČKOV CELJSKIH S plus 1. PRIJATELJ PRAZNUJE-ANS. BRANETA KLAVŽARJA 2. SPOMIN NA DOM-ANS. SIMONA GAJŠKA 3. TA SVET JE PRELEP -VITEZI CELJSKI 4. NOVO LETO BO PRIŠLO-MODRIJANI 5. OHCET-ANS. ZVONE KRIVEC Predlog za lestvico: MAMA PRAZNUJE-ŠMARSKI MUZIKANTJE 1. JUBILEJNA-ANS. LOJZETA StAKA (6) Z ZA DVOJNI PRAZNIK-IGOR IN ZLATI ZVOKI (4) 3. ZA BOŽIČ PRIDEMO DOMOV-POGUM (1) 4. ROŽNI VENEC-VANDR0VCI (2) 5. ZA CENO SREČE-KORENINE (3) Predlog za lestvico: KDOR ZIMO RADIMA-ŠT1RJE KOVAČI Nežika Kladnik. Oole 52. Šentjur Cvetka Šibret, Jakob 11, Šentjur oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predlogezobeh lestvic lahko ■v radiocelje "j^J^Via štirih frekvencah . Svetnica, ki goduje 13. grudna, prinese luč v temen jesenski dan. Luč nosi tudi v svojem lepem imenu, ki izhaja iz latinske besede lux, v rodilniku lucis, kar pomeni luč, svetloba, sijaj. Ponekod po Evropi nosi omenjena svetnica tudi darove in je nekakšna ženska različica sv. Miklavža. Lucijo, ki hodi po hišah na predvečer svojega godu in obdaruje otroke, poznajo tudi Prekmur-ci. Živela je v Sirakuzah na Siciliji v času cesarja Dioklecijana. Legenda pripoveduje, da je mala Lucija že kmalu vzljubila krščansko vero in se zaobljubila deviš-tvu. Mati je želela, da bi se omožila s plemenitim poganskim mladcem. Ravno v tem času je zbolela in Lucija jo je prepričala, da sta poroma- li na grob mučenke sv. Agate. Mati je ozdravela, zato je iz hvaležnosti Luciji dovolila, da se odloči za Boga. Ko je vse to izvedel nesojeni snubec, jo je sam gnal pred sodnika in mu zatožil, da je kristjanka. To je bilo v času, ko je Dioklecijan kar najbolj neusmiljeno preganjal kristjane. Kljub grožnjam ni zatajila svoje vere, zato jo je sodnik ukazal odpeljati v javno hišo, da bi jo oneča-stil, dal jo je žgati z ognjem in polivati z vrelim oljem in smolo, a ostala je nepoškodovana. Končno so jo obsodili na smrt z obglavljenjem. Pred smrtjo je še utegnila prejeti evharistijo in napovedati skorajšnjo Dioklecijanovo smrt .ter bližnji konec preganjanj kristjanov. Prerokba se je uresničila. Po zmagi Konstantina pri Mil-vijskem mostu leta 312 je krš- Díoceiiue /ím4utv PAřfurraue VJ»£>RLD ^azoujemo IO. obletnf j v PETEK 10.12. in SOBOTO 11.12.2004 Q | Podarjamo: 10% popust (na vse izdelke) 1 c//252í 32- 55,01 /519 3 5 ^ Najtoplejša darilca Ste te dni ob pogledu na koledar zgroženo ugotovili, da ne živite več v svetu, ko so ljudje še zlahka dohitevali sami sebe? Naj nam je prav ali ne, če ne sodimo med tiste srečneže, ki se bodo v naslednjih tednih do novega leta sončili kje v Dubaju, nas čaka prava decembrska dirka. Stres? Dobimo ga brezplačno priloženega v paketu, skupaj s tekanjem po trgovinah, krasitvijo stanovanja, peko piškotov... Največja dilema pa zna biti za mnoge prav izbira daril. Obdarovanje je pač le za nekatere najljubše opravilo v letu, pri katerem lahko domišljija, ustvarjalnost in izvirnost brez omejitev privrejo na plan. Kaj moramo vedeti, ko se odpravimo nakupovat darila za naše najbližje, najdražje? Predvsem se ni modro zapoditi po trgovinah sledeč zakoreninjeni slovenski filozofiji v smislu -tole je praktično, onega ni nikoli preveč, tisto bo prišlo prav vsem skupaj... Pomislite, ali se bo oče res razveselil že petnajste črtaste pižame, žena mlinčka za kavo, čeprav že nekaj let kupuje mleto, ali sestra svilene rožnate rutke, kljub temu, da je prepričana, da je v rožnati barvi videti kot sladkorna pena ... Denar? Sploh ni pomembno, ali bomo pri nakupovanju daril skromni ali zaneseno zapravljivi. Več kot najdražje darilo je vredno tisto, ki ste ga za nekoga izbrali s srcem. Od tu do najbolj izvirnega in najtoplejšega darilca pa je le še korak. Z domiselno nadgradnjo že kupljenega? Zakaj pa ne? Če ob tem vprašate še letošnjo modo, vam bo tudi ona potrdila, da so ljubki detajli, kot so vezenine, aplikacije, cvetje, bleščice ... na oblačilih oziroma modnih dodatkih še kako zaželeni. Vam natrosimo nekaj idej kar povprek? Da novega medvedka za našega malčka ne bo zeblo, mu sple-tite pulover, šal in naušnike! Pletene rokavice okrasite z volneno vezenino s poljubnimi motivi; na vsak prst lahko iz-vezete tudi črko - črka ob črki, pa je ime obdarjenca tu! Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Pleteni kapi boste v hipu nadeli romantično razpoloženje s pleteno ali kvačkano rožo, puloverček za najmlajšo bo s samolepilnimi napisi postal še posebej ljubek, šal lahko namesto resic zaključite s přišitími bleščicami, perlicami ... Uživajte! OD KOD PRAZNIKI? Prinašalka luči BLAGODEJNI DOTIKI Masaža kot darilo ža vključuje veliko različnih masažnih tehnik, maser pa izbere tisto, s katero bo najbolj dosegel namen, ki ga stranka pričakuje. Tako lahko s temi tehnikami izbiramo med higiensko masažo - nega kože in podkožnega tkiva ter sprostitev (kozmetična masaža), terapevtsko masažo - vpliv na psihični sistem, izboljšanje telesnih funkcij... ter športno masažo - kjer tehnike prilagajamo zahtevam športnika. Masažne tehnike se prepletajo tudi tako, da so meje med eno in drugo masažo zabrisane. Tehnike klasične masaže se skrivajo tudi pod imeni anticelulitna, masaža za bodoče mamice, stol masaža, aroma masaža, rem -sprostilna masaža, masaža obraza in dekolteja ... in še se bo v prihodnosti našlo kakšno novo ime. V zdraviliščih se ob terapijah uporablja klasična terapevtska masaža za poškodbe in bolezni. Kljub zelo dobrim učinkom vzhodnjaških masaž pa število klasičnih masaž ne upada oz. se obiski vseh masaž zvišujejo. Cene masaž so različne, vendar pa dokaj enotne v posameznih centrih na širšem celjskem področju. Ljubljansko področje pa ima za enako vrsto masaže kar dvojno ali trojno ceno. Če lahko izbirate, se vsekakor odločite za zasebnega ponudnika, kjer boste zadovoljni s storitvijo kot tudi s ceno. Poznamo še medicinske obdelave telesa - akupunkturo in limfno drenažo. Akupunktura je zdravljenje notranjih bolezni z vbadanjem iglic v predhodno določene točke po telesu. Je priznani način zdravljenja s strani sodobne uradne medicine in sicer za bolezni Piše: NATAŠA PEŠEC | vsega dihalnega sistema, bolezni oči, ustne votline, želodca, nevrološke in mišično-ske-letne bolezni. Akupunktura ne vključuje manipulacijo z rokami. Kljub temu, da deluje in je znanstveni medicini zelo v korist, ta ne zna razložiti mehanizma njenega delovanja oz. se pojavljajo razlage, ki jih še nihče ni potrdil. Edina masažna tehnika, ki jo lahko uporabljamo takoj po operativnih posegih, je limfna drenaža. Je rahla, podobna črpanju odvečne tekočine, ki zastaja v tkivih. S tehniko spodbudimo limfni sistem (sistem odpadnih tekočin v telesu), da pospeši odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa. Zelo pozitivno jo uporabljamo pri oteklinah in poškodbah. Gibi so nežni in se izvajajo po telesu navzgor do najbližjih bezgavk, ki odpadne snovi potiskajo naprej po telesu, da se hitreje izločajo. Maserji praktiki se vse bolj zanimajo za dotik, toda ne v smislu manipulacije in korekcije telesa, ampak za dotik, ki je način za prenos ali spodbujanje naravnih zdravilnih moči, sil v telesu. Odpravljanje motenj oz. zdravljenje pomanjkljivosti je eden ključnih indikacij vsake manipulativne tehnike. Pred vrati so prazniki in masaža, ki jo boste izbrali, bo lahko nepozabno in dragoceno darilo. ure: Omega, Rado, Longines, Gucci, Edox, Sector, Breil, R. Cavalli, Guess, S. Oliver, Benetton, Citizen, Casio. Tako si lahko rekreativni smučarji pri nas izberete smuči s poudarjenim stranskim lokom, ki so lahke in odlične na trdih in ledenih podlagah, bolj zahtevni pa tudi smuči brez stranskega loka z odličnimi voznimi lastnostmi. • ST-fl-fiO Z-fl NOVO« Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov. Ko iz kuhinje zadiši po domače Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil... Nastale so V KAZKPŠjU ČASA Slowatch Celje, CELEIAPARK - nakit: Zlatarna Celje, Morellato, Breil. Velika izbira srebrnega nakita. JCukaribe I?uiti/, âloi/enâkm ^oápodinj pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. Cena knjige je 2.700 tolarjev (všteta je tudi poštnina). Knjigo boste prejeli po pošti. pomaranče in naribano lupina 1/2 pomaranče. Nadev: 800 g korenja, 200 g medu, 50 g margarine. Cimet in 50 g drobtin. Priprava: iz omenjenih sestavin naredimo testo, zvije-mo ga v folijo in pustimo 1 uro na hladnem. Vzamemo primerno velik pekač, ga namažemo z oljem in na dno položimo papir za peko. Testo razvaljamo v velikost pekača in ga položimo vanj. Naredimo višji rob, da se nadev ne bi razlezel. Testo po- tresemo z drobtinami, da vpijejo odvečni sok. Recepte objavljamo s pomočjo Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. - Korenje naribamo in na maslu rahlo zdušimo, primešamo cimet in med ter pustimo, da se masa ohladi. Z njo premažemo pripravljeno testo in spečemo. SB Foto: GREGOR KATIČ Korenčkov medeni kolač Količina za 15 oseb: 300 g polnozrnate pšenične moke, pol žlice pecilnega praška, 50 g rožičeve moke, 150 g naribanih orehov, 100 g rjavega sladkorja ali medu ali umetnega sladila, 200 g dietne margarine, 1 jajce, sok ene jI MCA 13.Vilm! J.VJ/\\\ Naročila: NT&RC. Prešernova 19.3000 Celje NEKAJ SLADKEGA ZA PREDPRAZNIČNI ČAS Kruh s suhim sadjem Količina za 5 oseb: 500 g moke tipa 400, 500 g ržene moke, 60 g kvasa, 10 g sladkorja, 100 g olja, 30 g različnega narezanega suhega sadja (slive, marelic, rozine, suhe hruške, dateljni ...), sol po okusu, 400 do 500 ml mlačne vode (ali mleka). Priprava: pripravimo si kvasni nastavek (kvas in sladkor za hrano kvasovkam, malo moke in toplo vodo, ki ne sme biti prevroča), ga pustimo, da vzhaja in nato strese-mo v ogreto moko, dodamo t še sol in mlačno vodo ter primešamo sadje in pognetemo v testo. Testo