KijTciji alovenilri dnevnik ▼ Združenin državah
Velja tM tic leto • • Za pol leta - • • • . Z* Ne* York celo leto Za ioozemitfo celo leto
$6.00 $3.00
i
9J.UU k
$7.00 $7.00 |
GLAS NARODA
i
o a
lisi slovenskih .delavcev t Ameriki*
i
TELEFON: CHelsea 3—3878 KO. 104. — ŠTEV. 104.
The - largest SlovenUn Duly in the United Stote«.
Issued every day except Stuidays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered as Second Class Blatter September 31, 1003. at ths Port Offic* at Haw York, W. Y.. under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, THURSDAY, MAY 4, 1933. — ČETRTEK, 4. MAJA 1933.
VOLUME ILL — LETNIK XLL
FARMERJI SE PRIPRAVLJAJO NA SPLOSNO STAVKO
• _______________ ., _ ____ _
Zbornica sprejela inflacijsko predlogo
PRIČE SO IZPOVEDALE, DA SO HOTELI RAZBURJENI FARMERJI OBESITI SODNIKA BRADLEYA
Na farmerski konvenciji je petsto delegatov, ki so dospeli iz enoinstiridesetih držav. — Splošna far-merska stavka se bo pričela dne 13. maja. — Tekom stavke ne bodo farmerji ničesar kupili, ničesar prodali in ničesar plačali.
DES MOINES, Iowa, 3. maja. — Pet tisoč zastopnikov farmer j ev od New Yorka do New Mexico, pa od Kanade do Texas se je sestalo na konvenciji, ki bo sklepala o tem, ako razglase splošno far ■ mersko stavko, ki bi se imela pričeti 1 3, maja.
Pridelovalci žita in zelenjave ter živinorejci so prišli od vseh strani, da se udeleže konvencije, katero je sklicala National Farm Holiday Association Konvencija ima namen izstradati mesta, da izsili takojšnjo vladno pomoč farmerjem.
Ko so delegati prihajali, je bilo v državi Iowa aretiranih nad sto farmerjev, ki so protivili sodnij-ski prodaji farm.
Prvi dan konvencije so delegati izdelovali dnevni red ter sestavljali resolucije. Načrt za stavko določa, da farmerji ne bodo ničesar kupili, ničesar prodali in ničesar plačali.
Farmers Holiday Association ima svoje podružnice v 4 I državah. Večina glasov delegatov bo odločila, ako bo razglašena stavka.
Milo Reno, uradnik Iowa Farmers Union, ki je nprožil misel o farmerskem prazniku, je prvi dan smatral za svojo veliko zmago. Farmers Holiday Association je bila vstanovljena samo kot državno društvo, ki pa se je razširilo po vseh Združenih državah. Farmerske stavke na zapadu so bile sicer preprečene, toda farmerji so se naučili držati svoje pennije in se vstavljati prodaji farm na javni dražbi.
Reno je potoval po raznih državah in pridobival far mer je za svojo idejo ter jih je pripravil za sedanjo konvencijo. V istem času so se pojavili v Iowi veliki farmerski nemiri, ki bdo imeli še zelo resne posledice, toda Reno je farmerjem obljubil, da pri prihodnji farmerski stavki ne bo takih izgredov.
"Ako bodo farmerji složni in ne bodo na trgih prodajali svojih pridelkov, ne more priti do takih nemirov,*' je rekel Reno.
LE MARS, Iowa, 3. maja. — Nefd sto farmerjev iz države Iowa,* ki so sedaj aretirani, bo sojenih pred civilnim sodiščem, ker se niso odzvali sodnij-skemu poklicu. Zagovarjati bi se morali zaradi trpinčenje sdnika Bradleya. Vojaška komisija šti-i ih častnikov bo sestavila obtožnico.
LE MARS, Ia., 3. maja. — Pred vojaškim sodiščem so danes nastopili trije očividci ter pričalo o odvedbi sodnika C. C. Bradleya. Izjavili so, da so videli kakih dvesto farmerjev, ki so privleki sodnika iz sodišča in kričali:
— Sem z vrvjo! Obesimo ga!
Sodišče ni izdalo imen teh pričevalcev, ki so pod prisego izjavili, da so farmerji privezali vrv na drog ter jo ovili okrog Bradleye\ega vratu.
To so natančno videli, ko so dospeli mimoz avtomobilom ter baje nekatere lahko identificira je.
Vojaško sodišče zbira dokaze proti* I 05 farmerjem, ki so že na varnem, dočim skušajo vojaške oblasti dobiti še nadaljnih 200 farmerjev, ki so se prejšnji teden udeležili nemirov.
Šerif Rippey je danes odpotoval v Des Maines, da se bo udeležil konvencije National Farm Holiday Association, ki bo razpravljala o splošnem farmerskem štrajku, kateri naj se začne I 3. maja. Pri tej priliki upa aretirati nekatere voditelje upora. *
Milo Reno, predsednik Holiday Association je rekel: -— Dogodki, ki so se za vršili v Le Mars, so obžalovanja vredni. Se večjega obžalovanja je pa
HERRI0T ZAUPA V R00SEVELTA
Bivši francoski ministrski predsednik se zaveda o-gromne odgovornosti a-meriškega predsednika.
Na krovu lie de France, .'i. maja. — Francoski delegat Edouard Herriot. ki so vrača iiz Amerike, je proslavljal predsednka Roosevelta kot moža. ki je najbolj sposoben in v najboljšem položaju, da vodi svet iz sedanje zmešnjave.
Herriot je iskal be.sede, da bi dovolj ocenil velikanske odgovornosti predsednika Roosevelta in predo&il velikansko razsežnost Združenih držav, katerim vlada kot poglavar demokratične stranke, ki je sedaj na krmilu.
— V resnici ne vem, — je rekel Ilerriot, — ako Francija .spoznava velikanski obseg Rooseveltovih odgovornosti. Toda mogoče bi zadostovalo, ako primerjamo razdaljo in spoznamo, da obla.st predsednika Roosevelta od Xew Yorka do San Francisea odgovarja razdalji od Pariza do Indije. Francoski narod .si more z lahkoto predstavljati iza plete ne probleme take Velike človečke mešanice, ki živi samo na tem ozemlju.
Herriot poživlja vse Francoze, da skupno ž njim zaupajo vodstvo predsednika Roosevelta.
Rekel je. da ga je predsednik j
ODPRAVA KOMUNIZMA V AVSTRIJI
Avstrijska vlada ne mara ne rdečega, ne rujavega soci jalizma. — Nazijski voditelj pa prerokuje fašistovsko vlado.
Dunaj, Avstrija, 3. maja. — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo. da bo komnnističrfa stranka v Avstriji razpuščena in da bodo rujavosrajčniki (Hitlerjevi fašisti) izginili.
— Avstrija ne mara ne rdečih, ne rujaivih socijalistov. — je izjavil kancler Engelbert Dollfuss na zborovanju krščanskih soci ja listov.
Voditelj avstrijskih fašistov Alfred Frauenfeld pa je nasproti temu izjavil in rekel, da bo Dunaj .prihodnje leto 1. maja videl Hi-1 frlerjevo s vast i ka zastavo na mest-j ni hiši in na parlamentu.	,
Poluradno poročilo tudi pravi, da bo vlada prepovedala komuni-1 stom in fašistom nosit i un.formr. kar je posledica spopada 1. maja med soeijalisti in fašisti v Alhei-mu blizu bavarske meje, ko je bil' ubit en vojak, štirje pa nevarno ranjeni in poleg tega tudi en otrok.
Uradni krogi zatrjujejo, da so
Roosevelt "premagal" s svojo ose- \ zadovoljni s sedanjim položajem, hnostjo, jasnim mišljenjem in od-1 Kancler Dol I fuss .ie rekel, da je kritostjo.
PRAV JE POVEDALA
Washington, D. C.. 3. maja. — Miss Betty Richmond iz Chicago,
( prepričan, da Avstrija ne bo ni-I kdar postala fašistovska. Kancler { je tudi obločno proti temu. da bi se Avstrija priklopila k Nemčiji, češ. da s tem nebi bilo rešeno nemško vprašanje, ako bi Nemčija,pridobila nekaj tisoč kvadratnih milj III., je med dolgoveznimi debata-j zem-lje. Avstrija ima. kot pravi
mi v kongresni abornici naenkrat, kancler, kot samostojna država
zaklicala z galerije:	J dritjro nal0?0, katero mora ,.kuSa.
— \ milijon letih ne boste pri-j ti rešiti v svobodi in neodvisnosti, sh rz te depresije na ta način, ka-	, . .. .	, .
kor sedaj razpravljate.	'Na kl7t,k? nekaterih, ki so re-
kli. da Xf bilo vojaško zavarovanje prvega maja pretirano, je kancler v časopisih zagovarjal svoje stalile in izjavil: — Prepričan sem, da morajo vsi oni. ki mislijo strmoglaviti sedanji red, priti do prepričanja, da so njihovi načrti obsojeni na izjalovljenje vpričo moči in odločnosti oborožene" vlade.
Ako je ta vlada v resnici tako trdna, kakor želijo vladni krogi, da bi narod mislil, je veliko vpra-otvorjena 1. junija.	rfianje, kajti naaijski voditelji za-
Ralartarvni prostor meri'600 akrovl trjujejo, da imajo mnogo tajnih izcmlje in meji v dolžini tri in pol P««tafiev v armadi, pri policiji in milje na Mičigansko jeizero. Urad-1 orožniStvo.
niki razstave pričakujejo na raz-1	_______
stavi vdeležbe 50.000.000 ljudi. '
Poslopja na razstavi bodo pred-1 PREDSEDNIK REPUB P E-
stavijala vrednost $"2,">.000.000.
Največje poslopje bo Električna RU NI NIECESAR ZAPUSTIL
palača, ki je sezidano do tri četrtine v krojru. Ima več teras in visečih -vrtov. Zadaj je dvorana dolga 300 čevljev in 70 čevljev vi.
soka.
Poleg te -veličastne stavbe je še mnojro drugih krasnih stavb v najmodernejšem slojru.
ČIKAŠKA RAZSTAVA
SE BO IZPLAČALA
Chicago, IH., 3. maja. — Vsi izdatki za svetovno razstavo pod imenom "A Century of Progress" so se do sedaj izplačali, kajti razstavo je do sedaj že obiskal« nad en milijon ljudi, ki so večinoma plačali vstopnino. Razstava bo
Lima, Peru, 3. maja. — Predsednik Sanchez Cerro. katereara je usmrtil atentator, ni zapustil sko-ro nobenega premoženja. Njegova zapuščina znaša trideset dolarjev v jrotovini. nekaj draguljev in dve odlikovanji.

vreden nečloveški in nezaslišni program, ki je omogočil, da se je nekaj takega zgodilo.
A. T. Wkitney, predsednik bratovščine ameriških železničarjev, je izjavil pred 2000 delegati:
— Povem vam, da organizirano delavstvo z vami stoprocentno simpatizira in da je pripravljeno boriti se ob vasi strani.
Glasovanje glede štrajka se bo jutri vršilo.
JAPONSKA DELA NOVE NAČRTE
Japonci nameravajo v Sibiriji ustanoviti državo Belih Rusov. — Spopad med Rusijo In Japonsko je neizogiben.
Pciping, Kitajska, 3. maja. — Vojni oblaki se zopet zbirajo nad Dal jn m Iztokom, kajti spopad med Rusijo in Japonsko je skoro neizogiben. Tako zagotavljajo kitajski ILs-ti. ki razpravljajo o sporu med Japonsko in Rusijo zaradi uprave kitajske vzhodne železnice.
Zidnje poročilo Associated Press •zagotavlja, da je pre'skava Associated Press v Tokio, Cangčunu in Hanbinu dognala, da so poročila o zbiranju japonskih čet na man-džurski meji brez vsake podlage. Tudi japonsko vojno ministrstvo pravi, da mu ni>znano. ako bi imeli sovjeti kako sovražno razpoloženje na sibirski strani meje.
Kot pa pravijo "The World Daily Xews", zbira Japonska tri divizije v severni Mandžuriji, medtem ko se pomikajo ruske sibirske čete proti vzhodu v obmorske pokrajine.
Inozemske vesti potrjujejo poročna. da se japonske čete v Dže-holu umikajo .proti Harbinu. medtem ko inozemska poročila isto-tako naznanjajo, da so sovjetske oblasti naročile svojim podanikom. da naj bodo pripravljeni za vse slučajnosti in da so dobile rezervne čete. ki so sestavljene iz mladeniče v od 25 do 35 let, povelje. da se zbirajo v Čiti in Irkutsk u.
Kitajski listi dol že Japonce, da se hočejo polastiti mandžurske železnice. da hočejo potisniti sovjetski vpliv iz severne Mandžurije ter se ipokazati kot močna sten « proti boljševizmu na Daljnem Iztoku, vsled cesar Japonska upa. da bo odvrnila pozornost velesil od ki tajsko-japonskega spora in ji bodo pomagale podpirati proti-sovjetske IJele Ruse. da ustanove novo državo v Sibiriji.
ZA PREDLOG JE GLASOVALO TUDI TRIDESET REPUBLIKANCEV
WASHINGTON, D. C., 3. maja. — Danes je
poslanska zbornica odobrila predlog glede inflacije, ki je nekak dodatek k predlogi za pomoč farmerjem. S tem je bila poverjena predsedniku kontrola nad vsemi ameriškimi denarnimi zadevami. Tako kontrole ni pred njim izvajal še noben pred-se3nik. Za predlog je glasovalo 370 kongresnikov. proti njemu pa 86.
Predlog bo izročen posebnemu konferenčnemu odboru, ki bo izravnal razlike med predlogom, ka-korsnega je odobril senat.
Takoj zatem je republikanski voditelj Sneli rz New Yorka iedal poziv na predsednika Roosevelta. naj pove. kaj bo storil s silno obr lastjo. ki 11111 je bila poverjena.
Za predlog je glasovalo 273 demokratov, 30 republikancev in štirje zastopniki farmersko-delav-ske stranke.
Proti predlogu je glasovalo 7!J republikancev in 7 demokratov.
Razlike med zborničnim in .senatnim predlogom bodo pred konferenčnim odsekom še ta teden izravnane.
Speaker poslanske zbornice, kongresu i k Rainev, je rekel :
—	S tem je dobil predsednik Roosevelt sredstvo, ki se ga bo posluževal pri pogajanjih s tujimi državami za stabilizacijo valute raznih vodilnih držav.
Kongresni k Sneli, ki je voditelj republikancev v zbornici, je pa izjavil :
—	Xihče ne ve. kaj ho počel predsednik s silno oblastjo, ki mu je bila poverjena. Vsekakor je njegova dolžnost, da pove narodu, kaj namerava storiti. Ljudje žive v veliki negotovosti, kar zelo škoduje ameriškemu busines.su.
OPERACIJA SE JE POSREČILA
Chicago, IIL, 3. maja. — Neki ropar je iz nožem težko ranil Le-rova Millindera. Zdravniki so dognali. da ima ranjeno srce ter se odločili za operacijo. Poldrugi inč dolgo rano so uspešno zašili. Bolnik bo okreval. Med operacijo mu je srce dvakrat prenehalo utripati.
SMRT ZA ŽITNE TATOVE
Moskva, Rusija, 2. maja. — Ob-lavti na severnem Kavkazu so določile smrtno kazen za one. ki ukradejo ali ipa ubraejo v drage namene semensko žito. katero je posodila osrednja vlada kmetovalcem.
Smrtna kazen pa ni določena samo za tatove, temveč tudi za uradnike, ki so \-sled svoje površnosti omojročili. da je bilo mogoče žito ukrasti. '
Žitna skladišča po eeleni sevor-nem Kavka>zu so pod strogo vojaško stražo. Toda navzlic temu je mnogo žita že izginilo. Sovjetsko časopisje -v Moskvi -zvrača t*o krivdo -na kulakf,
SLAB SERUM JE UMORIL DESET OTROK
Deset otrok j e umrlo vsled slabega seruma. — Zbolelo je tudi več o-trok, ki so bili cepljeni proti difteriji.
Rim, Italija, 3. maja. — V provincah Benetke in Rovigo je umrlo deset otro-k, ki so bili cepljeni proti difteriji s slabo pripravljenim serumom.
Slabe posledice vsled cepljenja so se tudi pokazale na cepljenih otrocih v rajnih mestih v provincah Milan. Varese. Genova in Tre-viso. Toda tem se večinoma stanje izboljšuje. Zadnja dva dni ni bilo poroča no o nikakih novih slučajih.
Na mnojrih otrocih so se poka-'zali znaki ohromelosti. Notranje ministrstvo je odredilo takojšnje prenehanje s cepljenjem.
Oblasti so dognale, da je serum izdelal therapični zavod v Napo-lju. ki je btl zaprt na odredbo Mussolini ja. Ravnatelj zavoda profesor dr. Camillo Temi in njegov namestnik dr. Mario Testa sta bila aretirana.
Preiskava je dognala, da je bil antitoksin pomešan z drugim, ne* čistim antitoksinom, kar kaže na veliko (površnost odgovornih oseb.
PREGANJANJE ŽIDOVSKIH PROFESORJEV
Na nasvet oblasti znanstveniki izsto p a j o iz službe. — Naučni mini« s ter je odpustil 30 pro* fesorjev.
Berlin, Nemčija, 3. maja. — Odlični berlinski zdravnik in ravnatelj operacijskega oddelka v Moa-bit bolnišnici, profesor dr. Moril* Borchardl. je na nasvet zdravniške oblasti odstopil.
Svoje mesto je zavzemal od leta 1910; leta 1020 je bil njegov oddelek dodeljen berlinskemu vseučilišču kot tretja operacijska klinika. Profesor Ilorchardt je Ži<I ter je član <rlavnejra urada rdečega križa ter podpredsednik berlinskega zdravniškega dVuštva.
Iz plemenskih ozirov je bil tudi prisiljen odpovedati se svoji službi v isti bolnišnici sloviti nevrolo-gist in ravnatelj urada za nervozne bolezni, profesor dr. K. Goldstein. Dr. Goldstein, ki je bil prej profesor na vseučilišču v Frank-fn rtu. je izvedenec 'za rane na možganih.
Nazijski naučni minister za Pru-sijo. Bernhard Rust, je poslal "na počitnice" 21 profesorjev na berlinskem vseučilisču in devet z vseučilišča v Kolinu ob Renu. Med temi sta profesorja dr. Ferdinand Blumenthal. slavni raziskovalec* raka in dr. Fried rich Franz Pried-mann. izvedenec za jetiko. Nekateri profesorji so bili odpuščeni iz plemenskih razlogov, drugi zaradi svojih liberalnih nazorov.
Naučni minister je tudi odredil, da mora vsak vseučilišni profesor in vsi srednješolski profesorji izpolniti vprašalno polo, da bo mogoče dognati njihovo pokoljenje.
Berlin, Nemčija, 3. maja. — Pro-fesoi dr. Fritz Ilaber. ki je Žid in ki je leta 1918 dobil Noblovo nagrado za kemijo, je odstopil kot ravnatelj oddelka zdravstvene kemije na Kaiser Wilhelm zavodu v, Berlinu. Obenem i njim sta se odpovedala profesorja istega zavoda dr. Freundlieh in dr. Polyaui.
FILMSKE IGRALKE NA KQLESIH
Holywood, C al., 3. maja.—Mnogim filmskim igralkam so kolesa dokazala, da je najprej potrebno, da zna na kolesu sedeti.
Med igralkami, ki so dobile raz-lie poškodbe vsled padca s kolesa, so: Constance Bennett, ki ima ra*« "praskane noge; Mary Duncan ima črne in modre roke, Janet Gay nor ima poškodovano koleno, Jeau 'Harlow se je ponoči zadela v sto^ »ječi avtomobil, toda se ni poako« kovala,	\__u ■ '
?
\
lil IllOBi-
WWW TOM. THUMPAY, 1UY 4, 1083.
Glas Naroda"
Ovwd and Publlstrad by B4TWIC PCBLUBDiO COMPANY CA Corporation)
ot Chm corporation and addi •f Manhattan.
of above officer*: New Tnt CHy, N. V>
"GLAS NARODA" (V«*co mt Ike People)
B*«7 Day Except Sunday« aad Holiday«
leto velja m iwriko la


pal leta ... totrt leta
fA.OP 9M.D0 11.50
toa New Tort n celo leto
2a pol leta..............
Za Inozemstvo aa celo leto Za pol leta......
••••••
...... i
97.0G $3.50 97.00 $3.50
8abeerlpdon Yearly $4.00
Advert!
it on Agreement
"Qlas Naroda" labaja raakl den laraern«! nedelj In pranlkor.
Pod plea In oeebooetl ae ne priob^ujejo. Denar naj ae blaceroU po Money Order. Prl epremembi kraja naročnikov, proaimo, da aa tndl prejinje blralliKe naznani, da bltreje najdemo naslovnika.
"OLA8 NARODA". 21« W. 18tb Street. New York. N- Y.
i: CHelaea $—3878
KOROŠEC — VODITELJ
Pred kratkim se je vršila med dvema slovenskima listoma v Ameriki zanimiva debata — če je ali če ni tir. Korošec voditelj slovenskega naroda.
KoroščevS pristali oziroma občudovalci ni.su mo-Ii j>ovsem dokazati, da je voditelj, njegovi nasprotniki mu pa vodstva (tudi niso mogli popolnoma odreči.
In tako je ostalo vprašanje do danes še nerešeno. m
Dr. Korošcu st* ne da odrekati zaslug, ki jih je imel za Slovence ob prevratu in prva leta po prevratu.
Za pokojnim dr. Krekom je dr. Korošec prevzel veliko dedščino in je v pričetku kazal, tla je skozinskoz vreden.
Naš narod ni bil še nikdar tak«) zbegan kot je bil zbegan po sklepu premirja oziroma miru.
Kes je, da so bili temelji nove države že/določeni s Krfsko deklaracijo, toda čut za jugoslovanstvo je bil v tlovenski masi le nejasno razvit.
V usodepolnem trenutku je prevzel dr. Korošec moralno poveljstvo nad slovenskim narodom ter priključil •Slovence novi jugoslovanski državi.
To je bila njegova tako velika zasluga, da bi mogoče zavedno zasenčila njegove poznejše blodnje, zmote in napake, ki so se pred par leti začele z njegovo agitacijo za svobodno in samostojno slovensko državo, katere niso zasnovali Slovenci, pač pa sta napravila načrte zanjo Mussolini in Vatikan, ki sta dobila v dr. Korošcu svojega najbolj udanega služabnika.
Neki modrijan je rekel, da jc največja umetnost na cvetu o pravem času umreti, oziroma stopiti v pozabljenje.
To )>os«bno velja za narodne vodit« Ijc.
Vzemimo naprimer Lincolna.
Nikdar ne bi bil tako globoko zapisan v srcu ameriškega naroda, če bi ga ne zadela tako strašna smrt.
Predsednik Wilson bi veljal za največjega ameriškega predsednika, če bi se ne bil podal v Pariz, kjer so ga evropski diplomatski lisjaki strahovito preciganili.
Ljenin je največji mož, kar jih pozna zgodovina boljševizma.
Kdo ve, kaj hi bilo ž njim, če bi še danes živel i
Nemara fci ga zadela ista usoda kot je zadela Trocke-ga. Tako se je pa pravočasno umaknil.
Korošec bi v polni meri zaslužil ime voditelja slovenskega naroda, če hi se leta 1910 umaknil iz javnega življenja.
To ime je pa izgubil, kakorhitro se je začel bratiti t laškimi fašisti.
Možak je v nevarnosti, da se ga bo še po smrti držala psovka — izdajalec.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO
NAVESTI
Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo neizpremenjena.
ISPUČILA V AMERIŠKIH DOLAU!fl
Za izplačilo $5.00 morate poslati...... $ S.75
" » $10.00 " " ........$10.85
" •» 815.00 " » ........$18.— ,
n •• $20.00 " »» _______.$21.—
M " 840.80 » » ........$41.35
99 " 850.00 » " .......461.50
Frejeoratk dob! t Marata kraj« taplattlo t dolarji*. Nujna nakazila izvršujemo po Cable letter za pristojbino |L_
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glaa Naroda" tu wist iatk araaaa	*wm. reaa, a. r.
Dopisi.
Selo-Moete pri Ljubljani.
mučerukov držala je svojo dobro navado; ker je bil prvi dan lep imeli mho res 40 dni lepo soln-onato vreme. Drevesa so začela brsiteti. trt« se je začela .solziti in vse je kazalo, da bomo imeli lepo pomlad. April se nam je pokazal v pr**etkru zelo naklonjenega. imeli «no lepe velikonočne praznike, a 20. aprila smo .bili -pa jako neprijetno presenečen i. pri<VI je pa^Wtti .sne**. -dobili amo pa jako hladno vreme, tako da je brio treba «rzeti -aimske .suknje ali iz zaMa vljalnice ali pa u omar, prevzetih duha kafre. Sneg ni napravil nikake škode. vendar se je baiti, da ne pride napla zjasnite v, ki bi vničila vse
e vet je in zgodnje posevke. *
Gospa Burja, rojena Plevnik. žena podpolkovnika v Štipu, Srbija, vrnila »c je k pamik<mi "lie de France", Compagnie Generale Traifca M antique, dne 18. aprila v Cleveland. Ohio, da obišče svojega »boknepa očeta Mr. J. PJevnika. Ni se strašila dolpepa -potovanja. Pokazala je s t "m svojo otroško ljubezen in hvaležnost do ovojih roditeljev. Vrne se *v novembru. Naj bi jo posnemali »si otroei, ki se posobno v Ameriki kaj hitro odtujijo svojim slarišem. M
is« Jeanct'te Perila n. hčerka Mr. Rudolf Perdana iz Cleveland«, bi
se bila -kaj rada pridružila go-*»pej liurja. toda mojster liirbad. pri katerem se uči solo-petja, ne dopusti, da bi se vrnila prej. dokler (popolnoma ne dovrši svoje študije in pride v Ameriko kot do-vnšenn uinotaiea, na katero bo slovenska metropola v Clevelandu la-lrko ponosna.
*
Gospod Josip Sikošek. carinski poredni k v Ljubljani in brat našega prijatelja .Mr. Ferdo Sik oseka iz Covtesvilie, X. J., podal ae je zadnji tedeu k svoji mafteri v lirežice. kjer upa zopet okreva« i. lioluje -namreč na jetrih in plju-čah. Zdrav in Čist spodnještajer-ski zrak in dobra kapljica iz bližnjih bizeljskih gorie, mu bast a mogoče uresničila njegove nade. Pozdravlja svojega brata in njegovo družino. l*pa. da ga bo Se enkrat v.idel, ako ga ne bodo mo-skiti iz »New Jersey a »prej pojedli.
Mr. Sakser. ka»tcrega bolj boli likvidacija-njegovega podjetja, ki je .-postatlo žrtev depresije, kakor pa njegov p rot in in ki samo želi, da bi vlagatelji dobili čimvoč od-, stnrtkov s-vojih vlog plačanih, pozdravlja vse rojake ter želi. Un bi bila likvidacija S. S. liank kmalu dokrure»<na. in da bodo atroški na
najmanjšo vsoto miižani.
*
V	7!). letu svoje starosti je umrl dne 21. aprfta Anton Komotar, notar v pokoju na Vrhniki, katerega so razlkmi rojaki, ki se nahajajo v Waulcegan, III., in v Little Falls, N. Y.. gotovo poznali.
V	Novemmestu je umri prijatelj Rudolf Smola, kavaroar, v starosti 73 l«t. »Stari Ljubljančani se še spominjajo kropkega in lepega podnarednika. ki je služil pri Janezih in 'bil strah mesarskih po-mo&nrkov, katerim se je pasta vil. atko je brio tudi več na-pad^lcev po robu in jih amiraj ožngal. Vodki je v Novemniestu kavarno z ženo Eleonoro. rojeno Gui^tinovo, ki mu je fired letom umrla. Pokopa n je bil na (šmihel^kem ,pokoi>a-liaeu. Pogreb je pokaizal, kako
priljubljen je bil pokojnik. *
Seimntja grem v Domžale po-adirant 'bivwe Amerika nee. Snidemo se pri Viniko Haibjauu. Rojak Riedl je predsednik, kapelnik in režificr pri Gydtbcnem društATi. Pri Tcdmajnerju se večkrat sliši bur-
no grmenje, ker se Tone še zmiraj mladega ipočuti in uhaja. Skrabar dela dobro kupčijo s slamniki in za-powhije več delawev v svoji tovarni. a pritožuje se. da njegovi poslovni prijatelji ne držijo zmiraj 'besede glede <plavevanja raču-u<*v. foter (irašok še včasih katero zakroži. Kralj blufa kolikor mogoče. a mu -nilK-e več nič ne wjame. stric Podgoi-š«sk se drži svoje sedlarske obrti in pride vsak večer k županu Janožiču na čašico zritenega. Vsi tisti pa, ki imajo še n^kaj dolarjev v Ameriki pričakujejo v grtKzi. kaj se bo zgodijo, ako se bo dolar razvrednotil. I*ri-zadeti botlo tudi v Ameriki gotovo samo reveži, ki so si s -trudom prihranili par dolarjev za stara leta. veliki kapitalisti si bodo pa že na en ali drug liačin pomagali, da ne 'bodo t r|M»li škode. Kevož mora biti zmiraj tepen, najlepše obljube pred volitvami se zblinijo v prazen nič; priti mora vendar enkrat do tega, tla si bodo d Nave i izvolili J5.4 predsednika iz svoje sredine. ki bo res pošten in ne pod
kapitalističnim "vplivom.
*
Kator poročajo tukajšnji listi, aretirala je policija nekepa Lojze Suštrika. ki i" v okolici Domžal in Ihana v zadnjih mesecih oskrunil več 12- do 141etuih deklic. Aretiran je b".J tudi neki .Janez- I'ečni-kar iz Ihana, obdolžen enakega zloetna storjenega na štirih deklicah. To poročam radi tega, ker J sem slišal od svojih rojakov iz Domžal, da je bil ipred mnogimi leti radi enakega delikta obsojen neki starejši mož iz Domžal na 7 l«t ječe. Več tistih dekle* še živi. nekatere od njih so pa&talc dobre žene. druge pa Marijine device.
Pozdrav!	Joža.
New York, N. Y.
Majniški praznik slovenske mladine. ki ga v nedeljo (7. maja) prvikrat (praznujemo, obeta biti nekaj tako prisrčnega, kakor je prisrčna ona otročka masna pesem. ki jo bodo peli naši najmlajši pevci in pevke pod vodstvom Mr. Antona Subelja. Kdo bi sploh mogel to nedeljo ostati doma. ko bo naša slovenska cerkev na Osmi prvikrat oficijHno sprejela slovensko mladino z vsemi slovesnostmi. Parkrat že je mladina pokazala, kaj se je naučila v kratkem času pod vodstvom Mr. Antona &ubc-Ija. Sedaj p« hoče svoje znanje slovenskih nabožnih pesmi posvetiti Kraljici majnika v cerkvi, ki so jo postavili Dogu in slovanske-1 mu apostolu sv. Cirilu na čast njihovi starši. Otnwi že komaj čakajo jutra prve inajniške nedelje, ko bodo prikorakali v okrašeno slovensko cerkev na Osmi v »prem-stvu svojih staršev, stricev in tetk, sestričen in "bratrancev. Pa banket! Tako poceni bo in tako okusno vse prirejeno, da je kar nevr-jetno. Za odrasle samo 50 centov, za otroke do 14. leta pa samo 15 centov! Ali ste že slišali kdaj kaj takega, ljudje božji?! Po banketu pa si bo vsak lahko privoščil zopet nekaj takega, česar še Osma cesta nikdar ni nudila svojim obiskovalcem. To so "zdravila zoper vse bolezni", dušne in telesne. Slo-vcnci in Slovenke, pridite prafccno-vat "Majniški praznik slovenske mladine"! Za banket se pa kar te-lefonično prijavite ali Mr. Antonu Šubel ju (IIEgeinan 3-9027) aH pa župnišeu (ORchard 4-3442).
Župnik.
darovalcev po nestr^či. ki nn« je doletela v noči od torka na sredo 12. aprila.
Pomagali so mi: Jack Mravlja in njegova žena Angela, John Uo-tja in srn, ki so l/ili prvi na pogo-rišeu in so z nadčloveškim popat-luom pomagala rešiti, kar se je dalo: T. Pauliu. John Xachtigal. Anton Jlabine in sin. K. Cob i. F. Keržmane. Leo Ilren. K. Hren, Dedek. Počkar. Grgič. družina John Križe I j za toliko požrtvovalnost; F. Xaglieh, P. Zalaznik. A. Pauliu. Slivšek, Mrs. Xaglieh. Mrs. Zežene. J. Teivek. Mrs. liezek. F. Kusliar, J. Poilboršek (Diner. X. J.). F. Padar, Charles Mdakar, R. Potočnik (Detroit). Mrs. Cčakar, Mrs. CrlenČiČ. Mrs. A. Kerenehak. F. Russ. Louis («regore. A. Kosirnik. družina Drganc. Jack Mravlja sr.. F. Prrnat (Trzinc), Tine Capuder, Frank Capuder. Mrs. Zaje. Julius Adamič, Mrs. Mwzovee, Mrs S. Zu-pmčič (Cleveland». Mrs. Jerman. John Luc*ken. Mim-a Pichler, Jo-han Potočnik, Jernej Habjan. Frank <'erar (Moravčau). Marv Medved, Agues Skraber, Pa vla ftu-belj. Mike Crck. Stavd«»bar. John Da vis. Martin Paulieh. Louis Bab-nik, moja hči Milena iti njen mož. K voder. Selan, Mrs. P. Laeian. Kr-žič. A. Tomo. Peter Kode * (Glen-dale). F. H«mU>; Slovensko Samostojno Bolniško Pod|>orno Društvo v Xe\v Vorku mi je poslalo ček za $3S.(K1 po 'blagajniku Mr. Peter K( nletu.