naj vzhaja na toplem toliko časa, da vidno naraste. Nato testo oblikujemo in ga spečemo v pečici. Medena jabolka Količina za 10 oseb: 10 lepih kislih jabolk, 20 g olja ! za pekač, 10 žlic medu, 10 I orehovih jedrc, voda po potrebi, sladkor za posipanje. Priprava: opranim jabol-kam izdolbemo peščišče in jih zložimo v namazan pekač. V sredino vsakega jabolka de-nemo žlico medu, nanj pa orehova jedrca. V pekač nali-! jemo za pol prsta vode in ja-I bolka spečemo. Pečena potre-! semo s sladkorjem in jih ponudimo. Qhagan TEDENSK ASTROLOŠI N A P O V ED Četrtek, 9. december: Četrtkovo jutro bo ugodno za vse z velikimi pričakovanji. Sposobni bomo prebroditi ustaljeno rutino in se za vse naloge zavzeti izredno učinkovito. Vračale se bodo situacije, ki so bile aktualne konec poletja, v začetku jeseni. Popoldanske in večerne ure bodo namenjene ljubezni. Izkoristite jih! Petek, 10. december: Petek bo izredno intenziven. Kar trije aspekti bodo življenje naredili res slikovito. Paziti se bomo morali prepirov, medsebojnih obračunov, nesreč, zlomov. Zdravstveno stanje se lahko poslabša, ravno tako tudi psihično. V pomoč nam bo meditacija. Sobota, 11. december: Luna v znamenju Strelca bo pozitivno vplivala na počutje in uravnotežila prenapeto energijo prejšnjih dni. Svoboda gibanja in mišljenja bosta zelo pomembni, ravno tako tudi želja, da bi pobegnili pred odgovornostmi. Za večerne ure bo najbolje, če jih bomo preživeli s podobno mislečimi ljudmi. Nedelja, 12. december: V nočnih urah bo nastopil mlaj, zato bodo ponovno izpostavljene sanje. Več pozornosti bomo morali nameniti telesu, priporočljiva je očiščevalna kura. Ukvarjali se bomo s prepro- stimi zadevami, pri čemer bo bolje, da se ne bomo lotevali resnejših zadev. Ponedeljek, 13. december: Dan bo potekal spontano, veliko bomo lahko naredili na vseh področjih, še posebej bomo lahko uspešni pri vseb nedokončanih oktobrskih zadevah. Tranziti bodo ugodni za zamudne sodne zadeve. V večernih urah bo težji tranzit onemogočal spontano komunikacijo, povzročil nerazpoloženost in slabo počutje. Torek, 14. december Luna v Vodnarju bo povzročala nenadne spremembe razpoloženja, povzročala nejasnosti v medsebojnih razmerjih in delovala magnetično, s pridihom iracionalnega. Pozabljivost bo večja, zato bo dobro, če si bomo pomembne zadeve zapisali. Sreda, 15. december: Zelo izrazite sanje bodo lahko povod za izrazito dobro jutro. Povečani bosta domišljija in želja po romantiki. Dogodki bodo nenavadni, prihajalo bo do nepredvidljivih, zapletenih srečanj. Na ta dan ni dobro sprejemati pomembnejših odločitev. Astrologinja GORDANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 sictyatcn ^^ A Glavni trg 5,3000 Celje A. ^^ Telefon: 03 491 16 91 -* Del. čas: od 9. do 19. ure Pro Montana sobola: od 9. do 13. ure Turno smučanje je tisto smučanje, kjer ima svoj namen tudi vzpon. Pri turnem smučanju je pomembna predvsem teža ter prilagodljivost opreme različnim razmeram. V Promontani ponujamo celotno turnosmučarsko opremo, smuči, vezi, čevlje ter kože vrhunskih blagovnih znamk. VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE VELIKA NAGRADA FARAONSKI ZAKLADI CITROEN PLURIEL JE LAHKO TUDI VAŠ (žrebanje 18. 12. 2004) Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade! PRIHODNJI TEDEN POKER V KRALJIH Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Sodelujte v radijski igri vsak, torek ob 14.15 uri! Mojca Kralj, Škofja vas, Majda Slktenšek, Celje, Franc Kegu, Petrovče, Mateja Blatnik, Laško, iAAAAAAAA j 3 .. « ,3 ,4 ,3 . » «..3 a. I àAAhSS°_ 'AAAAAAAA Obkrožite 2 piramidi s : /a\ /M\ / 27 28 , / 23\ /30\ /32\ Ferrari in maserati v Ljubljani V Ljubljani so odprli prodajni salon z vozili dveh zelo znanih tovarn, Ferrarija in Maseratija. Obe tovarni sta v lasti italijanskega Fiata, Ferrari pa je lastnik Maseratija. V Sloveniji bo obe tovarni zastopalo podjetje Maranello Auto, ki je hčerinsko podjetje Triglav Avta, to pa je sestavni del ljubljanskega Autocommercea. V salonu na Dunajski cesti je ta hip mogoče videti dva ferrarija, in sicer no- vega F 430 in scagliettija 612 ter maseratija quattroporte in spider. Kot računajo, naj bi v letu dni prodali pet ferra-rijev in vsaj deset maseratijev. Zanimivo je, da je treba na quattroporteja čakati od osem do deset mesecev, dobavni rok za posamezne ferrarije pa so bolj ali manj zaviti v skrivnost. Ferrari F 430 z vsemi dajatvami vred stane 40 milijonov tolarjev, maserati quattroporte pa okrog 28 milijonov tolarjev. Rolls Royce s kabrioletom Nekdaj britanski Rolls Royce je v lasti nemškega BMW, vendar mu v zadnjih letih ne gre prav dobro. T\idi novi phantom se ne prodaja tako, kot so si želeli in načrtovali (tisoč vozil v enem letu, letos so jih menda prodali približno 500). Kljub temu bo tovarna začela izdelovati novi kabriolet, ki ga zaenkrat poznajo pod tovarniško oznako RR02. Kot pravijo, naj bi avto začel nastajati v britanskem Goodwoodu leta 2007 in bo ponujal prostor štirim potnikom. Tehnično bo povzemal posamezne rešitve limuzinskega phantoma, poganjal pa ga bo dvanajstvajnik z gibno prostornino 6,7 litra. RAV4 z avtomatskim menjalnikom Ugodni potrošniški krediti. V decembru 04 in januarju 05 Vam Poštna banka Slovenije ponuja ugodne potrošniške kredite. Krediti imajo nizko obrestno mero, stroškov odobritve kredita pa ni treba plačati. Obrazce lahko dobite in oddate na vseh poštah v Sloveniji. PBS. POŠTNA BANKA SLOVENKE, d.d. Dodatne informacije: 01/243X972 02/2288372 03/4243981 04/2018552 Po limuzini tudi combi Toyota RAV4 (na sliki) je eden najbolje prodajanih mehkih terencev oziroma SUV v Sloveniji in tudi v tujini. Zdaj je na voljo tudi v varianti s samodejnim štiristopenj-skim menjalnikom. Za to je treba doplačati skoraj 300 tisoč tolarjev, kar pomeni, da je v varianti s petimi vrati in opremo limited na voljo za 7,36 milijona tolarjev. Octavia je Škodi prinesla veliko uspeha, hkrati pa je to avto, ki je pomenil začetek novih časov, saj je octavia tesno povezana s prestopom tovarne v naročje Volkswagna. Češka tovarna je spomladi predstavila povsem novo octavio v komblimuzinski varianti, zdaj predstavlja še karavansko izvedenko z oznako combi. V dolžino je avtomobila za 457 centimetrov, kar pomeni, da gre za skoraj tipičen karavan srednjega razreda. Velik, zelo velik je prtljažnik, ki ponuja od najmanj 580 do največ 1.620 litrov prostora. Zadek močno spominja na tistega pri mer-cedesovem C karavanu, vendar je to stvar okusa in pogleda. Pri octavii se tako kot pri prejšnji generaciji pozna, da je znotraj VW, kar pomeni, da so uporabljeni kvalitetni materiali, opazna je tudi dobra izdelava ... Notranjost je stroga, vendar lična, nič posebej razkošna. Motorjev je šest, bolj ali manj so znani tudi iz dru- Škoda octavia combi vbrizgavanje goriva), ki razvija 150 KM; ta motor je rezerviran za izvedenke z bogatejšo opremo in je serijsko opremljen z ročnim šest-stopenjskim menjalnikom, za doplačilo pa je na voljo še šeststopenjski samodejni. Dizelska motorja sta dva, in sicer 1,9-litrski ter 2,0-litr-ski TDI (105 in 140 KM). Octavia combi je na prodaj tudi v izvedbi 4x4. Kot napovedujejo, se bo nova oc-tviina izvedenka pri nas pojavila aprila. gih vozil koncema Volkswagen. Osnovni bencinski je 1,4-litrski štirivaljnik, ki ponuja 75 KM; ta izvedenka bo na voljo s tremi vrstami opreme in bo cenovno najbolj ugodna. Nov v ponudbi je 2,0-litrski FSI (neposredno Peta generacija golfa GTI Kar nekaj časa je že, kar je nemški Volkswagen prvič predstavil golfa GTI, tedaj najmočnejšo različico sicer kasneje dolgo časa najbolj priljubljenega evropskega avtomobila. Čeprav je imela tovarna s tem modelom na začetku dokaj skromne načrte, so do danes prodali 1,5 milijona teh vozil. Drži pa tudi, da so v tem času predstavili štiri generacije golfa GTI. Zadnja, torej peta, se na trge vozi prav zdaj, na slovenskega se pripelje v manjših količinah še pred koncem leta. Peta generacija golfa GTI je seveda po obliki in zasnovi enaka peti generaciji golfa. Navzven se novi golf GTI od obi-čajnih izvedenk razlikuje malo in veliko. Drugačna oziroma večja so kolesna platišča (serijsko 17-palč-na), v notranjosti so drugačen volan in športni sedeži, ko človek pritisne na plin, sliši tudi drugačen motorni zvok. Na zadku je majhen spojler, pa dvojna izpušna cev, spredaj temno zamrežene odprtine, skozi katere gre zrak do motorja, karoserija je za 15 milimetrov bliže tlom. V tokratnem GTI se vrti dokaj nov 2,0-litrski bencinski štirivaljnik z neposred- nim vbrizgavanjem goriva (FSI) in turbinskim polnilnikom. Ta agregat poganja tudi audija A3 sportback, v golfu ponuja zelo radoživih in hkrati presenetljivo uravnovešenih 200 KM oziroma 147 kW pri vsega 5.100 vrtljajih v minuti. Navora je za 280 Nm, kar je točno še enkrat toliko kot leta 1976. Po tovarniških podatkih zmore GTI do 100 km/h pospešiti v 7,2 sekunde, najvišja hitrost je 235 km/h. Kot pravijo, naj bi letno prodali okrog 15 tisoč golfov GTI, prva dva bodo slovenski kupci dobili še pred koncem leta. Cena osnovne izvedenke golfa GTI bo po napovedih približno 5,8 milijona tolarjev. PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM Internorm Skupaj z največjo evropsko blagovno znamko na poti do uspeha! Podjetje internom okna d.o.o.. Predstavništvo največjega proizvajalca oken v Evropi, išče novega sodelavca za prodajo - Štajerska, Prekmui * Od kandidata se pričakuje: • najmanj srednješolska izobrazba tehnične smeri (prednost imajo kandidati gradbene ali lesne smeri); • komunikativnost in urejenost; • poznavanje računalniških sistemov: aktivna uporaba programov Word, Excel, Outlool • pasivno govorno in pisno znanje nemškega jezika; • izpit B kategorije; • zaželene so vsaj 3 letne izkušnje pri prodaji oken. Nudimo: • možnost zaposlitve za nedoločen čas; • stimulativno nagrajevanje; • dodatna šolanja. \ ESP vse bolj popularen I ESP ali elektronika, ki skrbi za stabilnost avtomobila, je v sodobnih avtomobilih tako rekoč nepogrešljiva. I V nekaj manjših in cenejših avtomobilih, čeprav je treba to oznako jemati pogojno, si je ESP priboril domovinsko pravico takoj po slovitem losovém testu mercedesa A. Kot kaže evropska statistika, se nad ESP najbolj navdušujejo nemški kupci. Vsak drugi je namreč kupil vozilo s to elektroniko. Odstotek je precej manjši v Franciji (35 odstotkov novih vozil je bilo opremljeno z ESP), v Španiji je imelo 25 odstotkov novih vozil ESP, v Angliji 20 in v Italiji le 14 odstotkov. Fiat začasno omejuje proizvodnjo Italijanski Fiat ima dokaj novo in sveže vodstvo, vendar je očitno, da to ne more rešiti vseh težav. Pred časom je tovarna trdila, da ima proizvodne zmogljivosti zasedene povsem optimalno oziroma skoraj 100-odstotno. Zdaj iz Torina sporočajo, da bo tovarna Mirafiori decembra zaprla vrata za teden dni. V njej izdelujejo alfa romeo 166, lancii lybro in thesis, vsi ti trije avtomobili pa ne gredo dobro v promet. Tudi v tovarni v Melfiju verjetno ne bodo delali nekaj dni, kajti zanimanja za punto, ki tam nastaja, je čedalje manj. Nov Citroënov AVTO CIEI..IIE d d Sedež in prodaja: Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/426-11 78 in 426-12-12 PEUGEOT «i JD12,0 S__20JHL 2mfl50 8EMAULTTW1NGQU__1W01L-J5M01) CITROEN XSARA PICASSO 2,0 Hdi 2003 3.499.000 WW S25 D IHMM 2000 3-599.00( fORP MQNDE01.6 (IX 1994/93. 699,000 BAIiBlO 1.6 Dymm«__2002 2.198,000 FIATPUHTO 1,4sporting 2003 2.399.000 FIAT PUNTO 1,2 SX_____2003 1.697.000 FIAT SFICENT0 1100___ 2003 1.159.000 PFUGET106 l.li 1998 796 000 VWBORA 1,4 comfartliM ' 2001 2.798.000 MERCEDES ALMCdi__1998/5 9 2,498.000 KIA SPORTAGE 2,0 2000/02 1.980.000 PEUGEOT 206 L4MX line, testni__2004 2.530 000 PEUGEOT 607 HDI 2.2 pack 2003 jj 71000 DAEWOO MATIZ SE_____JZOOO__855,000 In šc vedno do 70 vozil različnih znamk * KREDITI ' LEASING "STARO ZA STARO_ Duško Košak iz Avtocentra Košak predstavlja C4. lepotec V Avtocentru Košak so pred tednom pripravili predstavitev in testne vožnje z novim Citroënovim C4. Avtomobil je zamenjava za xsaro, vendar nov in samosvoj tako na zunaj kot znotraj, izbirate pa lahko med limuzinsko in kupe izvedbo. Največja posebnost je volan s fiksnim srednjim upravljalnim delom. C4 je na voljo s štirimi bencinskimi in tremi dizelskimi motorji. Osnovna različica X 1.4i 16V velja 3,42 milijona tolarjev- Foto: GK ROČNA IN AVTOMATSKA AVTOPRALNICA ZA OSEBNA, TOVORNA IN KOMBI VOZILA Lava 6, Celje idjfl (nasproti gostilne Čulk) ' BBž 041/675 597 040/203 751 ze Od 800 sit >1 VUZ.ILM □ Novi saloni za nissane Nissan oziroma Renault Nissan, kot se imenuje zastopnik in prodajalec japonskih vozil te tovarne v Sloveniji, širi svojo prodajno mrežo. V njegovi servisni oziroma prodajni mreži so po novem še ASP Lesce, ki skrbi za prodajo na Gorenjskem, pa TrgoA v Kopru (Obala), PSC v Tolminu in TPV v Novem mestu. Hkrati se je začela tudi prodaja nekoliko obnovljene primere, avtomobila srednjega razreda. Avto je nov oziroma drugačen predvsem znotraj (nove obloge, spremenjena ergo-nomija, merilniki...), nekoliko pa so spremenili tudi prednje vzmetenje. Najcenejša izvedenka limuzinske primere je na voljo za 4,5 milijona tolarjev. Internorm okna d.o.o. Koseška cesta 8,1000 Ljubljana E-mail: internorm.okna@siol.net • www.ii Prosimo, da nam pošljete kratek življenjepis na naš naslov: Internorm Okno - svetlobe in življenja Prodamo poslovni objekt na Ipavčevi ulici v Celju (bivša «Metka«) - skladišče 700 m!. dvorišče 30m x 15m in lastni parkirni prostor 200 m1. Informacije: 041 615 382. Embaprint d.o.o., Cesta na Ostrožno 6a. Celje. www.pgp-nepremicnine.c' PARCELO, velikost 973 m2, z možnostjo nadomestne gradnje, v Letušu, prodamo za 8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kotenova 4, Celje, www.prijoz-nost.com; telefon 041 727-301, 548-2002. 7998 V Žaku ugodno prodam hišo, poslovni prostor ali stanovanje) veliko 32 m'. Telefon 031 734-553, po 18. uri. 2662 ANDRAŽ nad Polzelo (Sevtnik), prodam manjšo hišo 120 m', 1300 m! zemljišta, takoj vseljivo. Cena 17.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041405-628. 8009 TOUR opremljen bistro v Celju, Ljubljanska 7 (objekt Vrtnica). Možna je tudi zamenjava (2 doplačilom) za hišo. Informacije: 041/675 597. GRAJSKA vos (okolica), prodamo brunarica 25 m1, zemljišča 599 m'. Cena 3.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041 405-628. 8009 PONIKVA pri Šentjurju, bivalni vikend, tokoj vseljiv, prodamo za 9.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041 405-628. POGODBA d.o.o. CestavTrnovlje 10, Celje E-mail: pogodba17@siol.net Tel.: 03 491 63 14; 031 609 059 NEPREMIČNINSKO POSREDOVANJE PRI NAKUPIH, PROOAJAH, NAJEMIH ZA ZNANE STRANKE KUPUJEMO IN PRODAJAMO HIŠE. STANOVANJA, P0SL PROSTORE IN STAVBNA ZEMLJIŠČA. NA RELACIJI CEUE - SLOV. KONJICE. V ARCUNU na lepi lokaciji prodam del hiše, kletne prostore in pritličje, z velikim vrtom in lastnim dovozom. Telefon 5772-039. 7965 VIKEND, skupaj z vinogradom, prodam na območju Šmarja pri Jelšah. Telefon (03) 5414338. 7981 30 let staro hišo, velikost približno 200 m1, na parceli 724 m', no Lavi v Celju, prodamo za 29 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 7998 HIŠO v 4. gradbeni fazi (12-10 m), na parceli 813 m7, v Gorici pri Slivnici, prodorno za 18 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nosl.com; telefon 041 727-301,548-2002. 7998 Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. 'TORNA VOZILA PRODAM ŠKODO favorit, zelo ohranjeno, prevoženih 62.000 km, prodam. Telefon 5741-672. š876 IAD0 samara 1300, letnik 1990, neregistrirano, prodam. Telefon 041 910-577. 7868 RENAULT 5 five, letnik 1995, prevoženih 79.000 km, rdeč, prodam za 270.000 SIT. Telefon 5708-106. 7880 MEGANE 1,6,1996,5 vrat, kovinske barve, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03)5452-261. 7920 MERCEDES 240 D, letnik 1976, registriran kot storodobno vozilo, prodam. Telefon (03)5743453. š887 FIAT punto 60 SX, letnik 1998, dodatna oprema, kot nov, prodom. Telefon 041 393-067. l ti46 LA00 nivo 1600, rdeče barve, letnik 1994, dobro ohranjeno, prevoženih 60.000 km, 4 zimske gume, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 927-352. 7976 7977 ČUO 1,416 v dynamic, letnik 2001,30.000 km, rdeče barve, odlično ohranjen, z vso opremo, pivi lastnik, prodam za 1.750.000 SIT. TelefonD41 582-566. l 1157 MOTORNO kolo Gilero sp 125 m3, reg. do drugega leta, letnik 1993, prodam ali zamenjam za skuter, 50 m1. Telefon 573-8214, zvečer. meo R18, letnik 1985, reg. do 12.12.2004, prodom. Telefon 5808-868. Š895 KOMBINIRANO vozilo Ford kurier 1,8 D, letnik 1997, 140.000 km, s stekli in sedeži, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 040 222-615. 7989 R 5 five plus, bele boive, brezhiben, pivi lastnik reg. do 22.9.2005, prodam za 290.000 SIT. Telefon 041 415-124. 7986 SUBARU justy 1,2 4-4, letnik 1989/90, reg. do 4/2005, ohranjen, prodam za 260.000 SIT. Telefon 041 432-962. l1163 DAEWOO racer 1,5, letnik 1994, reg. do 11/ 2005, dobro ohranjen, prodam za 145.000 SIT. Telefon 041 432-962. l1163 OPEL Astro 1,4, letnik 92, prodom za 250.000 SIT. Telefon 041 707-748. ž 900 R191,4 rt, letnik 91, registriran na novo, rdeč, prodam. Telefon 041 836-228. š901 PRODAM MALO rabljen šivalni stroj Singer, v kovčku, prodam. Telefon (03) 5716-331. 7602 ŠIVALNI stroj Bagot, v omor'ici, električni, prodam.Telefon 041 237-542. Š881 DVOBRAZDNI plug, 10 col, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 041 858-591. 7886 MLIN za žito, na kamne, prodam. Telefon 5413004, popoldan. 7883 TRAKTOR TV, 30 KS, letnik 1982, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 445-371. 7876 KOMPRESOR, 801, nov, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 476-125. 7919 NOVEJŠO hišo na Škafarjevem hribu pri Žalcu, na parceli 810 m', prodamo za 40 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.7998 GRADBENO parcelo, velikost približno 3500 m', z izdano gradbeno dokumentacijo, v Zagradu, prodamo za 6 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 7998 iQm <3SM 031 a0-50-60 TRIBRAZDNI obračalni plug znamke Ventz-ki piodam. Telefon 041 900-148. TRAKTOR »dojc«, 48 KM, letnik 1990, prodom, ceno po dogovoru. Telefon 5778-971. 7991 SAM0NAK1ADALK0 sip 16, puhalnik Tajfun z motorjem in tračni obračalnik ter krožno brano, prodam. Telefon 5794-289, zvečer. 8005 ZGRABUALNIK in pajek Stoli, ugodno prodam ali menjam za živino. Telefon 041 480-819. ž 665 ORIGINALNO vido za traktor Tomo Vinkovič, prodam. Telefon (03) 5707-429,040 781-698-zvečer. ž 669 SIAM0REZNIC0 na ročni oli motorni pogon, prodam. Telefon 5716-462. 2670 TRAKTOR 30 k.m., dva pogona, plug in prikolico, prodom. Telefon 040 813-563. Ž 672 KUPIM TRAKTOR ter drugi stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 7316 KABINO zo traktor UTB 445 kupim. Telefon (03) 838-6043. 7955 TRAKTOR Bat 70-66 ali Fend 275-280 kupim za gotovino. Telefon 041 480-819. 2664 ugodno prodam. Telefon 041415422. 7893 HIŠO na Lovi (Celje), veliko 120 m2, parcela 340 m1, prodam. Telefon 041 806-125. 7918 HIŠO z 2500 m2 zemlje, z brunarico in vinogradom, primemo tudi za vikend, 10 km do Atomskih Toplic, prodam. Telefon 041 208-821. 7922 CELJE, Ljubljanska. Prodamo dva poslovna prostora, 44 m2, storitve ali trgovina, cena 8.500.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n CEUE, Ljubljanska. Prodorno kozmetični salon z vso opremo in vpeljanim poslom. Cena 45 mio SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 o, Celje. n NOVA Cerkev. Stavbno porcelo, 1400 m2, prodamo za 10.