Včeraj, to je v nedeljo, je priredilo društ vo Slovenski Farmar št v. 393 SX1M v Bast Worcesteru pik-lirk, na pobudo tukajšnjih rojakov fannierjev. da se čisti dobiček nameni moji družini v pomoč. Sinoči sem sprejel od sorojakov Mr. John G ulj a in Mr. Drpanea vsoto 104 dolarjev- in 2!» centov, katere nisem nikdar pričakoval.
'Xajvee zahvale gre odboru zgoraj omenjen epa društva, posebno gg. G Olju. Habincu. Drgancu. Korenu in sploh vsemu članstvu za neumorno delovanje. Hvala tudi muzika-ntom. ki so s svojimi inštrumenti veliko pripomogli do to-likega uspeha. Nadalje se najls-krenejLse zahvalim g. Mucu za trud. ki ga#vrši med rojaki v Xc\v Vorku. lirookdynu in okolici.
Še enkrat, dragi sorojaki. vsem prisrčna hvala za vaš trud in po-žiTtvoViilnost. ki presega vse moje pričakovanje. V naši najhujši nesreči ste nam priskočili na pomoč. Bog vam povrni tisočkrat!
Ako sem mogoče po pomoti kakega darovalca izpustil, ali ni i ni znano njegovo ime. pa prosim, da se mi naznani in bom vdrugič priobčil v Glasu Naroda.
Peter Rodu.
Nuga-Tone
To je prava TONIKA—tunika, ki Jui-a ortraiie. A k«, boste nape.! mož al» ž.>»-*ka, tffla) poskusite Nl'GA-TOXE. Ako ne l»od«*to ra.fovHjtil z uspelvuiu v vaicm slučaju, dolar, ki «t»» ei plavali vaAemu lekarnarju se vara povrne.—NTGA-TONE vzaine vsn odgovornost. Ne odlafiajte Ve*1 niti en dan mJI xirubljat! eno samo noč spanca nabavite si steklenico. SEDAJ— bost« lažje Je-III—boljfie spali—In postali bolj naravni sam svoj.
TRS LARGEST SLOVENE DAILY in V
Pittsburg, Kana.
Tukaj je umrl Martin Gospodaric pri Hvoji edini preživeli hčeri Johani DernoVsek. Star je bil let. Delati je začel I. lNf»!>. v pre-moporovii v Trbovljah iu se je udeležil prve stavke tam. Tukaj jetbil 22 let. Zapušča hčer. vnuke tu ipravnuki«je. Rojen je bil v va-vi RKica. 1'ara Mirna. Dolenjsko.
Poadrav!	Poročevalec.
Barberton, Ohio.
Xa j mlajši v tej misel biui je zabavni 'klub "Kras** ki je bil ustanovljen v s vrli o medsebojnega sodelovanja in gojitve družabnosti.
Ta klub miruje in prepušča prednost tukajšnjim cen j. podpornim društvom ter dramatičnim, jagerskim klubom itd., ki .pogosto prirejajo igre in veselice, v korist člans-tnu ter za odpouioč tukajšnjim brezposelnim naše narodnosti. za kar jim gre čast in priznanje.
Sedaj se je pa klub "Kras" od-loeil. da bo tudi on nekaj priredil. Pradniki kluba so prišli do za-kljuoka. tla bodo vsa tukajšnja društva mirovala in sieer v nedeljo. dne 11. junija t. !.. nakar .so uradniki kluba "Kras" zafeutali za piknik ugoden prostor koncem WY.st Barbertona na farmi naprefl-nej;a Slovenca Mr. John M<diora.
S tem .se uajuljudneje naznanja tukajšnjim trenj, društvom in klubom. da ne priredijo istega dne nobene veselice, za kar vam bo klub "Kras" zelo hvaležen. Ob priliki ,bo skuša! to naklonjenost povrniti.
Za odbor,	Josip Cjčič.
GENERAL TOŽI ANGLUO
Rivši diktator Kavkaza, zdaj •kuhar v Parizu, ruski general l»i-čerakov. toži Anglijo in zahteva ofl.OOO funtov šterlingov osebne odškodnine iu 60 mri I joti o v funtov šterlinpov >za prebivalstvo dežele, kjer je bil nekoč diktator, iu »icer ka vkaško-«kaspiške krajine, dela Perzije, dela gubernij Baku. Mu-gana in Dagestana. zokaspiške krajine do Buhare ter dela Astra-hana. Torska in Start»polska. Mož /iaht^va ogromno odškodnino za borbo proti centrahvhn državam rn Turčiji po brest l itovskem miru in za ogromne količine petroleja, ki ga je zaplenila Anglija v imenu antante v črnomorskih pristaniščih in v Baku.
Hrčerakov je bil potkovink ter-s'kih koza kov in leta 1 !»17. je imel na obali Kaspiškega morja lilXl ■častnikov iu vojakov. Kmalu je pa tzhral iJO.IMK* mož in začel vojno proti »Nemcem iu Turkom na oni ter proti boljčevikoiu na drugi strani. Anplija je baje oficielno priznala njegovo izdatno pomoč autanti. Boljševiki >o pozneje zaplenili v.sp njegovo imetje. Deiii-kin mu je očital, da je bil diktator levice in da je nacijonaliziral pet r«blejske vrelce v svoji satra-piji. Bičerakov je ž^ leta	za-
hteval od Angilje odškodnino, pa je bil odklonjen. Zdaj ga zastopa pariški odvetnik Crutian.
Worcester, N. Y.
Prasini. blagovolite priobčiti v vasem cen j. listu izraz moje naj-irtkrenejše zahvale "Glas Naroda" za Objarvo naše nesreče in do sedaj mi nakazane dobrote v blagu iu denarju, katero smo sprejeli od
PODPISANI NAZNANJAM ROJAKOM, KI BI UTEGNILI PRITI LEIOg V DOMOVINO NA ODDIH, DA SEM PREVZEL ZNANO
GOSTILO PRI - FERLINCU (KOŠAK) Krekov trg št. 11 LJUBLJANA
kjer točim šest vr*t priznan« dobrih vin In nndint pilin jedačo ln patnifca po nizkih eenali.
Na moj senčnati vrt Me shajujo rcjakl. ki »m> l>lli aH i« pridejo if. Amerike. Vsuk dan, bcvzemfii nedelj Iu praznikov. Me naluija v moji gostilni od enajste do ene ure poročevalec <Uas Ntrutln. Jota. ki je rojakom po nalocit liueuovMoeeii liKta rad tut raspla^o. ako jiui za more
na en ali drugi natt« uslrečl. Ker sem mnogo potoval l>o Auglijt in Francoskem, obvlailujeni fraaeo-Mčino In mtgleAOuo. fwar pa ne poTrebnjan, ker vem, da no rojaki, četudi so bU} nekateri fte mnoeu let v Ameriki, ostali Ae zmiraj dobri Slovenci.	S spoštovanjem— ALOJZU KUbtENflf r~ ~

ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO,
naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do s*o dolarjev brez vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo.
DECLARATION FOR MONEY ORDER
I herewith declare that Money Order No. ........................... is
gent by me for the purpose of-----—______
and is not Intended for the purpose of speculation, placing savings or making Investment in a foreign country.
I certify that this transaction in no way contravenes the act of March 9th, 1933, the executive order of March 10th, 1933 or any regulation Issued thereunder.
(Purchaser's Signature)
(Date)
ID BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠILI VSAKO PO&ILJATSV
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 1	"Gb* Naroda"
«1« WW IS** STRUT	NSW YORK BL t,
(__
še sta ponižnost in .skroninout ' med ljudmi. Velika ponižnoat in obeudovanja vredna skromnost.
.Mlada, nezakonska mati je gibala svojugra otroka in jokala. Njegov oče — velik gospod — se je jm» francosko poslovil in odšel v daljne kraje.
—	Trfko ne bo šlo. — ji je očitala stroga mati. — Vzame naj te, ali se mi pa z otrokom vred poberi od hiše.	•
—	Oh, ssij bo prišel, .saj mi je obljubil, da bo prišel in se poročil z menoj — vzdihovala obupana hči.
—	Malo predolgo se je zamudil. Meni se vse »zdi. da ga ne bo. Kaj če bi mu pihala
Hčerka je vzdihnila : — Kot veste. on je velik gospod. Z menoj je bil dober iu ljubpznjiv, toda tako dobro se pa še ne poznava, da bi
mu lahko začela pisariti.
*
Možje bi bili skromnejši, če bi vedeli, kako jih v kakšnih trenutkih sovraži ženska, ki jih ljubi. *
(*e nravi ženska "ne" se ne sme vzeti njenega odgovora dobesedno.
S tem. da pravi "ne", misli:
—	Mogoče,
—	Xe danes.
—	Nikdar.
—	Seveda.
—	SI bom še premislila.
—	Pod nobenim pogojeni ne
—	\"o če že ni drugače.
—	Ne.
*
Ženske so čudne. Posebno nekatere.
Ni dolgo tega, ko sem videl žensko. ki je bila stara Šestdeset let. | Šestdeset let j" bila stara, toda človek bi ji kvečjem petdeset let prisodil. t'e jo pa vprašate, koliko je .stara, bo rekla, da štiridesM. Oblači «.e tako kot da bi bila stara tri-drse* let. obnaša s»' pa tako kot d i
bi bila dvajset let si ara.
*
Kojak je pripovedoval: — l)a, oženil ^eni se. Srre ni i je reklo; V'zenii jo. pa sem jo vzel.
Prijatelj ga je zavrnil: — Ker si posluša I glas svojega srca. ti oproščain. Toda če bi rekel, da ti je pamet narekovala, da jo vzemi,
bi ti rekel, da se ti je zmedlo. *
Tisti dau. ko ne ljubiš več. dvomiš. da-li si kdaj sploh ljubil. *
Žid je potoval po Španiji.
Bil je v kupeju sam ^ španskim potnikom, ki je začel med vožnjo večerjati.
-fedel je svinjino in iz vljudnosti se je obrnil k Židu. rekoč:
—	Izvolite pokusiti.'
—• Hvala, — je odgovoril Žid.
—	Hem Žid in svinjine ne smem jest i.
Po večerji je Spanec odmašil •steklrnieo vina.
—	Morda izvolite kozarček vina ' — je vprašal Žida.
—	Hvala, vera mi prepoveduje piti.
—	Ali veste, da me s tem žalite?
—	se je razjezil Spance.
—	Ne morem pomagati.
Spanec je potegnil iz žepa nož
iu ga nastavil Židu na prsa.
—	Ce nočete piti vina, vas zabodeni.
Ziil se je napil. Španec se je začel opravičevati:
—	Oprostite, morda sem Sel predale«", toda upam. da niste hudi name.
—	Ne. nisem hud. toda noi bi bili lahko potegnili iz iepa že pri
svinjini.
*
Mnogi možje menijo, da ao za žensko storil vxe. če se ž njo poročijo. Potem se ne bavijo več i njo in čakajo dozdevno samo na zamenjavo. A vendarle se čudijo.
če jih žcua vara.
*
Lepa mlada gospa je imela lepo mlado služkinjo. Nič hudega ji ui bilo pri nji. ,
»Nekega dne sta sedeli obe zamišljeni v sobi.
Uospa je bila v knjigo poglobljena. služkinja pa v šivanje.
Tako sta bili zamkšljeni. da nista slišali gospoda, ki je vstopil.
Šele, ko je izrekel besede: — Dober dan, dragica, kafro ne imaš?
—	sta se vzdraiuili i>, zamišljeno-sti.
In obe naeukrat sta odgovorili:
—	Hvala lepa, dobro.
j_
_ _ _ . ^ _JL

'_
Peter Zgaga
"G LAB NARODA.*
MKW YORK, THPMPAY, MAY 4, 1933.
m LAMEST SLOVENE DAILY in V. S. A.
Hitlerjeva Nemčija in Mussolinijeva Italija.
Ni si una j in titdi ne zjrolj wm-hol, se je UJrvi državni zbor
"tretje Nemčije * v znamenju kljukastega križa .s«i»tal v protestantski cerkrvi v l*ota»damu. Koliko je ta ukr«»p ilast možganov Adolfa Hitlerja, ki je sicer katoličan, ki pa je bil že kot mlad Gornji Avstrijec oboževatelj lli* m a roka in goreč pristaš Prusov, in koliko je pri tem Kodelovalo vodstvo pfus-kepa narodnosocijalks>ticiieyra po-kreta, je za presojo nadaljnjega političnega razvoja v Nemčiji pač vseeno. Dejstvo je, da je Hitlerjeva vlada po požigu parlamentarnega poslopja, kjer je skozi 14 povojnih let ved-rila drupa, republikanska Nemolja, oklenila s silo -obnoviti religiozne in nacionalne tradicije nemške preteklosti z oživlje-njem pruske politične in protestantske verske ideje. I^uthrova verska in državna morada. ki so ju nemški filozofi razvili do "kategoričnega iii»|>erativa dolžnosti" (Kant) in do "ideje etične države kot zenieljxke*ra poosebijenja bojra" (Hegel), sta se praktično udejMrvovali v ,]M*uski državi, ko-je ustanovitelj je pokopan v pots
fprve nacionalistične bojne organi-iza-cije, kojih člani so bili večinoma ibivši (bojevniki. Te organizacije si ■laste tzarilugo^ da so rešile Evropo •boljševizma ter prip<wnogle sred-in j eni u in malemu mewvairwtvu do držav ne oblasti.
Toda me«! tem'ko je izvedel Mussolini že v četrtem letu po ustanovitvi fašizma oborožen državni prevrat, je moral Hitler čakati še dolga leta, ne toiliko zaradi notranjepolitičnih razmer, kolikor iz razlogov -vnanje politike. Italija je •bila vnanjepolrtično v vrwti zmagovalcev, ki jim je bil Mussolini-jev pojav več ali manj simpatičen, ker je U. 1013. povzročil intervencijo Italije na strani zavetnikov, Nemčija pa je bila poražena država ter bi zavezniki vsak poskus nacionalnega in državnegra prevrata nedvomno zatrli. Šele potem, ko so zavezniki izpraznili zasedeno nemško ozemlje in ko so Nemčiji velikodušno črtali nadaljne vojne tribute, je začel hitlerizem dvigati glavo. Notranjepolitično pa je •bila Himlemburgova izvolitev za državnega predsednika največja ovira za narodni socializem, ker je
je bil tudi sezidal
Te tra<lieije, ki naj bi bile po It a rodnoHocial ir»1 ični ideologiji u-k oren i njene v bitju nemškega ljudstva. hoče Hitler znova uveljaviti. da poka že svetu, kako se je znala Nemčija iznebiti vrvi, ki •»o jo dušile z njo zmage pijane in do čela oborožene sovražne države. Zato nacionalna revolucija v
dam»ki garnizijski cerkvi, ki jo, bil Hindenburpr s prisego na \vei-
maroko republikansko ustavo po-osobljena državna ideja. Hitler ni
v svojem programu revizijo mirovnih pogodlb in iker sta obe nasprotni hikrenemu sporazumu s Fran-e?jo in njenimi zavezniki, je italijanska orientacija po Hitlerjevi Nemčiji brez posebnega poudarjanja imiljiva, čaprav pomeni pri-ktljučitveno vprašanje skoraj nepremagljivo oviro za resen sporazum meti Rimom in Berlinom. Izjave italijanskega delegata Scialo-je v Ženevi so sicer res že stare, v svojem bistvu pa so še zmerom aktualne, kar dOkaizu'jejo nedavno izrečene besetle v Hitlerjevem parlamentu ob prisotnosti avstrijskih narodnih socijalistov. Kakšno bo italijansko nemško sodelovanje v praksi, se bo pokaizalo že ob raiz-čiščenju problemov, ki jih vseibu-je Mussolini je* v načrt o direkto-riju štirih velesil. Trenutni položaj ne kaže nič noa-ega ne na črti Ilim-.I'ariz, ne na črti Rim-JJerlin. Simptomi nemško italijanskega sporazuma so za zdaj le ideološkega značaja na temelju približanja Hitlerjevega režima fašističnemu. Dokler 'bo povojno stanje v Evropi odvisno od močne volje Francije in njej pridruženih zaveznikov, tako dolgo bodo izaman vsa prizadevanja germanskega križa in fašistične sekire, da bi odločevala o
Nesreča ne počiva!
Tudi smrt ne! Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK?
ALI STE ŽE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI,
NEZGODE ALI SMRTI t Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100,000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstano\<jo v Združenih državah z 8. člani. Pristopnina prosta. — Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glaa'lo J S KJ. — Pišite po pojasnila na glavnega tajrilka, Anton Zbašnik, Ely, Minnesota.