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kendo s. p., Dobrova 23 a, Celje. n VOJNIK. Stavbno parcelo, komunalno opremljeno, 587 m2, gradbeno dovoljenje v fazi pridobivanja, prodamo za 13.800.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n FRANK0L0V0.5 ho, novo gospodorsko po slopje s hlevom zo konje, stanovanjska hiša, letnik 1998, prodamo za 35.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n HIŠO na Ostrožném, možnost menjave za bivalni vikend ali stanovanje, prodam. Telefon 041 628-674. 7937 HIŠO dvojček, v Celju, Dečkovo naselje, z vsemi priključki, takoj vseljivo, stavbišče 195 m!, dvorišče 262 m2, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 427-0130. informacije: WWW.MAKSIMILIJAN.SI ■ fcj/u* /U.«r. ; Mariborska 91; Celje; tel. . 03/5419099; 051/305432 KUPIM V GORICI pri Slivnici kupim zazidalno parce- lo. Telefon (03) 5797-137, 041 949-360,041 835-945. Š828 V CEUU oli okolici kupim hišo do 35 mio SIT. Samo resni, pokličite po telefonu 031 513-918. 7877 V8UŽNJI okolici Celja kupimo manj kvolitef-no zemljišče, pretežno ravninsko, lahko močvirnato. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n HIŠO, manjšo, v Celju, kupim. V zameno ponujam stanovanje, 48 m2, na Hudinji in garažo. Telefon 041 555-579. 7963 SAVINJSKA dolino, hišo na ravnini, kupimo. Cena do 18.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041 405-628. 8009 MANJŠO hiško na podeželju, do 15 km iz Celja, kupim. Telefon 070 887-887. 8017 _ODDAM_ NA Ostrožném v Celju oddom v najem poslovni prostor, 45 m2, namenjen za različne dejavnosti. Telefon (03) 4921 -470. 7709 POSLOVNE prostore, vefikost 60,30 in 20 m2, v centru Celja, oddamo v najem ali prodamo. Telefon 041 620-917. 7878 VELIK poslovni prostor v Prešernovi ulki v Celju v izmeri 65,30 m2, oddam v najem. Informadje po telefonu (03) 5481-800. PARIŽLJE. Poslovni prostor, proizvodnja ali storitve, 116 m2, oddamo. Mesečna najemnina 120.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kendo s. p., Dobrova 23 a, Celje. n CEUE, center. Poslovni prostor, trgovina ali storitve, 60 m' in dve pisarni, 39 m2, skupaj ali ločeno, oddamo. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kendo s. p., Dobrova 23 o, Celje. n CELJE, industrijska cona. Proizvodno halo, 153 m!, dvorišče 123 m2, oddamo. Mesečna najemnina 1300 EUR, vaiščina. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje, n V najem oddam obnovljen gostinski lokol v centra Žalca. Vse informadje po telefonu 041 399-484. 2657 STANOVANJE PRODAM NA Otoku prodamo dvosobno stanovanje. Telefon 051 345-154. 7884 STANOVANJE, 46 m2, prodam. Telefon 541-8304,040899-294. 7945 CEUE, Nova vos. Dvoinpolsobno stonovanje, 1. nadstropje, CK, KTV, ugodno prodam. Telefon 041 794-050. 7957 V CEUU v bfižini tržnke prodam obnovljeno, delno opremljeno stanovanje, velikost 49 m2. Telefon 031 642-498. 7964 KUPIM ŒUE, Žalec, garsonjero ali enosobno stanovanje, kupimo. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041405-628. CEUE, Žalec, dvo oli trisobno stanovanje, kupimo. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041405-628. 8009 ODDAM DVOSOBNO opremljeno stanovanje oddam v Opekamiški ulici v Celju. Telefon 051 304-261. 7847 GRAJSKA vos, ob asfaltu, prodamo starejšo hišo zo nadomestno gradnjo. Zemljišča 2700 m2. Cena 9.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041 405-628. 8009 ZAZIDUIVE parcele, nedaleč od izhoda iz avtoceste Celje, na Lahovni, sončna lega, vsa infrastruktura urejeno, prodam. Telefon 031 326-010. ŠENTJUR - Nova vas, prodam man jše in večje gradbene parcele, 50 m od glavne ceste. Telefon 5740-306. 8016 NOVO enosobno stanovanje v Slovenskih Konjicah prodamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; telefon 041 727-301, 548-2002. 7 GARSONJERO v Celju prodamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 7998 STANOVANJE v Štorah, 63,49 m2, v bližini vrtca, šole, ZD, prodam za 10.500.000 SIT. Telefon 040 742-132. s ^ iZDBPLSi MEHANIČNA DELAVNICA PRODNA IN SERVISIRANA fflVMF IN VRTNE OPREME KAWASAKI HUSQVARNA JONSERED PARTNER STIHL Lava 6, Celje (nasproti gostilne čulk) m T«Ij Q3/«B2 2« 20 U MESTNA OBČINA CELJE v skladu z 28.členom Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS št. 110/2002) prostorsko konferenco za pripravo lokacijskega načrta za območje INPOS, ki bo v petek, 17,decembra 2004, ob 9. uri v zgornji stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Mestna občina Celje razpisuje prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila in uskladiti interese za načrtovani poseg, zato vabimo vse zainteresirane, da se je udeležijo. Mestne občine Celje Bojan Šrot NA Rogli oddajamo šestposteljni, prijetno urejen apartmo. Telefon 040 736-305. ENOSOBNO stanovanje na Hudinji. 37 m1, oddam v nojem. Telefon (03) 577-2310,031 734-230. 7931 MLAJŠI urejeni osebi oddam ogrevano sobo s souporabo kuhinje in kopalnke. Telefon 041876-162. 7940 OPREMUENO garsonjero, 10 minut iz (entra Celja, oddam. Telefon 040 777-045. 7972 STANOVANJE, 65 m", lokacijo Celje*ova vos, prenovljeno, samo resnim oddam za 60.000 SÍT. Predplačilo 6 mesecev. Telefon 041708-915. 7973 ENOSOBNO stanovonje no Otoku v Celju oddam, obvezno predplačilo. Telefon 041 708-734. 7993 OPREMUENO enosobno stanovanje v Novi vasi in enoinpolsobno na Lavi oddamo. Prijoznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoznost.com; lelefon 041 727-301,548-2002. 7998 NEOPREMLJENO adaptirano dvosobno in 4, Celje, www.prijaz-lelelon 041 727-301, 548- Novi vasi in delno opremljeno en stanovanje na Otoku oddomo. anovonjev inosobno Prijoz-4, Celje, 041 727- APARTMA no smučišču Rogla oddam za zimske tedenske dopuste. Telefon (03)5471-729,041 731-737. 7999 8000 LAŠKO, garsonjero, delno opremljeno, oddamo. Najemnina 150 EUR + stroški. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041405428. 8009 V Žalcu oddani dvoinpolsobno opremljeno stonovanje. Najemnina 60.000 SIT. Informacije po 17. uri no telefon 041 676-764. 2 661 V podnájem nudim stanovonje ali prostor za posel - takoj. Lokacija Šempeter, ob glavni cesti. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik, pod šifro: SAVINJSKA. PRODAM DRVA, bukova in me dostavo, prodam. Telefon 5772-368, 051 314-883. 77117712 DRVA, z dostavo, prodam. Telefon 041312-064. Ž 653 DRVA, bukova, rozžagano, z dostavo, prodorno. Telefon 031 776-591,(03)5461- Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure. PTIKA OKULIST1ČNI PREGLEDI S M LL VSAK ČETRTEK Smole Nauia s.p. Prešernova 6, 3000 Cel|e, tel.: 03/548 36 20 V JANUARJU nujno najamem v Žalcu eno- sobno stonovonje. Telefon 040 897-086. 7942 STANOVANJE ali stanovanjsko hišo najamem v Celju ali okolici. Telefon 041 727-301. 7998 V Celju najemem enoinpolsobno neoprem- ljeno stonovonje. Informacije po 18. uri no lelefon 031 734-553. 2662 GARSONJERO ali manjše stanovanje, najamem. Telefon 041945-196. Ž 674 OPREMA PRODAM PEČ na petrolej prodom po polovični ceni. Telefon 5416-738. 7872 ŠANK, okolica Celja, ugodno prodam za 150.000 SIT. Telefon (03) 5740-639, 051 318-570. 7875 OMARO, Melno, z ogledalom, 6 lepih stolov, zelo poceni prodam. Telefon zvečer, 5795-592. 7917 SKORAJ novo posteljo z jogijem prodorno. Telefon 492-0060. 7938 KUHINJO (brez aparatov), 2-2,40 m, prodam. Telefon 031 506-985. 7951 KUHINJO gorenje, 2971,30, kotna, nova, komplet, s samostojećim visokim hladilnikom, miza, 4 stoli, prodam za 420.000 SIT. Telefon 041 621-440, po 16. uri. 7979 ZAMRZOVALNO skrinjo, 4101, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 031 806-041. OTROŠKO opremo, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 452-237. 8018 BENI RIAL NAMESTNIK VODJE IGRALNEGA SALONA Vaša naloga bo promoviranje, organiziranje in izvajanje programa igralnice, skrb za vzdrževanje igralniških naprav in izvajanje vplačil ter izplačil na igralnih avtomatih Pogoj za zasedbo dela je. da imate najmanj V. stopnjo izobrazbe in 6 let delovnih izkušenj ali VI. stopnjo in 3 leta delovnih izkušenj in dokazljivo znanje vsaj enega od uradnih jezikov EU. Pričakujemo, da znate rokovati z računalnikom, izražate visoko stopnjo komunikativnosti, smisel za skupinsko delo, da ste se pripravljeni dodatno izobraževati, da sprejemate individualno odgovornost za opravljeno delo in ste pripravljeni delati ponoči. Ponujamo vam delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. zanimivo in dobro organizirano delo in stimulativno nagrajevanje. Pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi morate predložiti potrdilo o nekaznovan- ju. ki ga izda Ministrstvo za pravosodje. Prijave z življenjepisom pošljite na naslov: Atama d.o.o.. Ljubljana. Dalmatinova 2. 15.12.2004. KOSTANJEV les, primeren za brajdo ali kole, prodam. Telefon 031 674-763. 7968 BUKOVA metrska drva prodam. Telefon 031 629-158. Š889 MEŠANA drva ugodno prodam. Telefon 031 745-009. 7970 BUKOVA metrska drva prodam. Telefon 041 284-081. Š897 BUKOVA metrska dtva ugodno prodam. Telefon 041 832-552. Š896 SUHA metrsko drva prodam. Telefon 5739-078. L1162 DRVA bukova, prodam. Telefon 041 646-714. Ž 667 DRVA gabrova, bukova ali mešana, lahko rozžagono, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 273-707. 8014 BUKOVA drva, prodam. Možnost dostave. Telefon 031 876-077. 8013 TIKA DVD, nov, prodam, cena 13.000 SIT. Telefon PRODAM 039. PRAŠIČE, od 25 do 100 kg, prodam. Telefon 041 708-978. 7589 SVINJO za zakol, težko 200 kg, hranjeno z domačo hrano, prodam. Anton Zalokar, Šedina 1, 3222 Dramlje. Telefon (03) 5798-315. 