LJUDJE IN BOGOVI V INDIJI
Ali moremo govoriti o naeional- tako uče stare brabmaiiske kn'r'ge, 'nem čiivstvu 319 milijonskega na- i/, ltožanskega telesa Brahine; *vr-roda, katerega enota je razklana v čeniki iz njegove glave, vojščaki iz 45 plemen, 222 jezikov, 9 ver, šte- j njegovih ramen, trgovski stan z vilne sekte in v več ko 3000 kast • j njegovega trupa in rečni delavci
iz njegovih nog. Po nauku svetih
i . j i
Med 45 plemeni razločujemo 7
glavnih, meti temi troje mešanih plemen. K čistemu plemenu pri
knjig so pripadniki prvih treh k a.-1 (svečeniki. vo:ščaki, trgovski stan)
pa tudi ogromne množine razstre-j lrva. V celoti je to večji projekt
Vališ veliko elektrarno, ki bo da-jalla 800.000 HP na leto. Okrog nje
mogel pričakovati, da bi se po fa-1 usodi drugih narodov, šurtičnem zgledu pridružil njego-'
vemu pokretu oficirji, kaj šele generali, ker je vedel, da bi morali v primeru oboroženega upora streljati na narodne socialiste.
Trinajstletno "čakanje"mje bilo končno le v korist hitlerizmu.
Nemčiji ni in ne more biti samo f Vnanjapolitično je bilo izpraznje-
ii(utiranja zadeva nemškega naro-	n<> p(jr0nj0< odpravljene no bile
da. saj pomeni obnovitev pruske-	reparacije in slednjič je bila pri-
ga mriitarhrfiČnega duha povratek	mana načelna enakopravnost
vsenetrtžkega nacionalizma in ini-	.Nemčije glede oboroževanja. No-
penalrzma. torej drzno izzivanje	tranjopolitično pa je naraščala
Kvrope. pr«sl vsem seveda Franci-	,U(M- narodnega socializma zaradi je in slovanskih držav.
KONEC TADŽISTANSKE PUSTINJE
propadanju demokracije pri volitvah in tako se je zgodilo, da je prišel Hitler brez državnega prevrata po zakonitem potu do državne oblasti.
Taksne so v glavnem sličnosti in razlrke v vnanjem ra<zvoju in uve-
Načiti uveljavljanja Hitilerjeve Nemčije je v marsičem sličen postanku Mu"»oIinijeve Italije. Itali-jaiiMki farnzem in nemški narodni socializem — <iha vsebujeta mno-i»ntvene |isiholo£ke pojave — sta he iporudila v stičnih političnih in 1 javljanju fašizma oziroma hitle-soeialnih razmerah ter skoraj i*to- rizma. -Ni važno, kaikšne notranje časno. .Svetovna vojna, ki se je reforme so izvedli v Italiji in kak-k<inčala z nemškim porazom, je dne nameravajo izvesti v Nemčiji. Italiji sieer prinesla zmago. n» na važno in za bodočnost Evrope, rud ovol j rl a povsem njenih imperi- morda odločilno, pa je, kakšno jali*ftičnih teženj. Marksistične vnanjo politiko vodita obe državi stranke so znale izkoristiti v obeli ' nasproti svojim sosedom, ki hoče-državah notranjepolitični in s<K*i-| jo na temelju mirovnih pogodb jaliri razkroj, ki ga je podpiral i živeti konsolidarno življenje sa-oiuajan demokratično parlainen-' mostojnih svobodnih držav. Ker farni sintera. Tako so se pojavile) imata tako Italija kakor Nemčija
Kdo si ne želi domov?
VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj.
Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potova nje zabava.
Pri nas lahko kupite vozne j liste za vse pamike.
Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno.
Mite nam!
SLOVENIC PUBLISHING Co. "Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
zastopamo vse paro brodne družbe.
Tadžikistanska puščava ni peščena ravan, kakor Sahara, temveč položno pobočje pamirskega gorskega .grebena. Tadžiklstan je ena izmed federativnih sovjetskih republik, znana bolj pod imenom Buha ra, kakor se je imenovala pod •carsko Rusijo. To je bil Rusiji prirejeni liana t. Republika šteje okrog 2 milijona prebivalcev, tatarskih Tadžikov in mongolskih Ifabekov. Skozi njo vodi ena izmeti turkestamskili železnic in republika je-za Rusijo važna zaradi sub-troplčnih rastlin, ki uspevajo tu. •2)laNti riža in ibombaža. Doslej je bila središče kulture teh rastlin oaza Kanši sredi Tadžikistana. , To ozemlje, doslej nerodovitna puščava, je pa na važnem mestu v drugi sovjetski petletki. V drugem letu druge petletke hočejo namreč tu urediti velike plantaže, kjer bodo gojili egiptrfki bombaž. 1 Egiptski bombaž izvira iz Barba-dosa in goje ga v Ameriki in Egiptu. Spada med vrste, ki dajejo srednjo kvalitetno bombažeVino. zato je pa dajejo največ. Cvet ima rdeč. Plodovi v velikosti jabolka obsegajo semena, obdana z mrežico'bombaževi nastih vlaken. Te vrste bomfbaž iwpeva dobro pri stalni temperaturi 19 do 25 stopinj C v podnebju ibrez pogoKtejra dežja, pač pa potrebuje obilo vlage v zemlji sami. iNa Krimu so ga z uspehom gojili celo na 46. stopinji severne širine. Plodovi dozore pet mesecev po setvi.
Tadžiklstan naj bi dajal v bodoče Rusiji vsako l«*to 720.000 mo-tenskih stotov najboljše bonvbaže-vine. V ta namen bo pa treiba premagati silne težkoče in opraviti ogromno delo. spominjajoče na delo egiptskih faraonov in babilonskih kraljev. Kakor so ti s celim omrežjem prekopov in umetnim namakarfjem puste zemlje napravili iz egiptske in mezopotamske puščave rodovitne pokrajine, tako hočejo "tudi tadžikistanxko puščavo izpremeniti v ogromno plantažo, »kjer bodo gojili bombaž. Toda delo ki so rabili zanj v starem veku stoletja bo pa opravfljeno z modernimi stroji v treh letih. Na af-ganski meji delajo na tem dalefco-sftžnem načrtu že nad leto dni. Zdaj kopljejo veliko omrežje tisočerih prekopov. Vodo bo dajala reka Vahw. izvirajoča v Pamir-skem pogorju. Olavni kanal bo 60 km dolg in iz njega bo vodilo na we stirani na tiaoee stranskih kanalov.
Umetno bodo namakali 120.000 ha zemlje. Najtežje bo izkopati kanal tikozi skalnato dolino Kurgan Tubinrfk. Tu bo treba razstrelili 1300.000 kulbičnih metrov izemlje. Delo je do tretjine že opravljeno in letošnje leto Jbo za pravočasno dovršite v odločilno. Zato so capo-
slilii >5000 delavteev, v obratu je 24 ogromnih ameriakih bagrov, nad 100 vrtalnih strojerv, pet poljskih in gomkih železnic, pripeljali ao
od Dnjeprostroja. Na Dnjapro- j zgrade celo vrsto tovarn, kajti v
stroj spominja tudi s tem. da sfgra- j Pamirs'kem pogorju so ogromna
de ipo dovršit vi teh del na reki1 ležišča rud.
I
Iz Slovenije.
stevamo na »e\*ru in zapadnem se-."dvakratrojenci**, ki v dokaz tega vem živeče Arijce, zlasti Dravide, I nosijo sveto vrvico. Svečeniki pa so na katere naletimo v južni Indiji.' |K.leg tega Se "božanstva zemlje", mongolske rodove na severnovzhod-l Delavci pa se .-matrajo za služah-nih oljromkih ozemlja in končno v'nike prvih treh k:i.st. njih hlapce zapadnosc^rernih krajinah živeče j.stvo je n->»gibno. Studiranje sve-'Terko-Irance. Od mešanih plemen.tih knjig jim je tudi prej>o\\-dan.». moramo, razen Szytho-Dravidov na j Velike kaste pa se zojx*t dele v pod-jugozapadti, omeniti še v srednj h' oddelke, k se m^Lseboj neznatno 1-oknrinah severne Indije hivaj^'e'ra zlikujevt, kakor n. pr.: Nekat.'-Ario-Dravide, dočim so v Bcmgali- r; U|Mrrabtjajo kot delovno moč ji naseljeni mongolski Dravidl. ' mo enega otroka, drugi dva. aii V pogledu vere je Indija naj.:a- pa se nekateri umivajo z levo, do-rimivejša dežela sveta. V glavnem čim drugi z desno roko. ko zastopane štiri vere. in sicer: -—{
Budizem in hinduizem, katerima' ,iožja l»,titav« j'1,1 predpisuje
Gorje brezposelnosti v Dravinjski dolini
Tudi lepa Dravinjska dolina ima svoj težak delež pri sedanji krizi in brezposelnosti. V okolico -Konjic in Poljčau je bila pred kakimi 43 leti prenešena iz Češkega industrijska podjetnost, ki je v tej okoliei, bogati na bukovini, ustanovila dve tovarni za izdelovanje stolov iz upognjenega lesa. Ta (industrija je bila znana pod imenom Thonet. Največji tovarn' pa sta bili Ilafenrichter & Co. ter E. Ncilss. V teh dveh tovarnah se je vzgojil precejšen kader delavstva. Poleg stallnih tovarniških delavcev pa je mnogo <xs«b iz okolice delalo za tovarno tudi na svojih domovih. Tovarnar Ilafenrichter je iz bivših grajščinskih poslopij, ki jih je leta UM)7. kupil od posestnika Walanda iz Oplotniee, uredil moderno tovarno, ki je stalno zaposlovala do 130 tovarniških in zunanjih domačih delavcev ter opošiljala dnevno <lo 2o0 stolov na vse strani svojim otljemalcem.
Delovanje tovarne je prekinila vojna, po vojni pa je tovarna pod delniško družbo "Dravo" spet intenzivno obratovala ter si še raz airjala svoj delokrog. TKI leta 1923. do 1J>36. je bilo v tovarni nad 130. izven tovarne pa sta*lno nad 80 delavcev. Mnoge družine so tako v precejšnji meri navezale svoj obstanek na'to industrijo. Leta lf>l!». pa je prišlo do popolnega zastoja in ima to vedno hujše posledice za vse -prebivalstvo. Kmetje so nekdaj tovarni prodajali bukov les. poleg izučenega delavstva pa so imeli pri tovarfti skromen zaslužek tudi mnogi revni mali posestniki. So delavske rodbine, ki so bile nad 30 let zaposlene v tovarni, in ki se sedaj izaman trudijo, da ibi prišle do kakega še tako skromnega zaslužka. Pomanjkanje ka>pitala je po-vzročilo hudo stisko v vsej okolici, ki je, kakor .so potrdila že mnoga raziskovanja, bogata tinli na premogu. Ce bi se mogla na kak način obnovita nekdanja industrija, ki bilo prebivalstvo rešeno hudih tfkrbi za svoj obstanek.
Tragedija iz prekmurske vazi
Pred mariborski senat so prignali vklenjene štiri obtožence: 401otno Verono Čizmašijo, njenega lfMetnega sina Ignaca, nadalje njenega nečaka 21 letnega Josipa Vučka in 231etneg abratranca Štefana Vučka. Vsi so iz Zgornje Bistrice v Prekmurju in jim obtožnica. očita, da "so Jani v noči na 25. oktobra dogovorno usmrtili 3olet-nei»a delavca Ivana Čižmašijo, nato pa truplo vrgli v Muro.
Vero ni je svetovna vojna pobrala moža. Imela je majhno posestvo in zala je bila. S svojim nedolet-
nim sinom Iguacem je uaijc sama gospodarila in dosledno zavračala snubce. Pred osmimi leti pa si je osvojil njeno naklonjenost daljni sorodnik Ivan Čizmašija. Toda ta je v nekem prepiru ubil lastnega brata Ladislava in ko je moral nato za poldrugo leto v ječo. je Verona sklenila, da ga takoj prvi dan požene iz hiše. če .se bo kdaj spet zglasil pri njej. Ko pa je vendarle prišel iz mariborske kaznilnice. mu je dovolila vstop v hišo. Ivan se je večkrat napil in začel divjaško ravnati z Verono in njenim sinom. Nekoč je obema pretil s smrtjo. Konec oktobra lani pa je Ivan Čizmašija brez sledu izginil.
Sele v januarju je Mura naplavila blizu Murskega Središča njegovo truplo, na katerem je sodna komisija ugotovila 23 ran. Razbito je imel tudi levo stran lobanje in prerezano prstno kost. Sledila je aretacija omenjenih treh moških in naposled tudi Verone, ki je pod t«žo dokazov priznala, da je vse tri nagovorila k umoru. 23. oktobra zvečer so se vsi trije fantje v «t*pi napili žganja, nato pa vdrli v sobo. kjer je spa'1 Čizmašija. Začeli so ga tolčri s koli in zbadati z noži. Ko se ni več gibal, so ga potegnili s postelje na tla ter ga še naprej tolkli s koli po glavi. S led n j ič so ga oblekli in odnesli v Muro.
V preiskavi, ki je bila zelo težavna. so obtoženci valili krivdo drugna drugega. Pri današnji razpravi. ki je brla tajna, so pa skesano vse priznali in ves čas glasno jokali. Deset prič je izpovedalo, da je bil umorjeni Čizmašija grozen nasilnež, pred katerim je trepetala vsa van. Senat je vse to v pošte val in obsodil Verono na 10 let, Ignaca na 7 let. Štefana na 10 let, in -Jožeta na 7 let robije. Z glasnim jokom so sprejeli pravično kazen.
Požar v Halozah
Nedavno ponoči je nenadno začelo goreti kletno poslopje v Dežnem pri Sv. Trojici v Halozah, last posestnika Filipaja Antona. Poslopje je bilo leseno in je do tal pogorelo, ker ni bilo v bližini vode in ne drugih gasilskih pripomočkom. Sosedje so se omejili ie na lokaliziranje ognja, da preprečijo nevarnost «a sosedna poslopja. Poleg poslopja so zgoreli,tudi sodi z okoli 500 litri vina, vinogradniško orodje in nekaj slame.
Sumi se, da je ogenj nastal zaradi malomarnosti kakega ponočnjaka. ki so hodili v klet radi spat, ker ni v poslopju nihče prebival. Ponočnjak je moral priti v klet skozi nezamreženo okno in je naj-brže vrgel v slamo cigaretni ogorek.
pripada 42 odstotkov vsega prebivalstva; dalje je tu glavni sedež tretjega svetovnega verskega pre-
uaj.-trožjo medsebojno ločitev; m: smejo skupno jesti, niti ne stanovati jhhI isto streho. Prižcnitcv
pričanja — strogo monoteistlenega [lru*° kasto J0 tH,,'n ""SveČMh gtc-islaiua. ki s svojimi 70 milijonski-i'"'V* K<kto sti,n- Izpade ^koj mi pripadniki predstavna istočasno	rzenejši vseh kasti, kasti
drugo najmočnejšo vero Indij-r,H*dotak!j,v,h" ~ pnrijev. Kdor
končno so pripadniki vseh ver številno zastopani.
•♦aliii
NA D .H00 MILIJONOV LJIOI ČASTI 17 BOŽANSTEV
217 miljonov pripadnikov giav. ne indijske vere, hinduizma. časti 17 glavnih božanstev, katerih število s postraniskimi božanstvi in njih včlovečenji. s krajevnimi, hišnimi in družinskimi božanstvi naraste na 330 milijonov. Vse, kar je koristno, orjaško, nenavadno in Mi-je. bilo dobro ali slabo, se smatra za l»ožanstvo. Tako n. pr. čas te: kamen;e. skale, drevesa, reke. joz"-ra. koristne živali, škodi ji vej *ro-Iazen, orodja, z junaštvom. č<dn«»^t-;iui ali strastmi odlikovane ljudi, dobre in zle duhove in brezštevila polčloveških, ]V>lbožanskih bit j. --Kratkomalo, redek .je predmet, katerega bi Hindu ne bil pripravljen častiti k"t božanstvo.
SLAVA BRAHME JE OBLEDELA
Vendar pa prvo, glavno ltožanstvo. Brahma — stvarnika, dandanes malo časte. Njegova slava je obledela in na širnem svetu mu je posvečeno samo eno svetišče. Nasprotno pa ste obe naslednji glavni božanstvi. Višnu — hranitelj, in Siva — uničevalec, deležna največjih češčenj.
Višnu — tak t veruejo — si je za rtšitev svetovnega reda večkrat prisvojil podobo človeka ali živali. Razločujejo de^t takih utelesb, od katerih sta "Rama'1 in "Kriš-na" najbolj znani. Oboževanje Šive je v glavnem češčenje njegovega razupitega simbola "Lingam"; v Indiji je njemu [**ivečenih največ t eni pije v, med temi .je najsvetejši v Benarcsu, k", je najbolj obiskovana božja pot. Vsaki »hI treh glavnih božanstev ima zopet svo;e posebne pripadnike, ki ga |>ovištijejo
v glavno božanstvo.
uživa goveje meso, ali pa st< pi v mešan zakon, je brezp<»gojno izključen. Izvršenee ne dobi več častnega dela, zji svojo hčerko nobenega moža.
Krist;ani in mikslimani. sploh vsi pripadniki tistalih ver. veljajo pri hinduzijcih za parije. ker je vsako njihovo delo po |H>jmovanju hiu-duzijeev, zločin. Ne. samo uživanje ; govejega mesa, temveč že samo čevlji iz govejega u>i<ja. ki jih r.l .vek nosi, ga stor>' nečist<^ga.
/'. i RIJ EV A SENCA ONEČAS 71 SOSEDOVO HIŠO
V	nekaterih )>okrajinah Indije smejo ulmgi pari j i postavljati svoje koče le na oddaljenih krajih, izven inest in vasi. Nekaterim izmed njh je postavljanje koč sploh prepovedano. Kot stanovanje jim ."luži nekaka listnata streha iui k »lesi, ali |>a gnezdo v veličastnih rogovi-lah dreves. V me-1 a in vasi sme parij stopiti le opoldne, ko padajo soInčuL žiirki navpično, ker bi sieer jutranje ali popoldansko sol nt.e vsled svojih poševno padajočih laikov senco " netlotakljivega" začrta-iona hišo drugi kasti pripada"očega in jo s tem onečastilo.
ZA P A ON A CIVILIZAf I/, i PRIHAJA
Število tistih, ki se iz obzira do predpisov kast izogibljejo jjotovanj j>o železnici, se polagoma krči. — 1'speh zapadne civilizacije se opaža jH)sebno pri srednjem sloju mestnih prebi ,-alcev. Imlij«**- daje ]>redno-.,t evro|)«ko urejenim stanovanjem, o!^-Uki in jedem. Seznanili se tudi že z radi'em. športom; slede evropskim zabavam, obiskujejo gledališča, kino, kavarne ter plesne dvorane.
V	splošnem |ni izenačenje različ-r.ili ljudskih e-lement.ov udarja na največje težkoče. Resnično je, 'tar dokazujejo poizisknsi Mac Dona !da in Ghandija. da je parijsko vprašani v ospredju in eden najbolj
Približno 3000 kast je nastalo iz|žgočih problemov narodnega kaos«, prvotnih štirih, katere izhajajo, — ki se imenuje Indija.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
S PODRUŽNICO NA MIKLOŠIČEVI CESTI ŠT. 13
JE NAJVEČJA KEGULATIYNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI
Ina vloc nad 430,«M,0M.— Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov
dinarjev.
Za i m pilne naloži k> ima sutlui «lc*|K«1tni odilelelf. za varTfvanJe mladine izdaja domače hranilnike, za im&Ujanje ih> iK»Kti i« svoj« iK»ložniee. Zi vse vloge jauiči mestna občina z vnem svojim premoženjem in davčno močjo.
Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta ]m>-opravlja v svoji podružnici na MiklofiiCert cesti. Te&efou centrale «t. 201« In 2610, podruinice «t. 2367. Postni čekovni račun centrale fit. lOKfci
I »od ruin Uv fit. 10,138. • Uradne are ta atr—irr «# ad 8. d» lt. ure.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" im Sta iimo uit Saoilfo, pa2 pu nI Slovenci v nil okollfcL
— *	^^^HS——___
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
TR LARGEST SLOVENE DAILY in t7. S. A.
Pri naročilih za večkot $1.
V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMANJKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SLlCNE VSEBINE
POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE
m
KNJIGARNA "GLAS
ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE :
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York
—!—li * 'iJ-aJJ. -A ^^^ ' M i; j n 1 * ■ M«i I	illt|r?l|H|?rH IgSj*. M' i Mill«. »I ^ ,. i: ^<»111! I ^/.^nilinilllMin^W/^niMlf	111! ItlUI ilUH^/^Illi PtllUlllUtl^STSMTTn^
MOLITVENIKI
Obrtno knjigovodstvo
..............2AA
reroliiiitandto. lirnfiiriDii ............UO
BY ETA URA	Pravila za oliko .......-................-53
v piatno vez	9f I'sihifne motnje na alkoholskl pou-
v fino usnje vez ............1.50	.......................................... -*'5
v n.ijflnejSe u<nje vez lJOjrrato in revolurija CPiiamic) .........30
v najfinejše usnje trda i
vez ..................................1.80 Predhodniki in idejni utemelji m-
fikeea idejalizma __________________LU
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez..................10 Radio, osnovni pojmi Is Radi«
t fino usnje vez ............1.50 ■ tehnike, vr/ano ......................2,—
▼ najfinejše usnje vez 1J0 broširan« ..................................,1.75
RAJSKI GLASOVI
v platno ve«................ .80 !
v usnje vez.................,...1.2® j
v fino usnje vez.........1JMT {
v najfinejše usnje ve*. 1-60 Slovenska narodna mladina
(obsega 4 .TJ Kfrsni > ...............1J0
i Kotiti kIov. italijanski In Italijanski -slovenski ilorar ............00
Solnfenje ..........................................-.50
KVlSRD SRCA
v imitirano usnje vet. .00
v usnje vez....................0a
v fino usnje vez.........1__
v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje Vda
vez ...................................1.50
v oel celluloid vez. -......1.20
NEBESA N*S DOM
v po.Miejeno....................I,—
* najfinejie usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1J0
Spretna kuharica. trdo rezana ....1.45 Sveto I'imoo slare in nove zaveze.
lojni i rilo > e/aoa ........................3,—
Sadno i i no .........................................40
Sadje r co*podmj*tvn .....................75
I ebenik angleškega jezika
trdo rez. ..................................1.50
broširano ...............................1.23
Is modernem uvela, trdo res. ... Izbrani spisi dr. Irn Meneinger
2 svezka ...„„._____________________„„
Igračke, brufiiruno ...........................
Itralrc _________________________________
Jagnje-----------------------------------------
Janko in Metka (za otroke) .........
•lernač Zmagovat, Med plazovi____
Jutri (Strug) trdo ves____________
hroS...........• m i ...........................i
Jurčičevi spisi:
IVpolua izdaja vseh 10 zvezkov,
le|Ki vezanih ___________________
6. zvezek: Dr. Zaber — Tag
broširano .....................
.1.00
1J0 ...ta —75 ,..J0 ...30 .30 -.75 .«0
10_
I Praški judek 1 Prisega Hurenakega glavarja
..21 JI
.IV
t vod v filozofijo \Velier)
1.50
Ht ARI J A VARI« IN J A
fino vez ...........................V2|
v fino usnje ...................1.50
v najfinejše usnje trda
/ei .......................
Hrvatski molitveniki:
Cijfhn J»laro*t'. fina ve*. -----------1.—
Slaia Rogu. si mir Ijiidrm. finn ves 1.50 najfinejša v*-z .........................1-04
ZioitCrr «rlH»*kl. v t'Initio ...................M
fina	............„.....-..........1-
Vienae. najfinejša ve* .— ........1.00
Angleški molitvenikis
(ra mladino)
« MM « murrtMk.
v liorva^o plat aire ?ez:iiio ____30 J
v Ih'Iu kost vezano .......
Veliki idiiieiiNkl *pfaovnik: zbirka nisem, listin fn vlog za za-
aehnlke In trgevee ---------------Ii3
Veliki vsevede* ...........................„.....JO
Vodilna knjiživa ..............................50
Zbirka domačih zdravil ...................00
-.1.55 J Zdravilna zelišča ..............................-40
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravila! va ............................1.50
Zgodovina Imet nosil pri Slnvrn-
eih. Hrvatih in Srbih ............1.00
Zdravje mladine.........
.1.23
Zdravje in Inilezen v domaii hiši.
2 zvezka ....__________„...„____4 .JO
Zgodovina Srbov. Hrvatevln Slo-venrev (.Melik)
11. zvezek ......... ...................,H0
l*rorokova!ne karte
Juan IMscrijn (Puresti is Španskega
življenja .................................50
Kako i« nem jas likal
(AleAoveci I. zrezek ______________00
Kako sem ne jaz likal
(Alešovec) IT. ZV. ....................60
Kako sem s« laz likal
<AleSovei-( III. svesek __________JO
Korejska hrata, povest is mialJonov
v Koreji ____________________________JO
Krvna o*veta ..................________________.30
Kmrflit punt (Sem«) ______________________00
Kuhinja pri kraljiei gosji nallel JI
Kaj se je Markam sanjalo .............25
KarakI __________________________________________ft
K r tie V pot palra Kttpljenika _______70
Kaj se je izmislil dr. Okf .................45
I^vHlikovi zbrani spisi _____..____________00
1. zr. Pesmi; Ode tn elegije; Sonet je; Romanre. balade la
Ifiembj Tolmač (Levstik____70
3. sr. Slika I stika in njegova kritike in polemike -----------------„..70
ljubljanske slike. HlSnl lastnik. Trgovec, Kupčijskl stražnik, tJradnik, Jezični doktor, Gostil-nlfar. KleiMfiulje. Katakarea. l)uhovnlk, itd. ________________________55
.80
......J5
.......JSO
_____75
(mm I'ido Me —..................
(loo vezano ..........„....„...,
Key of llrateii:
fino vezano ..„-.„.-...........
» ustije	m> ...............
* uSjfinej** usnje vezano I ZA HpHAShRi
Key of Heaven:
v cel«.id vezano ................
v n ldl"l na.!ftii'-j-i Tfi v fiuo ustij«- rezano ___
( stlmltr Porket Maanal*
v fini« ui*iij*> »ezano ...
Ave Marta *
v fluo usnje rezano ___
!.«•; POVESTI in ROMANI
....30 nff|tj||flr <Kersnik) br.dl. ................JtO
M Andrej lUfer ....................................i«
Reneška vedežetalka .........................35
....35 IMcrajiki biser .................................S5
.___70 liri i mrcesrn _________________________________.40
.1 JI Bele neti. mali junak .........................65
Bo! if no darovi ..................................J5
linija pot na llletla.........................JS9
Božja pot na Šmarni zori ______________20
........1.20
.........1.50
.........1J0
.1 30
Cankar:
(jrr»nik l^nard. broA. ................ll)
.Mimo življenja .............................M
Meje # i vi jen je ......................„...75
Romantične duie .............—.......00
-.1.40
POUČNE KNJIGE
AngleAko alovensko berilo ............2.—
Amerika in Aaierikanri (Trunk) 0.— Angeljaka slutim ali nauk kake se
naj at reže k sv. mafti .................10
Boj na It-11 ji* i« boleznim ...............75
1'erknlAko Jezero ............................1*0
Dematl iiviiM/dravnik broftirsno
Doma i i vrt ........................
<*ovedoreja ..................^____________
Oospodinlztvo	.............
Jugoslavija i MeWl> 1. zvesek onrk. I— 3C »inn>IČ--
120 1.5« 1 20
1A0 -1.S0
Kleiarstvs (Skallrky) ..........
Krslka arbakm piauUika ____________3*
Kratka acedet ina Hlstenrev. Hrvate V In Srbov .......................M
Kako se poataae drfavljan Z. U. .25 Kake s* postane ameriški drtavtjaa .1»
Knjiga • doatojnem vedenja____U
Kubična Kačuniea _________________.70
IJberalizrai ........................
Materija In energija _________________1.20
Mlada IHa dr. Janeza Cv. Krete .70
Hladen Mem. 1. zv..........................A0
'Oba aknpal AO esntovj
illekarstto _______________________, 1.—
VewOkeangMnl Ukna#______1.40
Nasvotl zrn hlao ln dom______1.—
NaJMJ|a slet. Kuharira. 968 etr.
lepo vea, t KallnOek» .. .........Jw
MWm kros atilalja:
1 dal ___________________________ Jf
Največji apisevaHi UekeieBi la »jmšm beOaa ■■■............ ■umi »»mww^I
--------40
..........JS5
.........3t
_________70
_______M
.........A0
RalkansUe-TurMts vojsk A ...............«80
Ralkansk* vojaka, a sllksml .........25
Boj In rmaza. poveot .........................20
Blagajna tellkega vojvode ............A0
lloy, (roman) ...................................A5
lin raka vojska ...................................0A
Beat in dnevnik ..............................._A0
Čarovnica ..........................................25
Cvetlna Borograjska .......................45
Cvetka ...................................................2J
Cebeliea ................................................
Crtiee Iz fivtjenjn na kmetib____25
! Drobii, in rasne povesti —
Spisal MiUiu-vki ___________________00
Dekle KH/a ___________________________
Dalmatinske povesil ___________
Dolga roka.................................
Do Okrida in Bltolja ...........
Dell z orožjem ________________
Dve sliki: — Njiva; Starka
........(Me*ko> ..........................
Devica Orleansko .............................M
Duhovni boj ________________________________50
Dedek Je pravil; Marinka in ikra-
leljekl ____________________________________00
Elizabeta ________________________________________SS
Fabijola ali cekev v KaUkombah.....45
Fran Karon Trenk................................J5
FHozofaka Z(odba .............................A0
Kra Diavolo .....................................AO
(•oispodariea sveta _______________________4f
(toslilne v stari Ijubljani___________A0
firiika Mjtologija ______________________
(iusar r Mtilik---"„■"."■■"■"■'■".".".___M
Hadii Mural (TelsUJ) ____________.40
Hči papefta. ves.........................1._
HAUrjev me«_____________g«
Hrdvlka ________________________________40
»ndl časi. Utage M, veseloigra .79
H rima (Kmetova) ____________________i
Undo »rudne (11. sv.) ________:
HwMrska, UraMo ki Satira .
veaano .........----------------J
broilrsno . , ............■ •■ ____,.. jI
Izlet g. Urše Hib___________U
Iskra*i spisi Ar. H. Mm___I
U lajassU prfni« ................I
". r l; BS,
Liba-
1-ov na teno (roruanl —................
I.uclfer ................................
Marjet lea .............................
Materina irlev __________
Moje življenj«; ..........___
Mali Lord ____________________
Mlljonar brez denarja.........
Maron, krščanski deček iz nona ...._____________________
Mladih zanikernežov lastni tive-teais ...
Mlinarjev Janez .*.________________
Muselino ...»..................................
Mrtvi 4>ostač _______________________
.Mali Klatež .........................
Mesija ......................................
Malenkosti < Ivan Albrecbt) Mladim areem. SClrfrka puverti
tilnveiisks en I s d! bo __________......
Mislerija. rouien ........................
Možje .....................................
Na različnih polih .............
Notarjev nos. humoreska ________
Narod, ki I/mira .......................
Naša vra, II. del. 0 peveeti___
Nova Krotika. trd« ves --------
Naia leta. trda vez ________________
broširana ...............——
Na Indijskih efoklh.............
Naši ljudje____
Nekaj is naeke
......75
v-
......25
...15 ...JO ....40 ..JI3
...JA ....25
...Ji
UO
....40 ...J5 ....40 ...JO ..„70 ....70 ~JA
Na krvavih poljanah. Trpljeaje In st rs bol o z lKijnlb | »obodov blvie-
Ba alovenskemt (Milka_____________1.50
Ob 5A lelniel Dr. Janeza E. Kreka „25
Onkraj pragozda „...—----------------10
Odkritje Amerike, trdo vezano .........00
mebko vezala....................
Praprečanove zgodbe------------
Pasti in zanki___________......—
Pater Kajetan________________________]
Phtgvlnakl otok-------------
Povest e sedmih shsitnih -
Pravita kladi in---------------------
Pabirki Is Reia (Albrecbt)--
Pari tki zlatar
Prihajat, povest------—A0
'aiigaler .....................................-.tt
Povesti, ]*esmi v prosi (Baudelaire)
trdo vcnaao _____________________
Pa strani klehnk
Plat vrms_____
Pri stricu____
Prst hotji
Patria. povest iz Irska Juuftt dobe .................
.JI
Prva ljubezen „ Po garali In dolinah
Pel litra vipavea _
Poslednji Mehikanec_____.a___
Pravljice U. Majar_________
redlrinnl, PreOorn In Aragl i
nihl t ziamslonn___
Priredbe čebelice Maja. trda ves
Pfloo selivka, trda ran_____
Pi ed nevUrte .................... „....
Popotniki ____________
l*esaava Bega _
Efahl _________________
V v
Pravljice tn pripovedke (Kolutoil)
1.	zvenek _____________________________„...40
2.	zvezek_____________________________40
Prvič med Indijanci__________________________.50
Preganjanje Indijanskih misjonar-
Jer____________________________________________JO
9t. 28. Poslednji dnevi
II. del ________________
St. 26. (L. Andrejev) Čme nA-ske, poslov. Josip Vidmar. 82 str. bro*. ______________________________
49
Robinzon ..................................
Robinzon Crusoe ............................
Revolucija tis Ptfrtacalskem ____
Rdeča in bela vrtaira. povest ....
Rdeča megla ______________________________
Kdeča kokarda_________________________________
Seržant Diavolo. ves.
Slovenski taljiver ..........................
Slovenski Robinzon, trd. vež._______
Strle Tomova kote ....................