7859 PRAŠIČA zo zakol, domača hrana intelico simentalko, 400 kg, prodam. Telefon 5717-986. ž 654 TRI mesece staro teličko simentalko ali šeko prodam. Telefon 57744)18. 7890 so objavljeni tudi na îtnem mestu www.lzberl.sl, kjer si <0 ogledale tudi slike in daljši opis Prijateljsko posredujemo za NAJHITREJŠI KREDIT Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Va5 AMIO posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE MikloSičeva t, Celje. 49-22-963 CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (».....i-i ,«nle,| TEL.: 03/ 42 74 378 NOVO: ■ LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA ] PREGLED VIDA ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10 IMAHiM'IM PRAŠIČA za zakol prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5823418. 7869 PRAŠIČA, do 150 kg, prodam.Telefon S461-664. 7873 PRAŠIČE, težke od 25 do 200 kg, prodam, možna dostava. Telelon (03) 582-3229,041 656-078. 7909 ŽREBIČKA, starega 8 mesecev, prodam ali menjam za bikca. Telefon 891 -0066. BIKCA, teličko, oba simentalca, prodam ali prodam. Telefon 041 833-366. 7924 BIKCE in teličke, od 100 do 120 kg, bikca, 9), 180 kg, za zakol, prodom. Telefon 031 553-567. Š886 NEMŠKE ovčarje, stare 9 tednov, prodom. Poválej, lelefon 4928-384, 031 651-436. 7921 PRAŠIČE, težke od 25 do 35 kg, prodom. Telefon 041 783-160. 2655 TEUC0 simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 5821-876. 7949 PRAŠIČE za zakol, domača kuhana hrana, prodam. Marija Sluga, Rozbor 12, Dramlje, telefon 5798-233. 7944 PRAŠIČA, težkega 180 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon 031 680-325. 7953 PRAŠIČE zo zokol, krmljene z domočo hrano, prodam. Telefon 5414-190 ali 041 631-860. 7958 OVCE in koze prodom. Telefon 5763-933. 7960 ŽREBICO, pasma norik, staro 10 mesecev, prodam. Telefon 5799-216. Š893 PRAŠIČA, 150 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 031 612-597. ODOJKE, 25 do 30 kg, prodam. Telefon 031 629-158. Š889 DVA bernardinca, stara 9 tednov, prodam. Telefon 5732-211. liiss Celje: 051 508326 delovni čas: vsak dan non-stop TTTTTTrrrr TAKOJ!» PRAŠIČA, za zakol, teža 150 kg, prodam. Telefon 5777-431. 7966 MINI šetland ponije in več mini ovac prodorno. Telefon 041 827-437. Š890 KOBILO, brejo 7 mesecev, z žrebetom, ujo-hono, dobra voznica, prodam. Telefon 031 506-277. 7983 TELIČKO simentalko, težko 240 kg, prodam. Telefon 041 763-727. L1161 PRAŠIČA, težkega 180 kg, domača kuhana hrano, prodam. Telefon 5731-011. PRAŠIČA, 200 kg, domača hrana, prodom, ceno 350 SIT/kg. Telefon 5743-021. Š894 PRAŠIČE, težke od 150 do 200 kg, krmljene z domačo kuhano hrano, prodamo, cena po dogovora. Telefon (03) 579-5549. p NEMŠKO ovčarko, rodovniških staršev, cepljeno, staro 4 mesece, prodam. Telefon 041 832-552. Š896 ŠKOTSKE ovčarje, čistokrvne, store 8 tednov, brez rodovnika, prodam. Telefon 031 532-317. 7996 PRAŠIČA, domača reja, teža približno 158 kg, prodam. Telefon 031 351-666. 7995 KOZO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam, cena ugodno. Telefon 041 980-188. L PRAŠIČA za zakol, pitanega z domačo hrano, prodamo. Telefon (03) 5762-013. 8005 PRAŠIČA 170 kg, krmljen, s kohono hrano, prodom. Telefon 7483-076. 8002 BIKCA čb, starega 14 dni, prodam. Telefon 5720-208. 2666 AU iščete UGODEN KREDIT? NUDIMO UGODNE GOTOVINSKE TER AVTOMOBILSKE KREDITE DO 6 LET, ZA VSE ZAPOSLENE IN UPOKOJENCE (01, 09). MOŽNOST OBREMENITVE OS. DOHODKA DO POLOVICE. STAR KREDIT NI OVIRA. PRIDEMO TUDI NA DOM. tel.: 02/252 48 26 041 750-560 RDELFIN NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956, 031862140 HITRI KREDIT! Tel. 03 544 36 42 Gsm 041 578 556 Kartagina d.o.o. PE Celje, Kosovelova 16 Sedež: Kartagina d.o.o. 'Miklošičeva 38, Ljubljana ŽREBIČK0, staro 8 mesecev, posavko za nadaljnjo rejo, prodam, lahko menjam za žrebca. Telefonu 041 812-961.2671 PRAŠIČA za zakol, 180 kg, prodam. Cena po dogovoru.Telefon 5717-859. Ž675 ŽREBIČK0, staro 5 mesecev, posavko, zelo lepo, prodam za 120.000 SIT. Telelon 041 316-475. son PRAŠIČE 140-150 kg, domače reje, prodam. Telefon (03) 5461-039,031 776-591. 8013 KUPIM KRAVE za zakol odkupujemo po ugodnih cenah in organiziramo zakol goveje živine. Mesnico Branko Lešer s. p., Lopata 20 d, Celje. Telefon 5471-244, 041 763-800. 7830 BIKCE, mesnih pasem, od 100 do 130 kg, kupimo. Telefon (03) 748-9037, 040 241-418. 7980 ODDAM DVE muci, ena rjava, ena s črtami, stari 6 mesecev, oddom. Telefon 5772-467. $ izbePLSi Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za si časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rv ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih £e nikoli nI bilo tako udobno. DELO i.'smw Ě™ VESTNIK MLADE, črne kužke, mešontke, oddamo. Telefon 040 754-179. Ž 663 PRIDELKI PRODAM HLEVSKI gnoj prodam. Telefon 041 794- 207, (03) 5798-095. šsso VINO, kraški teran in domač kraški pršut, odlične kakovosti, prodam. Dostavim tudi manjše količine. Telefon 041614-862. SADJEVEC, 501, prodam, (ena po dogovora. Telefon 031 680-325. 7952 KRMNO kolerabo prodam. Telefon 041518- 421. 7974 i ; OSTALO 30-LETNA samska l 44-LETNI, 182/80,zaposlen,sSŠI,shišo, želim spoznati iskreno prijateljico od 30 do 45 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ISKRENA PRIJATELJA. 7934 ZELO simpatična, 43-letna Celjanka želi prijatelja za silvestrovanje in resno zvezo. Telefon 041248447. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. Posredovalnica SRČEK posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite 041/591-222 PRODAM KORUZO v zrnju, suho in jagnjeta za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 759-681. Š875 OTROŠKO sobo in brezžični telefon Siemens prodam. Telefon 031 832-431, Ram- Šok. 7882 SMUČI Elan, 1,70, vezi Tyrolia, prodam, cena 8.000 SIT. Telefon 031 286-779. OTROŠKO posteljico z jogijem, avtosedež Brevi in dva vozička prodam. Telefon 5792-703. 7926 DOMAČO spředeno volno za pletenje, cena eno 4.000 SIT/kg, prodam. Telefon 5709-281. ž 656 ŠTIRI platišča, jeklena, za golf IV, 15 col, prodam za 25.000 SIT. Telefon 031 677-702. S 884 LEPO krzneno nerc kapo z ovratnikom prodom. Telefon dopoldan, (03) 548-3731. 7954 KRZNEN plašč >perzianer<, lepo ohranjen, ugodno prodom. Telefon 5414-773, od 18. do 20. ure. 7975 BUKOVA drvo in domačo slivovko prodam. Telefon (03) 5796-054. Š899 CISTERNO za kurilno olje, 19001, prodam. Telefon 041 641-915. 7984 HYUNDAI poni 1,5/90, bikca sivca 220 kg in hrastov suh les, prodam. Telefon 041 815-578. ž 673 POLOVICO 100 kg prašiča, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 041 8404)78, (03) 5795-571. Š902 OLJNI gorilec, prodam po simbolični ce Telefon 5772-359. IENKI FANT, 33 let, išče kmečko dekle. Bodi višje postave. Pošlji SMS, 070 218-885. 7867 MOŠKI, 52 let, že invalidsko upokojen, v življenju zelo razočaran, ne pijem in ne kadim, bi se spomladi rad preselil k samski ženski, ki ima manjšo kmetijo. Kuham rad, rad pa imam tudi domače živali. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro LEPO JE NA DEŽELI. 7913 JH d.o.o. ŽALEC, I 10 Žalec. Tel: 03/ daljše obdobje, pr 3310 Žalec. Tel: 03/71019 30. ie in vztrajne soir pisarni. Delo je za imemo tudi za mlajše udente. Za dodatne Ite Prešernovo dražbo d. d., Opekarska 4 a, 1000 Ljubljana, enota Celje, (03) 491-8510 (Nina, Pamela). ÎAP0SUM strojnika bagerista s prakso. Telefon 041 636415. Leopold Mlakar s. p., Marjana Jerina 5, Celje. wwW.safcomics.coiTi Podjetje SAF d.o.o. išče sodelavca/ko za delovno mesto Office Manager Od kandidata zahtevamo odlično znanje angleškega jezika, poznavanje dela na računalniku v okolju Windows ter organizacijske sposobnosti. Za delovno mesto je pomerpbna urejenost in natančnost. Kandidati, ki jih bomo povabili na razgovor, bodo opravili teste znanja jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo redne zaposlitve. Delo se opravlja na sedežu podjetja od 9:00 do 17:30. Izključno pisne prijave in življenjepise v angleščini sprejemamo do 17.12. 2004 na naslov SAF d.o.o., Krpanova 1, 3000 Celje. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojenka LJERKA ZGRABUIČ višja patronažna sestra Sodelavci jo bomo ohranili v lepem spominu. Javni zavod Zdravstveni dom Celje n s končano srednjo šolo, urejena, želi prijatelja do 45 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. hlETNI direktor, situiran, višje postave, n Celjem, želi 10 poklicno šolo, staro od 30 do 43 lel, za resno zvezo. Telefon 041 248-647. 7948 ZAPOSLITEV V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno pločilo. Informacije po telefonu 041 769-563 ali 041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. p KOZMETIČARKO s prakso zaposlim. Soša Mostnak, Krašovec s.p., Lepa pot 2, Celje, telefon 5453-362 n V CENTRU Celja zaposlimo dekle za delo v gostinstvu. Možna priučitev, sobote, nedelje in prazniki prosto. Informacije: Franc Jonfič s. p., Žogata 1, Celje, lelefon 041 769-567. 7766 ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije v mednarodnem prometu - evropska gospodarska skupnost. Pogoji: 4. stopnja strokovne izobrazbe (nacionalno poklicna kvalifikacija za voznika v cestnem prometu), 3-mesečno poskusno delo. Telefon 5443-425. Branko Kolene s. p., Ipavčeva 12, Celje. n NATAKARICO v okrepčevalnici Vijolco, Ardin 65, Škofja vas, zaposlimo. Telefon (03) 7800452. 7835 Zaposlimo operaterja na Ni res, da več Te ni. saj z nama vedno si. kot skriti biser v srcih prebivaš najinih. (J V SPOMIN SLAVI VIDIC roj. Za j ti, iz Štor (27.1 1922-11.12.2002) Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob nje- nem grobu. Toni in Zvone. 8008 IŠČEM delo na domu, primerno za invalida brez nog. Telefon (03) 5485-796, Ljubo. 7936 KO boste naredili prvi korak, čeprav majhen, boste bolj motivirani za naslednji. Poiščite v sebi skrite potenciale. Pridružite se nam v prodaji. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 041 677-467. Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkova 7, Celje. DISTRIBUTER ameriške korporacije Scottfet-zer redno zaposli zastopnike na terenu. Telefon od 8. do 16. ure, (03) 428-2071. M.and-Link d. 0. 0., Podjavorškova 1, 3000 Celje. 7989 HONORARNO delo 4 ure v telefonskem studiu. Telefon od 8. do 16. ure, (03) 428-2071. M.and-Link d. 0.0., Podjavorškova 1,3000 Celje. 7989 IŠČEM kakršno koli delo na domu. Telefon 031 640-362. žeeo NUDIMO zelo dobro plačano delo v bistroju, pogoj ženski spol in poštenost. Kvaliteta, Javornik Aleksander s.p., Savinjska cesto 11,3310, Žalec. Ž 659 POMOŽNEGA delavca v gradbeništvu, zaposlimo. AGM Nemec Primož, s.p., Sedraž 3, Laško. Telefon (03) 56484)43, 041 625-913. 8010 MEHANIKA (ključavničarja) za gradbeno mehanizacijo, zaposlimo. AGM Nemec Primož, s.p., Sedraž 3, Laško. Telefon (03) 5648-043,041 625-913. 8010 NATAKARICO ali dekle za strežba, redno zaposlimo. Zanimivo delo, dobro plačilo. Gostilna Jug Jožka, s.p., Ul. skladateljev Ipavcev 18, Šentjur. Telefon (03) 7492-310. ž 905 RAZNO IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414311. n ODDAM enojni grob. Telefon (03) 545-1292. 7923 KOMPLETNE adaptacije kopalnic in stanovanj, popravilo vodovodnih instalacij. Kopalnice Štelcer, Malgojeva 20, Celje, lelefon 041 826-594. 7544 HLEVSKI gnoj, prodam po simbolični ceni in čistokrvno nemško ovčarko podarim. Telefon 041 316-475. 8011 NUDIM instrukcije iz matematike, fizike in mehonike. Prof. Peter Košir s. p., Perno-vo4c,Žalec n ZALA 090 42821 Plačilo preko položnice 03/81011 48 (100 sit/min od9.-21.ure)_ ZA1A s t) Piiovci 26. šmvtt on Mùh_ IZDELUJEM okna v stari okvir brez poškodb fasade, kuhinje, kotne, klopi in mize. Telefon 031 765-934. Mizarstvo Cmok s. p., Črnoliška 18, Šentjur. š771 PODJETJE Tara, Rode Stamenkovič s. p., Borova vas 26,2000 Maribor organizira začetni tečaj radiestezije pod vodstvom priznanega strokovnjaka g. Marjana Trstenjaka, in sicer 10. in U. 12. 2004 v poslovnih prostorih na Radvan j-ski cesti 76 v Mariboru. Cena tečaja znaša 12.000 SIT (vključena skripta). Plačilo naTRR: 041234)111012063, do 9.12.2004 po predhodni telefonski prijavi po telefonu 031 804852. n !A VjedeieBanjeï«^ 090 44 17 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja drva, olje, Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 54154)11. 7987 KRČME Z ILE? Tel.: 05 GaO 02 33 Za šolsko leto 2004/2005 razpisujem kadrovsko štipendijo za smer podiplomski specialistični program podjetništva za poklic SPECIALIST PODJETNIŠTVA. Dragiša Čolovič, dr. med. zas. spi. in spec, medicina dela, prometa in športa. Diagnostični center, Ul. Dušana Kvedra 27.3230 Šentjur. MARJAN Knez s. p., Vegova 19,3000 Celjem obveščam svoje stranke, da bom 8.12. 2004 prenehal s svojo dejavnostjo. 7992 CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. 0.0., Parižlje 15,3314 Braslovče, 041 649-234,7050-320. Ž638 Zaposlimo kuharja v piceriji Verona v TC Mercator v Celju. Informacije na tel.št.: 03/491-1740 aH 041/652-856. SPD d.o.o.. Braslovče 48. Braslovče. Med zvezde je odšla naša LUNA VOLF (26.10.2001-3.12.2004) Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni. Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Zdaj med nami več te ni. a u sirih in kot vzor nam boš ostal vse dni. V domu našem nastala velika je praznina, v srcih pa skeleča bolečina. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj, v 56. letu zapustil dragi mož, oče in stari ate FRANC OCVIRK iz Črnolice pri Šentjurju (1.4.1949-24.11.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na mnogo prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljeno sveto mašo in cerkvenim pevcem sv. Ahaca za zapete pesmi med mašo na koru. Hvala govorniku gospodu Mirku Čandru za občuteno izrečene besede slovesa. Hvala pevcem Rogla, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek. Iskrena hvala tudi dobrim sosedom Martinu Brečku za molitev na domu in v vežici, Mastnakovim Frenku in Danici, Marici Recko in Zdravku Gajšku, ki so nam po magali in stali ob strani v teh najhujših trenutkih. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Hedvika, hčerka Damjana z družino in ostalo sorodstvo. Š883 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče in sestre KAROLÍNĚ RIBIC z Doropolja 32, Planina pri Sevnici (31.10.1931-30.10.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju ZD Planina, SB Celje in Kliničnemu centru Ljubljana za lajšanje bolečin in gospodu dekanu Jožetu Vengustu za lepo opravljen verski obred. Zahvala govornikoma gospodu Henriku Žibretu in Francu Gračnerju za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Žalujka. Za pomoč se posebej zahvaljujemo sosedom Dra-gosavac, Vovčko, Pušnik, Šmid, Žibret, Koprive, Ula-ga, Doberšek-Romih ter družini Tonija Grilca iz Pečja nad Sèvnico. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoče hčerke Hedvika, Marjana in Helena z družinami. Živel si z naravo, cvetjem in ljudmi, ki zate so biseri bili. Čeprav sedaj spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Bolezen je bila močnejša od njegove trdne volje do življenja. K večnemu počitku je tiho in prezgodaj odšel dragi mož, oče, dedi, brat in stric IGNAC MASTNAK dolgoletni tajnik KS Griže iz Pongraca (31.7.1932-25.11.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivom, društvom, organizacijam in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, vence in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala častni četi rudarjev za zadnje spremstvo, govornikoma ge. Ropotar in g. Jančiču za poslovilne besede, pevcem Idila, godbi na pihala Zabukovica, častnim stražam, nosilcem praporov in slovenske zastave, g. Viliju za odigrano Tišino in pogrebi službi Ropotar. Hvala še enkrat vsem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani. Žalujoči vsi njeni. 266 Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Zdaj med nami več te ni, a v srcih in kot vzor nam boš ostal vse dni. Zdaj, ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, zlatega očeta, starega ata, tasta in brata JAKOBA ZAVRŠKA iz Prevorja (7.3.1946-28.11.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala družini Pajek za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Šentjur, gospodu Marku Šramlu za opravljen cerkveni obred, govorniku Alojzu Oprešniku za ganljive besede ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Marija, hčerka Sonja z možem Damijanom, vnuka Dejan in Aleš ter sin Marjan z Jožico. Nikoli ne bomo več peli, kakor smo peli skupaj, nikoli več tako veselili, kakor smo se veselili skupaj. (T. Kuntner) ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedi FRANC OBREZA z Gomilskega (1.4.1926-26.11.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalja ter nam nudili pomoč in oporo v trenutku, ki je bil za nas najtežji in boleč. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Hvala dr. Ljubici Centrih Četina, patronažni sestri Anici Bogataj, pevcem, g. župniku Martinu Cirerju, g. župniku Dragu Markušu, gasilcem, g. Vinku Topovšku in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi domači. Polepšala si nam marsikateri trenutek. Hvala ti! Pravijo, da umre le tisti, kije pozabljen. ZAHVALA V 72. letu nas je tiho zapustila MARIJA BRECL s Frankolovega Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem iz Špesovega doma in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo družinam Makovšek, Leva in Šoster, kolektivom Elektro-Unimont d. d. Slovenske Konjice, Libela ELSI, Lesk d. o. o. in SP Mercator Frankolovo. Hvala patru Branku, govornici Mileni Jurgec, pevcem PDABF in ostalim društvom in organizacijam. Tvoji najdražji. Minevata leti dve, jaz zelo pogrešam te. solze kapljajo v srce iz dneva v dan. Ostali so sledovi tvojih rok. v mojem srcu trpek jok. ko bi ljubezen govorila, bi solza te zbudila. V SPOMIN FERDU GAJSKU iz Pohorske ulice 3 (9.12.2002-9.12.2004) Hvala vsem, ki prižigate svečke na njegovem grobu in z lepo mislijo častite spomin nanj. Žena Rezika z družinami. V SPOMIN LOJZKI GOTAR (24.5.1934-5.12.1999) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate lučke in obudite spomin nanjo. Žalujoči vsi njeni. V SPOMIN 8. decembra je minilo leto dni, kar nas je zapustil naš dragi JOŽE TOPLIŠEK Tiho si stran od nas odšel, a v naših srcih boš vedno živel. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, 1 za vedno nekje daleč je. Ne besede, le zgled in dela ostajajo. V SPOMIN FRANCIJU PRAŽNIKARJU iz Laškega 1.1945 do 7.12.2003) a spominjate, najlepša hvala. Vsi njegovi. Ni več tvojega smehljaja. le trud in delo tvojih pridnih rok povsod ostaja. Bolezen kruta te je vzela, odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JURIJA ROZMANA iz Zgornje Rečice 115 pri Laškem (20.12.1951-29.11.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, še posebej družini Krašek-Rojc in Maček. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku Vinku Lavrincu za besede slovesa, rudarjem, pogrebni službi Komunale Laško, pevcem kvarteta Idila za odpeti ža-lostinki in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Marko in Jure s Petro, vnukinji Tjaša in Špela, brata in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 26.11.: Rosvita BAJDESU-ŠIČ iz Laškega - deklico, Patricija ČAKŠ iz Loč - dečka. 27.11.: Barnarda JEVNIŠEK iz Celja - dečka. 28. 11.: Polona STARC iz Zidanega Mosta - deklico, Matějka BOBEN iz Celja -dečka, Jelka ZORIN BELCER iz Rogaške Slatine - deklico, Sabina POŽÁRNÍK iz Celja - dečka dvojčka. 29.11. Marija ŠEŠERKO iz Šentjurja - deklico, Mojca KAMPUŠ iz Štor - dečka, Alenka HUDOVERNIK iz Žalca - dečka in deklico, Zori-ca MARINOVIČ iz Velenja -dečka, Majda KLEMENSEK iz Solčave - dečka. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Janez KOLAR iz Pristave pri Mesti-nju in Andreja MRKŠA iz Imenske Gorce, Stanislav PAŠ in Bernarda VENIŠNIK iz Rogaške Slatine. Šentjur pri Celju Poročili so se: Goran VUJIČIĆ in Tanja TREBOVC iz Ljubljane. ■smrti Celje Umrli so: Viktor HERLE iz Celja, 57 let, Jurij ROZMAN iz Zg. Rečice, 53 let, Jožef PODLINŠEK iz Celja, 82 let, Simona ŠOBER iz Laškega, 35 let, Vladimir HROVAT iz Zreč, 66 let, Justina PUŠNIK iz Draže vasi, 81 let, Ana KREČA iz Celja, 91 let, Marija MLAKAR iz Senovice, 75 let, Ivanka PLANKO iz Za-vrha nad Dobrno, 77 let, Rozalija RAMPRE iz Sv. Jurija, 78 let. Žalec Umrli so: Darinka JOŠT iz Medloga, 93 let, Urška ŠTARKEL iz GotOvelj, 2 leti, Ignac MASTNAK iz Pongra: ca, 72 let, Franc OBREZA iz Gomilskega, 78 let, Vladimir KRAJNC iz Gotovelj, 67 let, Blaženka MLAKAR iz Zabu-kovice, 83 let, Helena TRAUNER iz Polzele, 90 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Stanislav PLEVNIK iz Podčetrtka, 45 let. Vera BOŽAK iz Rogatca, 79 let, Rudolf GALUF iz Šmarja pri Jelšah, 86 let, Ana LJUBIC iz Cmereške Gorce, 85 let, Genovefa KIDRIČ iz Zgornjega Sečovega, 87 let, Stanislav BRAČUN iz Babne-ga Brda, 66 let, Marija BAH iz Polja pri Bistrici, 35 let. Velenje Umrli so: Anton KOLENC iz Slatine, 72 let, Janez BRINJOVEC iz Dol Suhe, 79 let, Rozalija ČAS iz Gaberk, 92 let, Franc SOVINŠEK iz Šmiklavža, 84 let, Marjana NOVAK iz Velenja, 51 let. ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka ■ 3-24-S-26-27-S-» Nagradni razpis 1. nagrada: komplet kart za celodnevno smučanje na Celjski koči, kopanje v zimskem bazenu na Golovcu in drsanje na drsališču, ki jih podarja ZPO Celje. 2. nagrada: karti za smučanje na Celjski koči in kopanje v zimskem bazenu na Golovcu, ki ju podarja ZPO Celje. . 3. nagrada: 3-krat knjiga Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 16. decembra 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 25. novembra. Prispelo je 998 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 47 Vodoravno: HOLLYWOOD, INHALATOR, ETAN, LIKA, RASA, T.RIK, ARARA, ANA, RI, KOBLER, .HOD, AKT, JČ, VITRA, POEZUE, MAAZEL, SALPETER, IM, PREDAVALICA, MASLE, EMONA, NAN, ODREZEK, DK, ELO, SODNA TAKSA, GROS, AU, RA, URŠKA, BRAD, ŽOLNIR, IDI, ŠJORA, JUH, KA, EKS, LA, ELAN VITAL, ROG, ANDRO. Geslo: Bronasti kolajni z olimpijskih iger v Atenah. Izid žrebanja 1. nagrado - dve vstopnici za obisk savne v Termah Rogaška Slatina, prejme: Peter Mlinšek, Štajnhof 9, 3205 Vitanje. 2. nagrado - eno vstopnico za obisk savne v Termah Rogaška Slatina, prejme: Janja Čretnik, Jenkova 38, 3000 Celje. 3. nagrado - knjigo Ubežnice iz novinarske beležnice Draga Hribarja, prejmejo: Miha Jakopič, Šmihel 9, 3270 Laško, Anita Skok, Vransko 202, 3305 Vransko in Franc Ži-bret, Hrušovje 2, 3226 Planina. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bodo srečni izžrebanci prejeli po pošti. T3 Ime in priimek: . Naslov:_ Davčna številka: _ HOROSKOP Ona: Nekdo, ki vam je zelo pri srcu, bo priredil pravo afero. Drugič bodite previdnejši, ko boste odpirali dušo komu, v katerega nimate 100-odstot-nega zaupanja. Drugače se lahko podoben dogodek še ponovi. On: Dela ne bo na pretek, tako da si boste lahko spet privoščili izdaten počitek, ki vam ga tudi drugače ne manjka. Vaše trenutno načelo je: le zakaj bi se utrujal, če lahko v miru počivam. Ona: Nikar ne zaupajte človeku, ki venomer govori samo o denarju. Ravno ta vas bo izdal že za peščico drobiža. Zanesite se raje na osebo, ki ima povsem drugačna načela, četudi le ta niso materialnega značaja. On: Pretirana samozavest vam lahko še precej škoduje, saj nimate za takšno obnašanje prav nobenega vzroka. Ozrite se malce okoli sebe in videli boste, da ste si nakopali precej težav. Poprimite se dela! Ona: Zapleti v zvezi s partnerjem se bodo začeli pojasnjevati in spoznali boste, da sploh ni tako hudo, kot ste si predstavljali. Poskusite z manjšim, a iskrenim opravičilom, ki bo vsekakor doseglo svoj namen. On: Dosegli ste, kar ste lahko, zato zdaj malo počivajte in nabirajte moči za nove podvige v prihodnosti. Pojdite na sprehod v naravo, sprostite se in skušajte pozabiti na težave. Bolje se boste počutili! Ona: Čas za ljubezen je več kot ugoden, vendar se ne smete preveč obirati, saj tudi nekdo drug čaka na podobno priložnost. Proti koncu tedna pričakujte pomemben telefonski klic, ki bo marsikaj pojasnil. On: Sorodniki vam gredo že počasi na živce, toda vseeno poskusite obdržati mirno kri. Ne zapletajte se v bedaste prepire, ker nikomur ne koristijo. Saj veste, pametnejši popušča in kasneje toliko več pridobi! EHM Ona: Teden bo prinesel takšno presenečenje, da vam bo dobesedno vzelo sapo in kar ne boste mogli verjeti, da se to dogaja prav vam. Partner se bo ob vsem tem le muzal in si mislil On: Dosegli boste, za kar si prizadevate že dalj časa, a hitro boste spoznali, da ste se spet zmotili. Bolje bi bilo, če bi del energije posvetili tudi svojemu poslovnemu življenju, ki je trenutno pravi obup. Ona: Pomotoma se boste obrnili na napačno osebo, kar vas lahko stane marsikatere priložnosti. Skušajte biti previdni, saj se lahko zlahka zgodi, da boste dobili nož v hrbet. Ne zanemarjajte načetega zdravja! On: Zaradi dodatnega dela se boste morali marsičemu odpovedati, vendar vas bo spremljalo prijetno ozračje, tako da vam vse skupaj ne bo predstavljalo prevelikega napora. Ne pozabite na prijatelje. Ona: Raje dvakrat premisli-• preden se boste odločili za konkretno dejanje. Poslovni sestanek bo sicer minil brez večjih razburjanj, vendar po drugi strani ne bo prinesel kdove kakšnih pozitivnih rezultatov. On: Znašli se boste pred pomembno odločitvijo v zvezi z ljubezenskim življenjem, zato dobro premislite, kaj in kako. Partnerka vam bo vsekakor stala ob strani in pomagala z nasveti ter konkretnimi dejanji. Ona: Čaka vas izreden poslovni dogodek, saj boste končno našli kompromis med željami in možnostmi. Nikar pa ne poskušajte do konca vztrajati na svojih načelih, kajti posli se lahko tudi hitro izjalovijo. On: Spoznali boste popolnoma drugačno plat prijateljstva z osebo, ki ste jo spoznali na nedavni zabavi. Ponujeno boste sicer sprejeli, a se boste skušali kar najbolje zavarovati. Uspelo vam bo nekaj čudovitega! Ona: Presenečeni boste nad nenadnim interesom bivšega oboževalca, a mu ne smete zaupati. Držite se raje tega, kar imate, saj ni tako slabo, kot se vam dozdeva. Ne pozabite poklicati prijateljice, saj veste zakaj! Oru Prijetno vreme vas bo zmámilo na sprehod in spoznali boste nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Ne obotavljajte se, raje vzemite iniciativo v svoje roke, uspeh enostavno ne more pobegniti. Ona: Nikar ne kritizirajte dejanj drugih, saj ne deti, kako bi ravnali vi, če bi se znašli v podobni situaciji. Raje jim skušajte pomagati, saj boste tudi sami kaj kmalu potrebovali pomoč drugih! On: Prepustili se boste uživanju v družbi prijateljice, ki vam je zadnje čase kazala kar precej vroča čustva, a se doslej še ni odločila za konkreten pristop. Opogumite jo in videli boste, da ne bo dolgo čakala. Ona: Nekdo se bo poskušal iz vas pošteno norčevati, a boste na srečo še pravi čas spregledali njegove namene in mu nastavili prebrisano zanko. Na koncu se boste vsemu skupaj prav pošteno nasmejali. On: Tudi na ljubezenskem področju boste začeli vleči bolj tvegane poteze, kar se bo hitro pokazalo kot izredno pametna naložba. Vse boste stavili na eno karto, a bo ravno tukaj tisto, kar si boste najbolj želeli. Ona: S prijatelji boste začeli uresničevati idejo iz preteklosti, kar vam bo prineslo precej veselja, po drugi strani pa tudi prostega časa. Potrudite se in izpeljite tokrat zadevo do kon- On: Če vam je denar pomembnejši od čustvene vezi s partnerko, potem nadaljujte z začetim načinom življenja. Toda nikar se kasneje ne pritožujte, da ste bili zapeljani, saj sami dobro veste, da ni tako. 20.00 (sreda) BSl 17.30,20.00,22.30 Bridget Jones: Na robu pameti 11.20.13.40.16.00, 18J20,20.40,.23.0? Kako se izogniti božiču JMQ. 15.50,18.00,20.20.22.40 incir»|Hil ČETRTEK in NEDELJA 19.00 Fahrenheit 9/11 PETEK PETEK in NEDELJA PETEK 2000VsnHelsing NEDELJA 18.00 Van Habing žime NEDELJA 18.00 PetatPaa 20.00 Princesk« dnevnik 2 PETEK 17.30 Úročena EBa 19.30 BridgetJonas: Na robu pameti 21.30 Pozabljam mala dvorana: 18.00 Pozabljeni 20.00 ljubezen in vse ostalo 18.00 Úročena Ella 19.45 Atanajurat Hitri tekač NEDELJA 16.30 in 18.30 Bridget Jones: Na robu pameti 20.30 Pozabljeni 16.00 Úročena Ella 18.00 Ljubezen bi vsa ostalo 20.00 Atanajurat Hitri tekač PONEDELJEK 17.30 Pozabljeni 20.00 Bridget Jones: Na robu pameti 19.00 Evropa vabi: TOREK 17.30 Bridget Joni 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Okraski iz slame Hermanova ustvarjalnim 16.00 Knjižnica Rogaška Slatina_ Izdelovanje novoletnih okra- ustvarjalna delavnica za otroke 16.30 Štorkljina hiša, Slovenske Konjice pogovor o knjigi za najstnike 18.00 Velenjski grad Razstava jaslic odprtje razstave 19.00 Narodni dom Celje_ Božični koncert slavnostni koncert ob 5-letnia delovanja .§ 17.00 Celjski dom_ | Na krilih spomina literarni večer - s poezijo in citrami v predbožični čas 14.00.16.30.18.40.20.50,23.10 Izganjalec hudiča: Na začetku 16.10,18.30,2\.00.23.30 Nebeiki kapitan in svet prihodnosti 13.00.15.20,17.40,20.30 (razen v sredo), 22.50 Alien proti prsdatoiju 17.50 (razen v sredo), 21.10,23.40 Kraljestvo morskega psa g.17.00 MJfl. 19.20,21.20,23.20 KOLOSEJ JZ4Q.1520,1800,2040,23.20 Nebeiki kapitan ia svat prihodnosti 1422.16.40 Oceanovih 12 19.00 (sreda) Bridget Jonas: Na robu pameti 19.00 (razen v sredo). 