Sneftkl Invalid ________________________________
Skozi Mrne Indijo .......................
SanJakA knjiga, mala _________________
Sanjska knjiga, reNkn ___________
Sanjska knjiga, (Arabska)^-------
Spomini Jugoslovanskega dobra-roljra. 1014—1018 ____________________
Sredo/i mri. trd. vez. ..................
broA. _____________________________
Si rano! e vojne ____________________
Štiri smrti. 4. zv.......................
Smrt pred Iti*« .............................
Stanley v Afriki ________ __________________
Spmnin znanega potovalen _______
Stritarjeva Antholaglja. liro« .... Sfsto Šesto, | »vest iz Atirueev ....
Sin medvedjega loven. Potopisni roman .......................................
Student naj bo, V. zr.................
Sveta Kethurgn ____________________________
Kpiaje. male j*»vestl _______-
Stezosledce ___________________
Šopek Samalarke ............
Sveta noč ..................................
S vel lol»e in aence______________
Slike (Meško) __________________________
Spake, bumoreska, trda vez........
SHAKCUSPK.iKEVA DELA:
Macbbet, trdo vez. .......................
brodi rano .......—....„„„.......„„..
Othelo_____
Sen $ resne neči
Splošna Knjižnica:
fit. 1. (Iven Albreeht) Ranjena grada. Izvirna povest. 101 str..
brlširsoo ...»...........................
Št. 3. (Ivan Rozmani ..Testament ljudska drama ▼ 4 dej.. broA. 106 strani
...JO ...JO ...jo .„.20 ..„70 .1J5 1.00
__40
____75
„.J9 ....25 ...JO „..00 ...JA 1J0
.1.25
.„.«0
..„40
„.J5 „.J5 ...A0 1J0
...JO
____05
JI
J5 ..JO 1.20 ...M ..JO
.J«
-70 „70 ..7t
ftt. 4. (Cvetk« (Jolar) ..Petrine klasje. Izbrane pesni. 184 str., bro0*rano —.
ftt. d. (Novaki
flt. 7.
/a si ar enako mladino priredila C trs. lil strani. hroO._____________80
ftt. & Akt Mer. 113_____________75
Stav. t. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne f?»e-Sofije. 347 strani. broO.__,70
ftt. 10. tiran Albrebt). . Hndrsj Ternoue. relljefna karikatura la minulosti. 55 str^ broft.___25
ftt. II. (Pavel tJolla» Prierčkove peelednje sanje, buAičnn povest
81. 11. (Dr. Kari Enjffli) Denar, narodno-go*|NMlarMkl spla poslovenil dr. Albin Ogrlo. 290 atr..
St. 15. Pimnad In Jrfcs do fien-eanrt, Renee llanpenu ................„40
ftt. 10. (Janka flkN^e) tlvljenje, peaml, 112 atr„ broA.
fit. 17. (l»ro*|K-r Uariaiee) V 4n£e v v leak, i mrest, prevel lltr-Ko Pretnar, 80 etra. ......„....
ftt. 1». (Uerlmrt Hsnntmsn) Pa-lepljmi zvon, dram. hajka v petih dejanjih, itoolovenll Anton fantek. 124 etranl. broft.
ftt. 20. (jut, Zeyer> Ompril In HemurAsnki. js|>onskl roman, la Wčine prevel dr. Fran Brada«. 154 at rani, bruA
ftt. 2L (Frllollb Z«dna) UrunJA fcrathefaenM mAH. IL, 73 str. broJL
ftt. 22. (Twstoj) KrenizerJeva
ftt. 38. (Hspkskiee) Antrim, Solan Igra, poalor. U. Golar, 00 etr.

l
; I- del.
ftt. 27. (Frsn Erjavec) Brezpa-selnost in problemi skrbstva nt brezpoeelne, 80 str., brofi. ___________.55
ftt. 29. Tarzan sin eple. trdo vez.„.1.20
6t. 81. Reka reho ............................J5
St. Živeti ________________________________25
ftt. 35. (Oaj Ss tasti j Krtsp) Vej-na a Jogurte, poslov. Ant. Dokler, 123 a*nnl, broft. ...................JO
ftt. 30. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strzoi __________________________.05
St. 37. Domače ilvali ....................JO
ftt. 38. Tarzan in svet _________________1,—
Stev. 30. La Bebenm .....................AO
St. 47. Blister!j duše ..................1.—
štev. 48. Tarzanove tirali ...........A0
Stev. 40. Tarzanov sin. trd vez „..1.20
St. rw). Silka De Oraye ....... ......1.20
At. 51. Slov. balade in romance.....80
St. 54. V metežn ..........................L—
St. 55. Namišljeni bolnik................JO
St. MU To in onkraj Setle...............A0
St. 58. Glad (Ilunisun) ..................JO
St. 50. (Dostojevski) Zapiski Iz .mrtvega doeaa, I. del....................1.—
St. 60. (I bwtojevsfci) Zapiski ii .mrtveca doma. II. del ----------------1.—
At. «1.	(Colar) Bratje in sestre,....?.1!
St. (ti.	Idijet. 1. del (Dostojevkl .90
St. 62. Id i jot. II del .....................JO
ftt. 61. Idi Jot. IIL del -----------------JO
Št. 65. Idijet. IV. del __________________JO
Val 4 deli _________________________ 3-25
St. e«. Kamela, skozi nho sivan-
ke. veseloigra.....................43
Slovenski plaatoljl U. sv.:
Pet resna parent. Maravsko ril* kc. Vojvoda Pero I Perica. Črtice ________________________________2-55
Tierovi zobje----------------—
Tik za ironto —----------------
Tatič. (Bevk), tnl. vez. ..—
Tri indijanske povest* ------
Tunel. aoc. roman ...„..„..„„..
Trenutki oddiha --------------
Tuilii pred Dunajem ----------------
Tri legendo o razpelo, trd. rea.
Tisoč in ena noč (Rape)
vez. tnala izdaja ..............
Tisoč In ena noč:
I.	zvezek --------------------------1-34
II.	zrezek____________________1.H
III.	zvezek.................................lJO
3 KNJIUE SKUPAJ------------.2.75
tgrabljcni milijonar ------------ 1.20
V	breaspljih Inkvizicije-------1A0
V	rebstvu (Matičlč) --------------1J5
V	gorskem zahatjn-------------IS
V	eklepnjaku okrog sveU:
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
1.	zr. Vojnomir ali poganztro .......J5
2.	zr. Hudo brezdno ______________________.35
2- zr. Vesele povesti _______________________.35
4.	zr. Povesti io slike ____________________J5
5.	zr. fttndent naj bo. — Na* vsak-
danji kruh ______________________u
SPISI ZA MLADINO
(GANGL)
3.	zr. trdo vezano. Vsebuje 12 po-resti ...............................................JO
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje S. j>o-
............................................„„^0
5.	zr. trdo vezano. Vinski brst ........JO
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 j»o-veetl ------------------------------------------JO
L del___
2. del............
OBA SKUPAJ
________95
___________1.60
VrilH inkrlzltor -----------------V
VAT* (Waldora), broa.......86
Vejshn na	. e slikami____SB
Vrtnar. (Rabiadraaath Tzgore),
trdo veanno	-75
broOlrano -------—------—A0
Volk »Ikinrth ks draga pave
trdo veasao___
Vojni, mir nil pocaaatvo, 1. ar. —S5
V posti v Je ftla. 111. ar._________
r menim vommtn 1 zorani sptn „.
Vodnikova pmlMia L 1K1_
Vodnikova pratfca L 1955 __
Vodniki te pngortkl__
Zadnjo dnevi nnriToiga kralja_
Za krnhsm. povest __________
Zadnja kmetkn veJAa _
Zadnja pravda, resi .........................
ZmajThTitoMm^^ ftrljcnjo akt. trpinn, tobraM gpU
Aledovar, S. sv. skopaj -..........1
Zrnata ta kaMc^pIL^Fnvii____
Zbirka narodnih pripovedk:
I. del __________________________- - ,r -„L..
II. del...............
Tnamraje Mirta (Doyle) -
Z ognjem In mečem _J
Zločin te bazen:
L In IL srsoek _J
vezana —............................ I.O
IGRE
Bene.ški trgovec, lgrokas v 5. dejanj .60
O ran de Bergerac. Herl<*na komedija v petih dejanjih. Trdo vezano .—..........................................I.70
Edela. drama v 4. dej.......*...............60
Gospa z "morja, 5. dej........................75
Lokalna ieleznica, 3. dej.................A0
.Marta. Semeuj - Kicbmondu, 4. dejanja .............................................JO
Ob vojski. I^rokaz r fttirili slikah.....30
Tončkove saj ne r.a Miklavžev večer. Mladinska i«ra s iietjrin v 3. dejanjih.......................................JO
R. U. R. Drauia v 3. dejanjih s preti igro, (Čapek). vez. .................43
Revizor, Ii. dejnnj. trda vezaua .......75
Za križ in svobodo, Igrukaž v 5. dejanj ili«............................................A5
Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec. 5. dejanj .............60
5.	z v. l'o 13 letih. 4. dejanja...........65
Zbirka ljudskih l?er:
3. »nopie. Mlin pod zemljo. Sr. Neža, Sanje ....................................60
13.	snopič. Vcstalka. Smrt Marije Device, Marijin otrok ...................JO
14.	suoirič. Sv. BoStjan, Junaška .deklica. Materin blacoslov ............JO
15.	snopič. Torki pred Dunajem. Fabjola In Neža.............................JO
20. snopih. Sr. Just; Ljubezen •larljinegn otroka —......................30
PESMI in POEZIJE,
Akropol!« hi PiramMo ...................
broširano _____
Azazel, trdo vez.................................
Balade In romance, trda vez ........
Bob za mladi zob. trda vez ..........
Kraguljčki (Utva) .........................
trdo rezano______________
Maje abzerje. (tianglt ....................
Narcis (Gruden), hroS...................
Primorske pesmi. (Oruden>. res..,
Slntne (Albrebt). broA. ..................
Pohorska pot< (Steserj« brofl. -------
Oton Zr.-uOlč: . Ste
...JO ....80
1—
.1.25 ...40
...65 ..JO
1.25
..JO „A5 ..JO
...JO ....60
.JO >.A0
Vijolica. Pesmi za mladost ..........
Zvončki. Zbirka |«snlj za sloven-ako mladino. Trdo vezano ________
Zlatoreg, pravljice, trda rez______
PESMI Z NOTAMI
NOTE ZA KLAVIR
(ParčtC) Slsiinshn koračnica:
IO sveskov. Task zvezek po ______.JSŠ
8 mladlnakfh pesmi (AdAmlfi) Ji
NOVE PESMI S SPREMLJEVANJE5I KLAVIRJA
Album slor. narodnih pesmi
(Prelovee) ------------—..........„lta
Sest narpdnlb pesmi (Prelovee) JO
MBftANI IN MOŠKI ZBOR
Slovenski akordi (Adamič) :
I. zrezek ______________________________.75
11. zrezek ---------—.................T}
Poosladnnskl oAosevi. II. ar........45
Amerttkn slovenska lira(Holmar) 1__
Orlovsko himno (Vegoplvecj___1J3
19 m ilklh in asetenih zborov —
(Adamič)__________45
. . MOŠKI ZBOR
Trije aaoftkl zbori (Pavtič) —.
Izdala Glasbena Matica___
Narodna nagrobnim (Pzvčlč) .... Gorski odmevi (.Laharear 2. sr.
...45 „J5
-„45
DVOGLASNO:
NnMhhnai-----»
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM:
Domovini, (Foester) _________________M
Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) četvero in petero raznih slasor______.49
Jaz bi rad rudetih roi, mofikl zbor z bariton aolom in priredbo za
dvospev .....................—..........M
V pepelnlčni noči (Sattner), kan-ta tata za soli. zbor in orkester
Izdala Glasbena Katica________71
Dve pesmi (Prelovee), na moffld
sbor to bariton ao)o --------------2fl
PESMARICA GLASBENE MATICE!
1.	Pesmarica, uredil Hubad ____2JI
2.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikarglč) 1. 2., ln 8.
sv. skuuaj —____________________
MALE PESMARICE:
Srbske narodne himne .......U
Sto čutiš, Srbine tu*ni _____1|
Na planine ....................11
Zvečer __________________________„11
Vasovalec ...........................15
I'od okni ca ...............11
St. 1.
St. la.
št. 10. St. 11.
St. l:.
St. 13.
Slavtek. zbirka šolskih
(Medved) ......................................21
Lira, sredoje&olska, 1. in 2. zvezek
po .50
Troglasni mladinski zbor primeren za troglnsen Ženski sil možkl zbor. 15 pesinie. (Predel) ......
Mešani in moški zbori (Aljait) M 3. zvezek : 1'salin 118; TI veselo pt»j ; Na dan ; liivna noč ___________„40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo ..................41
7.	zvezek: Slorček; Znoatsll ptič; Domorodca Iskrica ; l*ri svadbl; l'ri mrtvaškem sprevcKlu; Geslo .40
8.	zvezek: TI osrečiti jo liotl (me-Huii zbor) ; Prijatelji ln aen-ea (niešan zbor) ; Stoji, solačlro stoj ; Kmet ski hiši ........................4|
CERKVENE PESMI
Domači Klasi, Cerkvene i>esml za
niešan zbor ...................................
12. Tantum Erjjo (I'rt mrl) __________AO
-Maine pesmi za mešan zbor —■
(Sattner* .......................................JI
12 Panee il.ngua Tantum Ergo Ge-
nllori. (Foersteri ...................~.„.J|
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori (Cerblč) ...............................JO
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na Cast svetnikom (1'remrl) ...............................„40
10 obhajilnih in 2 v eastpresv. Srcu Jezusovemu (Grumj ..............JI
Miroa in bouorem St. Joscphl —
(I'o^u«*linik 1 .........................„...„„.„00
Kyrie ............................................
K svetemu Kešnjemu telesu —
(Foerster) ................................„.„40
Sv. Nikolaj .....................................59
NOTE ZA CITRE
Kožcljski: Poduk v igranja na
citrah. 4 zvezki ........................5A4
Buri pride io. torsčnk-a _____________________JI
NOTE za
TAMBURICE
Slovenske narodne pesmi tn
ra&ki zbor in petje tllajuk) ....1.30 Bom šel na planirice. 1'odpurl slov.
uarodnilj jx'smi (Hajtik) ..........
Na Gorenjskem je f let no ......«.......Lh
RAZGLEDNICE
Neivyorske, Različne, dučat ...........„41
Velikonočne, božične In novoletno
ducat .............................................„..4|
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40
Narodna noša. ducat .........................41
posamezne po —.........................05
ZEMLJEVIDI
Stenski zem!>vld Slovenije ns mod
nim papirju g platnenimi pregibi ----------------------------------.7J4
Pokrajni ročni zemljevidi:
Dravska Banovina .....................„.J|
Slovenske Gorice, dravska ptnj-ako polje ---------------------------------M
Ljubljanske in mariborske sbJaott JI
Pohorje, Kozjak -------------------M
Prekmurje In Mednmnrje _SI
Canada _______________
Združenih držav, veliki ____
Mali ___________________
Nova Evropa
Zemljevidi:
.40 .01
Alabama, Arkansas, Arizen*, Colorado, Kansas. Kentucky la
Tennessee, Oklahoma, Indium, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vaakl po . Illinois. Pennsylvania. Mini tn, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New Verb — Virginia, Oble. Now loch ^ ran*
Naročilom jo pritožiti denar, bodisi v gotovini, Money order aU poštne znamke po 1 ali S centa. 6e pošljete gotovino, rekom an dirajto pismo.
Ne naročajte knjig, katerih m a ceniku.
Knjigo poClliAm* poHnbM s«Mta
"GLAS NARODA*
niw.u

"O L A i RllODAN
N*W YQML THTOiP4T, MAY < im.
m uiomt ilovot daily fa u . g. a
BI DOLr K It K a AL:
Zadnja kta *e je prav malo iz-j premen ila Kadar je zamišljena. je »e ji,
>ideti kakor kak lep. malo |HAUrin, že veliko predolgo. Predolgo, otrok. Pa tudi \-sa je še tako	V n»ki drži očetovj pismo. Dehti,
ot ročja, nedolžno pnfprosta. Dv.» i 1'oluo je rož in tihega sonca. Iti in dvan-et lot iteje »daj. (Kem s.*-j med vrstami, ki govore o razcveta-mestro\ filojsjfije. To je š»iri leta '.ločili m* rožah, je vrst«, ena sam*
OTROK	r
Zdaj ji je dva in dvajset le*. Zdi; Druga popolnočna ura.
da je vse to njeno življenje] Lidija se sklanja Če* mostno o-
Majhna je m drobna. V velikih. ? votlih očeh >jp jj vedno rrea'i razo i* ura nje. Ti ko nenavadne čiste in velike, čudno presunljive oči ima. dn je človeku, ki m- zastrmi vanj«, 1« -no. Iz njih je čutiri nouehoma )-n*njf». Tako	da je
»ril slišati klie po pomoči. Kljub
►k
teimi pa je njen obraz, kadar *e ras meje, kakor od *n«ra obsija i. Drugače p.i je mračen. Premalo ima M»tiea. A pr* • v tej mračnosti ,;e lep in eudtvilo miren.
Nihče n* si ut i, da pričakuje — rojstva.
Njena na ti 'e daleč nek jo v
velikem svetu. Vedela je. Zmiiom je lrila vesela, neufuau«, nenasii-Ijiva.
"Tako je vesela, da čutim podnevi in pon V j njen pr"!!!'* pravi v<"a.
ili Lidija. Te«daj ji u oči «"»ne so-vrazen blisk.
Oče je tudi ndcjo. Dober in <ih. zr-mišljen v svoj vrt. v svoje roi*. Lidiji vsak luesee. Piše p,« ji le o svojih r'/.ali, o »rojeni pijanem vrtu. Očetn naj bi sieer Lidiji pi--al? Svoji i"«»ii. za katero ne more skrbeti.
Njene matere, svojo žene, nikoli ne omeni. .Morda že \sak sporni*] on u j«» zdavnaj ra-tri. Kj je šla od nj**jra in .»«I Lidije z drugim v *\vt — ■ j»'. kas r v vs**h hudih imth. lir etiko nasmehnil. stisnil k sohi
ftil iletiio Lidijo in šepetal:
"Ne jikaj. Lidija! — Zato. ker j- *'a o*t tel** — troja inati. Vine m*l" — j«' stisnil .skozi »obe.,
VeUH .'«'. da Lidijina mati. njegova žena nikoli več in« |*>vriv». Štiri h'a je odhajala vsak dan — zdaj s tem. zdaj /. onim. Zelo vosi!« je bila. Morda tudi zelo nesrečna.
Na tihem je jokal nad svojim rdomljonim življenjem. M»nla ie bil le za »poznanje preveč'dober, imel pre\W* ljubezni. <la .se lijoj. ki jo j" ljubil, ni mogel upreti. To je 1 do nekoč. takrat, ko mu je srce K:pe|-> <»d mladih sil.
Zda i pa je zajokal v sebi ne zaradi nje. ki je ml šla. jokal je nad svo'ini živ I je njim. ki um mčesai drugega ni mogr| dati. kakor k »a uiega Nel»e. ne žrue ne prijatelju.
A Lidija ?
Ne, ne! Te*a otroka, svogega o-troka ni smel ukloniti v tako-le
»nračno življen e. v svojo puščobo To je vedel. Takrat ko ni imel vrta n* r«|, ki bi ne jih otrok inoget ve
»eliti.
Lidiji je dejal:
"K tujim, dobrim ljudem pojdeš. Pri nieui ne moreš biti. Moj svet bi bil jeea....r*
Zadnja b*»srde jr zaš#*petal sno. Kaj bi olmku zastrupljal de finske dni. A potem je »net neho. te iipregoMoril:
"Ali misliš, da se mati res vr i,«?M
Lidija ga je strme pogledala. On l*a «e je atmel od neke čudne I.e.. jazni pred teui slojem otrokom, ki je vanj tako rudno rpraaujoee Jtr-uiel.
"Ne, ne. Lidija." r aiqiffal, "ti moj of rok. ne p rule, ona ne pride ve*! Ne motim *e!M
Lidija j« zajokala. Oče pa je 30-voril dalje. ■ mehkim. tofctfim J?la* som iH'scilf, ki i»o padal*' v komaj jH>rojeno Lidijino du»o kakor rnz-bclj«*ua kovina ;
"K«» tairastei. Um iskala svojo mater. — Morda jo bai aelu i«ta<.. Pa aajde* Lidija, čujeft, <amo v ai4>i. Samo v »ebi — morda — h* bo* dobra."
Na ufttnieah mu je zaigral lep na-»meh. Malo pemiljen je bil. za Lidij«. d« bi nehal« jokat L 5*aj ne ko* h« velika. Vat al je in jo pu-atil Kamo.
V s«s#s1ni so4»i pa je eez nekaj ea»a giaiuui zaihtel.	*
\ixta. ki je polna neke visoke* lepote, nečesa nedoumljivega, za Li-tiijo ubijajočega.
"Morda jo kmalu uajdea v sami rebi — Mater!"
Z blodnimi cčuii ftrmi Lidija predse. Xič ve«'- ne misli. V njej je odgnano. V njej se že uresničuje očetova must1!. Ali ona je n'jee. No-
ee| Že nekaj mesecev ve, da ž njoipoč.
grajo. Oladna je in trudua.
"C'ez tri nie^ece mora priti!* še peče in išče svojega obraza v Imuni vodi. Ali noč ji ne da podobe. Voda šumi, teče dalje t» eekuudamt, kakor da golta čas.
Ywe se utaplja.
Lidija se sklanja in ne misli ne ua očeta ne na mater ne na tisti večer, ko je bila razbrzdana.
fHo*>fije in bede trudna, in je mislila na samokres v svoji torbi ei. Kako -se ii je* takrat zasmr, jalo življenje. Tisto dolgo, težko
prav za prav ni dobi-o. In da .-e mora zgoditi....
Nima sobe. Ne človeka.
LKuie* je tu. jutri tam.
"Osem semestrov flozofije! — Ilaha! — To je štiri leta bede." vpije v njej t»> matematično popolno spoznanje, ji orje dirio. da »ine v obup.
Zdaj pa zdaj !>ere krasno očetovo pismo. Here o rožah, o čudovitih |n>aut'm vrtu. o vin<ki trti. *» soncu.
"Ilaha!" je sikuil in uje »meh kakor klete''.
Večer je dolg u cesta «e le po"a ei prazni. Lidija vztrepetaia od in- ' js-v*»lj«*, «d «r>\-rai»tMa d'> ljudi. X;?-ina hoče biti. I ti platina je in trudna. Mpala hi rada- .loj. kako do*-go /e 111 spala, se ni spočila.
Noeoj se
Ali na to ne mlsii. V tunini vodi išče svoje podobe, kakor bi jo hotela dvigniti k, sebi. Zdaj pa zdaj pobluiine, ali se ne Miža kdo moKtu. X i kogar ni. Pomalem prsi dež.
Oče boža svoje rož^. Mokre vj «m1 jut ran j" rtis»«*.
Vsako jutro jih bož* Crrede pa so zdatj ka&or aane-ui ar jen i grobovi.
Vrt j^ }>u9čava. Ponekod razdivja".	f Re^e r»*to Sitne. Z laskavo n»ko jih l»oža f»ce vsako jutro in se}>eče : .
"Lr jHwfivjajte in umrite same in gladu* — kako«* moja Lidija."
Kakor pesetn dihajn njegove besede v svetla jutra, ki jih oživlja k«r* s M ojo tiho budwicu.
TRAGEDIJA BIVŠE FILMSKE IGRALKE

Pre dleti se je oženil v Parizu znani športnik <8took s filmsko igralko tVanešno Mitssevevo. Zakon pa ni bil srečen, kor filmska igralka ni hotela izpolnit i v ženit-ni pogodbi izrečene ob1jitf>e. da ne bo več nastopala v filmu. Ker se Stock ni hotel ločiti, je pripravila njegova žena n»*kega svojega znanca tako daleč, da je prišel na fingrran sestanek z njo 111 se vedet tam kot njen lju»bček. z anonimnim pimnom je pa povabila na sestanek tudi svojega moža. Šeie potem je vložil Stook tožbo za ločitev zakona in sodišče je njegovi volji ustreglo.
Ženitovanjski Mešetar

tZžž^žE&l	-=——=
l (Is zbirke Sadoje Jankovičevih povesti "Drnmom i Sokakom," pre vel A. K.)
ff-f —f-TT-r« v-Trw«^^ M
tilHtlK^atU!l!H!!
Si> zgodb i ee. katere si ljudje iz-j pogled, bro« sočustva so mislijo, jih zabeljeno povedo, pa j odgovornosti 11 obeso 111. so pozabljene. A jaz bi rad ohra- j Pravzaprav ne spada nil te ptnlrobnosti. kakršne so v vsakdanjem življenju. Že sama beseda "navodaeija" i ženitovanjski mešetar) pove dovolj, kajti vsako selo ima svojega, da se mu občani posmehujejo iti ga nihče ne jem-
in brez
Ije resno, navzlic temu pa vrši svojo družabno ulogo. Vsi ti po-Kor je pa prišlo 11a dan. da je | sredovalci imajo nekaj slicnega. šl<» za Elngirano zakonsko nezve- Čeprav nisi» v uniformah, kot rest obo. .>e sodišče odločilo, d h sme Stoekova obdržati otroke, ki jih je imela r zakonu s Stoekom. !>•-5eua žena pa ni dobila angažmaja pri filmu in taiko je za»la v bedo. Selc v hudi stiski je prosila Stock a. naj bi ji pomagal preživljati ,
rtjira1
ciiuo popi in financarji. vendar privatno in nemoteno, dasi brez državne ali občinske podpore in podblaščeuja. sklepajo zakonsko srečo. Ce bi mogel bi priložil fotografijo. ki bi znatno skrajšala pripovedovanj". Ali -kot je ta moj «"-i-
otroke. Stock je bil pripravljen ča Cvetko bil knez vseh ženito-plaeevati ji do suirti rento, če bi vanjskih mešetarjev. ga moram mu vrnila otroke To zahtevo je [ malo opisati.
1GROKAZI IN MUZ1ICALIJE
po.
Iz.s«»ljeniški Kouiisarijat pri jugoslovanskem gcneralueui k«»nzu-lalu v New Yorkn jo dobil od ministrstva sooijalue politike in narod-nega zdravja v lleogradu več iger in inuzrkalij.
Igre in muzikalije so ua razpolago vsem jugoslovanskim drauiat-skim in prv.sk i ni društvom v Združenih državah. Zamorcjo jih kupiti ali si jih izposoditi.
. I^re .so po pet d«'se t centov. Kdor hoče igro kupiti naj pošlje petdeset centov in zuainko za šest centov. Kdor si jo hoče za 15 dni izposoditi. uaj pošlje jIJ ccutov (money order) nakar mu bo denar (isti money order) \nijeu, kakorhitro bo igro uepoškodovano vrnil. Knjiga so nove iu vezane.
Note s«' dobe samo ua posodo iu sicur za petnajst dni. Za vsako j danes enostavno ua ženinov dom muzikalijo je treba poslati money order za 50 centov.	j-u jo pred vrati sprejme sam že-
Denar vam bo vrnjen, ko po petuajstih dueb pošljete muzikalijo , Odpre ji vrata pestrobarvue nazaj.
Naročila je treba poslati ua naslov:
Koval Vugo*i»v Consulat Oeuci-al, 1 Sl'J Broadway, Xew York '»-ua. z obrazoma proti durim. pred
pa žena odločno trdklonila. in ker ni niojrla prežiš jati sobo in otrok drugače, je sprejela ponudbo nekega fotografa in nm je služila za mcKlel nage ženske. Pozneje je pa d<ri»ila ugoden angažma pri nekem ameriškem filmskem podjetju. Stock je ugotovil. d<i se fotografij« njegove nage žene prodajajo p«» vsej Franciji, vložil je tožbo iu sodišče mu je prisodilo otroke za radi nemoralnega vedenja njihove matere. Zeno je to tako potrlo. da se je zastrupila.
Ime! je debele krive noge. tako da je bil od stopal do ramen ena
»osebno
sem to, o čemur govorimo, vendar omenjamo radi obiležja. o katerem pišemo. Čiča Cvetko je včasih kadil iz člbuka. da 'bi. pravi, ko se suče dim iz pipe. razmišljal o tem. kar govori. V vrtu kraj žit nice je ime! velik golobnjak. dal pa bi sam Bog zna kaj. če bi se mu 11a dimniku naselila štorklja, kateri jo Bgradil povsem primeren prostor, da se tam naseli. Povedati je tudi treba, da je čiča Cvetko nosil ostroge, čeprav je ježo smatral za vratolomnost. Mogoče je mislil, da z ostrogami izravna krive noire.... Nihče ne more prodreti v tajnosti pa lanske nošnje. kakor
tudi nihče ni izpraševal. zakaj či-č:> Cvetko na svojem krovu pušča ogromno mesto za hišnega »'-livarja. Srenjo lahk rrto pa teh podrobnosti. Kadi hol i
soe dinarjev je rastla z mojim dokončevanjem šole. V tretjem letu prava aem izrinil odprto željo, da mi izplača denar.
—	Kaj »boš s tolikim denarjem?
—	Potrebujem ga !
• — Da ti ga dam. sine?
—	Tudi če sem dobro vedel. d;t med stričevim "dam" in "ne dam" ni nobeuc razlike, sciu s? izrazil, da izdam neko knjigo pesmi.
Kar znrsile so .se mu oči. Nagnil so je proti meni in vr-^l obe roki na ušesi, ki sta natuah izstopili.
—	Knjigo. . .pesmi. .. — sem ponovil.
—	A ha ! — je rekel čiča iu pomeril stol. Csta je imel kar odprta.
—	Knjigo. — .sem dejal.
—	-loj. kaj praviš, <Ja delaš.'
Sapa mi je zastala.
—	Pesmi, pravim.
—	Kakšne pesmi.'
—	Lirične.
Ciča se je držal kot človek, ki mu vsi bogovi gredo na roko. I11 da bi >e jim odolžil. se je prekrižal z levo roko. Ko je nekaj časa
posedel. j«' segel po Vukovih Delih in s prstom pokazal.
—	Tu notri .;«• vse lepo rečeno. ... Iva j se i mi 1110 še mi meša-
... ... . .	■ jrotovih ob.iasnjon.i bomo vzeli le
sama krivina, kajti roki sta inuLi;„„ •>. „11-1- - 1 -...	'dimnik, golobnjak in euvarkueo.
kot neke posebnosti, ki značijo
poroka na kitajskem
Vsakio 7.&K>~»liito sklepanje zakonske zveze TJ.-I Kitajskem .sestoji iz M-Mih formalnosti: prvič vprašanjM	b7e7 prošl^st^ Tn
po imenu (kar velja za ienitno po-, lM,d(>čnosti. ljudje .srečanja, niidbo . drugič sprejom svilenih da-'
rov (to velja za zaroko), trotiič določitev |»>ro»'mga dne. četrtič od i edba /.aro«"«-nke domov, petič prisega z.estobe (religiozna porv>ka'i. šestič preH«ta\6tev v ja\neiu ali
domačem svetilu (meščanska roka).
C«"trta eeremonija ilaudaucs običajno «xlpade. ker je zvezana z velikimi stroški in darovi zaiSMVnk:-nim staršem. Nevesto privedejo dan
, tHKulniee in j<» K)>reuilja svečano v 'svojo hišo. Trnu padeta oba na ko
< itv.
številka	^AM I0BK
inveutara .-	Naslov igre—Ime pisatelja :
1. V Kraljevstvu Palčkov, igra—Josip Ribičič..........
Kraljica Palčkov, II. del............................
V Kraljevatvu Psičkov, muzika—Ivan Gerbec........
Otroški ojier. 1*J iger—Marica Oregori^eva...........
Školjka, drama v 10 dejanjih—Dr. Alojz Kraigher.... Tončkove Sanje na Miklavžev Veeer. igra v ,'1 dejanjih
s slikami—-Kr. Roječ............................. 20—12
Ob Vojski, igra v 4 slikah—Ur. Janez Ev. Krek...... 7—10
Humor ua odru, komičen prizor—Pavel Bamberger.
7 raznih deklamacij
Dolina Solz. i«re v 1 dejanju—E. Gangl........4 do 5 oseb
*»
12.
18. 36.
[SI 44.
Vloge mož.—žen.; ____ «—6
•... 8— o .,,. 4 .... 4 in ii
93.
«17. Mart in Krpan, drama v 5 dejanjih—Fran Govekar.... Knodejsnkf, 5 iger v 1 dfjanju—uredil Frane* Bevk.