21.20.23.40 Slaba vzgoja jsjje. 17.10.19.20,21.30, (W«7 Dan odprtih vrat 17.00 Otroški muzej Hermanov brlog Četrtkovo družinsko popold- vstop prost za družine z otroki 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Najljubši je december pravljična ura Vila Čira Čara cicibanov abonma in iz sna predstava 17.00 Interspar Velenje Babica Pra gledališka predstava 19.00 Galerija sodobne i Celje_ Slovenska grafika odprtje razstave izbora slovenskih grafikov 19.00 Mladinska knjiga Celje Rdeče srce Avstralije potopisno predavanje Iztoka Bon-âne 19.00 Knjižnica Rogatec_ Sam z jadrnico okoli sveta potopisno predavanje Alija Ula- 19.00 Dom kulture Velenje Vmesni čas/Between time premiera plesne predstave 19.30 SLG Celje _ M. McDonagh: Blázinec premiera 20.00 Likovni salon Celje Na robu odprtje razstave : M I H f-^^BBI 10.00 Knjižnica Velenje Ni vse staro za nič bolšji sejem knjig 11.00 Kulturni dom Žiče TVi dni direktor komedija 17.00 Osrednja knjižnica Celje, É Levstikova soba_ Madagaskar predavanje'z diapozitivi Ane Krajne in Matjaža Corela 17.00 Titov trg Velenje_ Srečanje z dedkom Mrazom 18.00 Zavod za zdravstveno varstvo Celje_ Kosec - status, ogroženost in varstvo v Sloveniji ornitološko predavanje 20.00 Zdravilišče Laško, Zlata dvorana_ Trubadurji 11.00 Kulturno društvo Virštanj Ura pravljic za najmlajše 15.00 Kulturni center Laško___ Laško združuje dobre želje tradicionalna dobrodelna prireditev Zgodovina celjske industrije predstavitev knjige 19.00 Dom kulture Velenje Benin in Burkina Faso predavanje z diapozitivi Laure Luktwačkič 21.00 Branibor pub Ernie Mendillo & Robert Mc-Kenzie koncert dueta iz ZDA 21.00 LePlac Šempeter Stane Špegel: ComputerWare multimedijski projekt (video, skulpture, fotografije, reliefne km-jine, avtorska glasba) 17.00 SLG Celje_________ F. Rame, D. Fo: Osamljena žen- D. Fo: Seks? Izvolite in naj vam Oderpododrom, izven abonma- ja______ 17.00 Kulturni dom Slovenske Konjice_ Pihalni orkester Slovenske vojske dobrodelni koncert 17.00 Dom kulture Velenje Andrej Rozman Roza: Janko in Metka muzikál 19.00 Dom krajanov Gomilsko Večer z varuhom človekovih glasbeni gost Joseph Rakotoraha- Inhv >7 Mn/lnpn^knrin in min- 1S .00 Zdraviliški dom Dobrna Izdelovanje novoletnih okraskov iz naravnih materialov 16.30 Dom ob Savinji, Celje Božične in narodne pesmi Grafike in skulptuře odprtje razstave del avtorjev iz Slovenije, Bolgarije in Belorusije na temo Stari grad Celje in Celj- 10.00 Velenjski grad Babica pripoveduje pravljica 18.00 Likovni salon Celje_ Predotvoritveni dogodek ra stave Na robu predavanje armenskega umet ka Davida Kareyana Demonstracija obrtnika: frizer prikazobrti Tatjane Fmjle-Maslo 17.00 Kulturni dom - Terme Zreče Godba na pihala praznični koncert 17.00 Interspar Velenje 19.00 Kulturni dom Škofja vas Vokalna skupina Prijatelji 19.00 Evropa vabi: Zadani kot Beckham Bm iski center cene Četrtek ob 16.00 Debata na temo: mladi v Celju Sobota ob 21.00 Hip hop realese party predstavitev prvega albuma celjske hip hop skupine Razstava fotografij udeležencev foto modnega vikenda, na ogled od 15. 12. do 15.1. Sobota ob 14.30 v OŠ Franja Mal-gaja: rekreacija Patriot Slovenske Konjice Petek ob 19.00 Modra dvorana MCDD: Prostoča-sna delavnica: izdelava praktičnih daril za božič in novo leto Sobota ob 21.30 Got punk? - Punkrock tour 2004: Multiball, Low value in Backstage 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Okraski iz slame Hermanova ustvarjalnica 13.00 Zgodovinski arhiv Celje - I 17.00 Interspar Velenje Štirje muzikantje lutkoima predstava 18.00 Velenjski grad_ Špela Janežič: Znamenja v Belih Vodah in kar se je okoli njih dogajalo predstavitev knjige 19.00 Knjigama Antika_ Zoran Pevec: Moški v sobi predstavitev nove pesniške zbir- 19. TOP E. Kastner, T. Doma, I. Djilas: Dvojčici gledališka predstava . 16.30 Splošna knjižnica Slovenske Konjice 17.00 Knjižnica za mladino Velenje Lahko noč in Strahica Mona Špeline ure pravljic Janko, Metka in Pavliha lutkovna predstava 19.30 Kulturni center Laško Mavrica polk in valčkov božično-novoletni koncert z ansamblom Ptujskih S in gosti Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 13.794 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tedrtik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 tax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 /AALlKi, PALČKI »Se kar pozna, ker Je punca...« ... je očka Edi pohvalil malo Lauro, ki je po dveh fantkih konec poletja prinesla novo veselje v družino De-stovnik iz Hruâevca pri Šentjurju. Šele trimesečna Laura ponoči pridno spi, zato imata mamica Nataša in očka Edi z njo veliko več veselja kot skrbi in dela. »Želela sva si še tretjega otroka, a da sva se ob 5-let- nem Janu in 2-letnem Luki tudi dejansko odločila zanj, je veliko >kriva< tudi mama, pri kateri še zaenkrat živimo,« pripoveduje Edi in hitro pojasni, da mladega para babica nikakor ni silila v povečanje družine, pač pa jima tako veliko in pogosto pomaga v gospodinjstvu, pri skrbi za navihana in živahna fantiča ter še pri vrsti drugih opra- vil, da sta presodila, da bo šlo tudi, če jih bo v družinici pet. In zaradi tega sta tudi zadovoljna, da si svoj dom urejajo v neposredni bližini, kjer prenavljata starejšo hišo. Ob skrbni babici je bila še dodatna vzpodbuda tudi to, da sta oba v »varnih«, državnih službah. Mamica Nataša je zaposlena na celjskem sodišču, očka Edi pa v ministrstvu za finance, kjer se je pred kratkim iz carine preselil v davkarijo. »Sicer pa večino svojega prostega časa, kar mi ga ob treh otrocih sploh ostaja, posvečam slikanju,« še pravi Edi, ki se je pred 16 leti iz Celja preselil v Šentjur, kjer zdaj tudi vodi delo domačih ljubiteljskih likovnikov v Likovnem društvu Rifnik. IS, foto: GREGOR KATIČ Za vedno zeleni Andrej Kuzma, mojster šotorov in lastnik kluba Evergreen, ki mu gre kljub hudi konkurenci dobro že nekaj let zapored, je tudi letos pripravil simpatično zaključno zabavo, na kateri tako kot vsako leto ni manjkalo znanih obrazov, dobre hrane in pijače. Škoda je le, da vedno pozabi na moderatorja, na zabavnega voditelja, ki bi goste držal pokonci ves večer in jim ne bi dovolil odhoda pred četrto uro zjutraj. Okrogli mu-zikantje so bili namreč premalo. IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ Zadovoljni in vedno nasmejani Andrej Kuzma je na oder povabil tudi pivovarnarja Toneta Turnška, ki zelo rad zahaja na podobne prireditve. Še posebej na take, kjer se tare njegovih rokometašev. Samozavestna Bojana Glatz Celjan Igor Jelen je izdelal koreografijo za Ptujčanko Bojano Glatz, ki se je odločila, da bo s poslikanim telesom samozavestno nastopila na Hit festivalu. V mesecu dni se je znebila desetih kilogramov, pred samim festivalom pa so jo trije stilisti in maskerji«edem ur pripravljali za nastop in ji na telo nalepili 3.333 kamenčkov Swarovski. Učiteljica glasbe je vsekakor dosegla svoj namen, saj je že na prvem festivalu opozorila nase in šokirala tudi številne glasbenike, ki so pričakovali, da si bo po odrskem nastopu nadela klasično obleko. V barve in kristalčke je ostala oblečena tudi na banketu, kjer so si jo številni želeli ogledati čisto od blizu. SB Če bi Miro Požun živel v Ameriki in če bi njegov klub tam dosegel tako velike uspehe kot doma, bi zagotovo dobil tudi svoj voščeni kip. Ker temu pri nas seveda ni tako, pa je Miro posebej za naš objektiv prikazal, kako mora izgledati prava voščena lutka. Kdor zna, ta zna. CASINO RUBIN Hotel Žalec ď.o.o.. Mestni trg 3, Žalec, Slovenija tel.: +386(0)3-713-17-03, www.hotel-zalec.si in zabavišče CASINO RUBIN ob Hotelu Žalec ^ i odprto: od /0. do ure zjutraj Vsak torek in petek nagrad^^^MJ/k Poskusite srečo -ne bo vatiïïiffllU S*- k Kupon '%ff za 20 brezplačnih žetonov Moja poroka na straneh Novega tednika Žalite, da bi vaša prelomno življenjsko odločitev zabeležili oa straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ak nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, email: ted nik@ntre.si ali telefon 4225-100. ste biu POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE CELJE. Ljubljanska cesta 20 tel, številka: 080 13 14 Le kaj je moral zaradi poljuba z Nušo Derendo doma poslušati | Mičo Bundalo, lastnik gostilne Amerika, ki je poskrbela hrano, na žalost ne bomo nikoli izvedeli. mo, kako pride na snemanje spota, in ko ugotovi, da ne gre za snemanje spota zasedbe Be-pop, le čudno pogleda v kamero in gre ven. Tinkara si želi veliko družino, a bo verjetno dobro razmislila, če bo za ginekologa izbrala Iztoka Gartnerja. Ta je spot res snemal v pravi ginekološki ordinaciji. Le rojstvo je bilo zaigrano. Otroka, ki se v spotu rodita, je odigrala mesec dni stara punčka, ki pa je ginekologa Gartnerja polulala. A to so v spotu izbrisali. V uri in pol komičnega programa ob premieri Ginekologa so med drugim sodelovali Sanja Grohar, Anžej De-žan, kantavtor Samo Horva-tič, plesna skupina Bodi pop, trebušna plesalka Sabina Ramšak in drugi. Iztok Gartner je med drugim zbiral tudi denar za album, dal vrečko med publiko in postal bogatejši za 50.000 tolarjev. Za album potrebuje še približno 950.000 tolarjev. SB Foto: GREGOR KATIČ iznepi-Si ^^^^^ Vseslovenski portal Polutani ginekolog Iztok Gartner, ki ga mnogi poznajo kot Petra Gra-ša 2, je minuli teden poskrbel za polno dvorano Mestnega kina Metropol, kjer je predstavil videospot za skladbo Ginekolog. Spot sta posnela Tomaž in Matej iz produkcijske hiše Pinka & TCG. Na premieri je bilo veliko znanih obrazov, med njimi tudi Tinkara Zoreč, ki je Gartnerju naredila uslugo, ko je nastopila v njegovem spotu. Upajmo, da s tem ni prekršila kakšnega strogega pravila založbe Menart. V spotu jo lahko vidi-