105. Anarhist, igra v 2 dejanjih—Jaka Stoka............
lOff. Natši Dijaki, igra v 2 dejanjih—Dr. Pavel Strmiek____
111. Sin. drama y 4 dejanjih—E. Uangl.............i____
11'J. Pogodba, komedija v 3 dejanjih—Dr. Ivo Čeanik____
113. Roka Božja, igra v 5 dejanjih—Joiek Vole..........
il5. Hlapec Jernej iu njegova pravica, v 1 dejauju a 6 slikami—Ivan Cankar ......................
katerimi stoji pegrnjena miza dvema gorečima rdečima svečama. Sledi peta ceremonija: ženin izlije daritveno pijačo pred parom divjih gosi, ki jih smatrajo na Kitajskem za zgled zakontJce zvestobe. Gosi
j rnese ne\-esta sama iu običajno ni*o divje, temveč nsmdne. Po tej daritvi si ženin in nevesta drug drugemu obljubita večno zvi-astobo in ae priklonita drug drugemu. — Moralno sta sedaj j>oročena in i-inata pravieo iivetS dva dni in dve noči v moževem stanovanju kaker
moleli ven kot obilni ušesi. Vsi v družini .smo imeli nekaj gorjan-skega; čiča Cvetko je bil zaokrožen. kot kamen, ki se za val ja v dolino. Dočim je prt uaa »ličnost prešla z očeta ua sina. je bil čiča i Cvetko .brez nje. Kot da bi ga oblikovalo naključje, huel je male. sme joče plave oči ljudi, ki so vajeni mešetarstva; posmeh, ki je lebdel med prokanjenostjo in pri-jaznosijo. Kakor da bi gy obrneta 1 ^ z mesem je bil rojen. Ko gledate , take ljudi, so vam zdi. dn imate 1 pred seboj debla, ki v preseku po-| kažejo kroge starosti, pa nimajo \ najmanjšo razpoke. Taki ljudje se
l>re:'. Kot
da jih ne vznemirja noben čut. niti žalovanje niti dolgčas. Ko so na cesti — čič"i Cvetko j»" stopa! trdno kot bi bi! "vpiw.en — jasno vidite. ki^ko sredina sama izbira in ustvarja. >Xe mislite namreč, d« se nio.š«darstvo da učiti. To je v človt-ku Ciča Cvetko je dej.il : — To je človeku <lano! k«>t je ko/i dano. da se brsti. — Na vseh svatbenih gostijah je govoril : — Mešetar ne more biti slab; ni treba, da je ang-dj. pa tudi hudobec ni. — Ciča Cvetko bi tudi v resni/'i izgledal dober, če 'bi mu lic ne sekali dve dolgi tanki ustui. 'skozi kateri je glas zvenel kot skozi papir. Zdelo se je. da je za temi ustni štedljiv jezik. Tu torej, sredi
30— G
10--
i)-
1—	o
2—	3 _ o
l*4»ja »kmi <*h oknu. Z Uudaimi "•^WM ld««ds v majsko nebo. netib-
nmmmMM itfiiMiiifaiiifaA LfiMi
.......................................24— a
Divji Lovec, igra s petjem v 4 dejanjih—F. S. Finžgar	17— 6 Kakršen Gospod — Tak Sluga, igra v 1 dejanju—priredil V. V...................................... (j_ o
Čudežne Gosli, igra h petjem v 3 dejanjih—Ernest Tiran	3
Ali vino ali vqdaJ. igra v 1 dejanju—Anton Medved..	3— 1
Stari in .Mladi, igra v 4 dejanijih—Anton Medved________9— 3
Trije Tički, igra v 1 dejanju—Jaka Štoka............ 7_ i
Laži zdravnika, igra v-2 dejanjih'—Jaka &toka........ 7_ 2
Povodni Mol. igra v. 3 dejanjih—Josip Korban. .1..........0—5
Prešeren, materija slovenstva v 1 dejanju—Ivo Sever 7— 1 Rodoljub iz Amerike, vesela ijpra s petjem v 3 dejanjih
—'Rudolf Doboviaek, muzika od Ciril Pregelj«.____12_ 4
Lu m pačiva ga bund ili Zanikrna trojica, čarobna igra v
U slikah—Iran Nepom.uk Nest rov................. 21_10
Kjer ljubezen, tam Bog: igra v 1 dejanjn—F. Milčinski
po priči^ Leva ToUtega........................... 6_ 2
Talija — Če *ta dva . . .. šala v i dejanju—F. Belly-u.
|n:evel Valo Kratina.......................... 5_ o
Številka	MUZIKALIJE
iuventara: Naslov pa rt it ure—Ime komponista: f». Dreza iu Kupa življenja—Marij Kogoj. Ave Marija—Jakobus (.ialus. Album za mlade pevce—Emil Adamič. Sloveuske narodne pesmi—-Mat. Httbad. Dvanajst po*mi—A^ton I^ajovic.
1« jugoslovanskih narodnih pp*mi (1 in 2)—E*uil Aoamič. Jugoslovanske narodne <ji«mji—Oskar Kflhv. Pet veselih pesmi—Emil Adamič.
118. 120.
123.
124. 126:
132.
133. 135. 137. 130.
141. 144.
20. 3*2. 35. :w».
45.
46.
47.
zsljubljenca. V tem času ne sme neveste videti noben drugi član moževe rodbine.
Meščanska poroka sledi tretji dan in se vrši običajno pred miniaturnim altarjem prednikov, ki ga do. oiš v vsaki vasi še tako revni kitaj--ki družini. Svečanost se prične s tem. da pade ženinov oče pred oltarjem na kolena in xj»oroči duhovom prednikov, da je njegov sin privede! v družino novega člana, svojo ženo. Nato padeta nevesta in ženin drng za drugim pred pred altarjem 'isto tako na koienu in si* predstavita kot novo j>o Močen ca. S tem je zakon dobil pred družino in državo svojo pravo veljavo. ("V ne\-esta n. ]ir. umre pred to predstavitvijo v svetišču, ie ne prizna jo za članico žen i novo družine, je n" pokopljejo na družinskem grobišču in je ne vpišejo na arpontinsko plošča prednikov.
Na Kitajskem se tedaj 'poročena pogodba ne izvrši med možem in ženo, temveč med ženo in moževo rodbino. Samo « privoljenjem te rodbine se zakonska zveza tudi raz-druži. Žena ne sprejme s |»or»ko nase edino dulžnosti do moža. temveč do vse njegov* družine dn dejansko do države. To daje kitajskemu zakonu in kitajski družbi tisto trajnoKt- in trdnost, ki je ohranila
mešetarstvo čiče Cvetka
tiT... J a« kupec z žitom, ti pravnik".« .. .Ali smo vsakdanji.
o pozabite, ne mo-1	T*;-...	. i i i .
—	Lica. —seui rekel z beseda-
Mi vil It »-u. 4» I > A . I ■ kn.1 • '	.
1111 edinega naslednika. — ta tie-. 11ar tel;i poklanjam.
Ciča uimi rad. ko se mu pi»kla-njii denar, katerega sam drži čvrsto v rokah.
—	Za pravi ji vee!. . . . Sedaj šele vidim, v kakšni nevarnosti bi bil denar!.... K sreči som jaz tisti, kateremu gi poklanjaš!.... Ko liuir.. ..
V.se najine razgovor* je čiča končal s "ko umrjein". ... Ni treba misliti, da jt> on s t »m izražal gotovost, da vsak ča.s lahko pride preil zadnjo sodbo. To bila zvijačna opazka na 'bogato zapuščino iu ua unijo odvisnost otl njega. Po
Nekajkrat na leto je čiča Cvetko pustil čevlje in obul opanke. dn se mu "sprožijo prsti." kot je to sam pojasnil. S tem je tudi pri delu zadoščal vraži radi sela. lludo-mušueži so tolmačili, da si obuje opanke, samo ifa bi pokaral vol; none uogavice z všitki. katere je »lobiv^l v dar. In na koncu vrta so se tudi vedno videle sušeče .se nogavice na drogu, i i lede tega so je čiča Cvetko večkrat podal in trg. kjer se je sestal s težaki. Kot se u»ed ljudstvom goiobradcem pripisuje posebna bislr»»st in duhovitost. tako so težaki besede čiče Cvetka poslušali /. odprtimi usti.
Kar se tiče oprivljanja. da je oii'a Uvel ko opeharil s olja ko iti tla je pred časom prodajal potne lLst»* za govejo živino in da je zato od kmetov dobival kar vreče koruze za seme. to so pa govorice, ki so mogoče resnične .-.! i pa ne.
— Tu imaš, pa sam uieri! — je vzklikal čiča Cvetko nepismenim kmetom. — Svojega ne dam, tujega ne jemljem! — Za koga naj bi grabilMoj si novec, moj edini naslednik, hvala Dogu ičiča Cvetko se je pri tem vedno pokri-žah je tudi odraste). Duša naj bo v redu. imovino pa naj vrag vzame.
Tnko je lo govoril. V resnici .je
tem razgovoru sva s,, razšla slabe volje.
Naslednje počitnic«* je vzdihoval. kako slaba jo letina, k iko malo je ile u a rja iu pa Itako bom dobil denar ko odslužim vojake.
— Potem boš samostojen človek. j>;» skori r. denarjem, če hočeš, v motno M a r ti-o!
Po tolikem izkazovanju čičeiv dobrote j" bilo na.;boljc molčati. Drugače bi čič« okrcnil razgovor na moje špičaste Čevlje, na likane ovratnike, na šolske pristojbine otl predlanskega leta. na čudnost moje pokojno nntere in kakor ž-bodi. res je naj-boljše. «1» človek nima nobenega svojca 11a svetu!____
P«» takem razgovoru j»» čiča še! na ulito ves jezen, toda 11a ulici se je takoj vse spremenilo! T11 ga je prevzelo njegovo mešdarstvo. Poleg nagnjenja, da ženi in meše-tari /.a poroke, je bil kakor človek. ki bistroumen lahko vidi, da
lica se mu križata dve naravni po-. tezi: dobrota in zakrknjenost. Iz-|Paro rad in,,L
gleda celo. da »zakonska kai ratla j Obljubljal mi je v dar deset ti-uspeva na smetišču zakrknjeno- i dinarjev, ko dovršim maturo, j niso. kot se navadno misli, pri-sti. A ravno to protislovje je da-! Računal je. da ne vem. da jo ta rodne iu zasebne stvari. Xi samo: jalo tHTgovi veliki glavi nekak za-j	Prett*,a « »jegovega obra-! živite in množile se. t„ je tudi pri-
To urot islor ie »»•o' CUU* *	mojega pokojne-j l«ka za posel. In čiča Cvetko je po-
< ga očeta. Kakšne načrte je delal ! sobno rad .spravljal -stvari ua dan j ua račun tega'denarja. ... V dn- in jih po svoje obračal Menda je
tegnjen izraz. To protislovje nas . bo tudi opremljalo skozi našo zgo-
d bo.
Drugrače pa je ciča Cvetko, pod j snhopaniiin palanakim "nebom,' kjer se kokoii nasajajo na pl o jena jajea in pod vsakim žlebom stoji čeber za dežnieo. živel po
Mzornem vzgle<lu ostalih občanov. Vedno je imel v žepu kakšno papriko mesečarko, >ad je jedel gibanico in poznal božične in velikonočno troparje in *z ostalimi gosti je vkafani rad tožil eez davke. Pri vseh se je z dvorišča prišlo naravnost na travnik, kot so se vsakemu sorodniki našli pri vseh družinah v selu. Med njimi so-vladali odnošaji pomeščanjonih kmetov z
t si se mi j* porajala neumna zelja.! sliSal. da se v tujem svetu plačiij" ' d i potujem po Kcni. po pojasnje- ženitovaujsko pirsredovanje. sini
vanju, je za škilil z enim očesom.
—Kaj je to Rena f
—	Reka.
Stresel se je.
—	Ploma... — sem dodal radi umevanja.
Ciča Cvetko me je glodal smeje, kakor skozi sito.
—	Plovna *
Kakor je tudi sam v časih uporabi jal tuje izraze, jo čiča Cvetko smrtno sovražil nepoznane besede. S povešeno dolnjo »ustnico, na ka teri je visela cigareta, ni temu. kar som mu pravil, polagal nobene va-
nečftm dobrim iz vasi in nečem pri-1 žnosti. Kot bi imel zaka.sljati in ne vladnim iz prestolnice. Kakor so'da bi sklopi! ustni je vprašal:
v kruh mešali proso s pšenico, tako so imeli ponekod več ponekod manj navado "na pol poti." Nosili so se in se še nosijo Mpo modi," toda iz blaga domačega pridelka. fV-a Cvetko jih je vedno avaril pred tem. vendar pa je ravno on vodil deputacijo za tovarno svile. ŽivljeiiMki obstoj kakor trgovina, obojo jim je bilo predmet obotavljanja. Ce .pridejo na boben, postanejo panduri (policaji), kvar-topirei «li nepridipravi. Selo ne sprejme nikogar nazaj. Ko si pomaga do prestolnico, dobi od
strankarskih "prijateljev" službo1 koruze! Denar boa dobil, ko dovr-toh«čnega kontrolorja nekje na šia pravo. Saj to študiraš, ali meji. Ta stalni atrah srenje in ti-, ne!....
ha bol njenih prizadetih rodbin, j Pri njemu je bil vagon koruze se občuti pod vsakim krovom; merilo za največje življenjske vre-
—	Ali ti jo Donava premajhna?
—	Kena je bolj romantična.
—	Sine Marko, nisem ptiču koval od tebe take besede! Če l>i hil
rek*h naj ti kupim svinjo in jo zredim za prodajo, a ti...11« Reno!...
Jaz sem 00 svoje branil svoje, a 011 me je gleda i in udaril po mizi. trd in odločen kot Port Art ur.
Najin razgovor bi se bi! revno zaključil, da ni sam poskrbel za malo dostojanstva.
■— Deset tisoč dinarjev!... .Toliko .so računali za sto vagonov


,	mnogi so že morali v gore zato. dnosti. Tiste, ki so delali na vre-
državoiu narod tranm varti všharjev I Tod se živijo ob skorji suhega krn- če. je čiča Cvetko gledal z višine, iu ti**letij do daoalfaijih dni. lha, ko ao na uliei, pa jim u^ade iNjegova jeza radi onih d«set ti-
pa ni delal za denar. To bi pokvarilo mešetar jen je. kajti ženitova-nje je. po čičinem mišljenju. Bogu dopadajoče delo. še državjf se nima uicšati zraven.
(I)alje prihodnjič *
Poziv!
Iida janje lista Je ▼ iveii 1 velikimi stroiki. Mho go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadet^ da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na-ročnino točno.
Uprava "G. N."
KRATKA DNEVNA ZGODBA
*QL4I liioor
DEDSClNfl
ROMAT
IZ
ŽIVLJENJA
ZA M O L A 0 NARODA" PRIREDIL I. H.
"revščina" med nemškim razumništvom
10
—	Raku l«-j>» hi v tej modri obleki. Eva. Ve* teden iseiii te videl samo v sivi iu črni obleki in ko je prej Jo atala pred menoj v avetli obleki, »i »e mi .smilila svoje priprnute aamaritanske obleke, četudi «e mi v njej zdia mnojro lepša in ljubkejša kot Jo. Kadar opniujem njo. ae vedno vprašani, ako ne izgleda bolj kot kak fant. Tako tnalo ženskega ima na sebi. Današnja fantovska dekleta ni prav uie ne ugajajo.
—	Oče, aaiuo da te Jo i»e »»lisi; rekla bo, da »tarokopiten iu ti bo takoj očitala, da ne koraka« .s časom, — se šali Eva Marija.
—	Ako je napredek v tem. da se ženske oblačijo in obuaŠJ.io kot nto*ki in moški kot ženske, potem nočem s tem imeti nikak**pa opravila. Toda ti si tudi zelo moderno dekle in pri vsem tem ostaneš ženska. Vsekakor pa me veseli. kako lepo ti prlstoji ta modra obleka.
—	V bodoče bom izpred tvojih oči prejnala sivo in črno barvo, oče; ako mi bo« pa še delal take poklone, bom postala ošabna.
—	\~e boti. ker tejra ne znaš. — se šali stari oče.
—	To bi mi tudi Jo nagrlo prejmala. kajti ravno prej mi je rekla, da zelo slabo izgledam in deset let starejša kot pa seiu v resnici.
Gladi ji roko in se .smeje.
—	Jolando je menda zopet bolelo srce. Toda v teh tednih si tares postala zelo bleda. Vem, da sem jaz temu kriv 111 zato želim, da fjreš od sedaj naprej vsak dun najmanj eno juro na sveži zrak.
—	Kar sva do sedaj zamudila, bova sedaj skupno nadomestila. »«'e, v nekaj dneh b«»š zopet moprel vstati. Zdravnik želi samo. da n*»taneš ž* nekaj dni v postelji, da *e pokrepiš. ker si imel tako dolpo mrzlico. Mislim, da boš v nedeljo že smel vstati. Potem te prone-MMtio ven na soluce in jaz ti boni delala tovarišijo. Tn tako bova oba zopet dobila rdeča lica.
Stari Rodethberj? se ji hvaležno ameje.
—	S svojimi sedemdesetimi leti pač ne morem več pričakovati rdečih lic. Toda pri tebi bo šlo najrlo. Veseli me. da bom zopet mogel kmalu vstati, kajti postaja mi dolgrčas. ko ležim v postelji.
Eva Marija jra zelo srtrogro posrleda.
—	Dolpčas je najboljše zdravilo za konvalcscenta. Zdaj pa boš še eno uro spal. da boš močan, kadar pride stric Art^ir.
—	Xe upam se ti oporekati, ker si tako strojra. Medtem, ko bom spal, moraš iti za 040 uro ven v park. Bolniška strežnica pa naj ostane, da boš bolj mirna, v sosedni sobi.
In tako se je zgodilo. Eva je prehodila ves park in je globoko vdihovala dehtevi zrak. Zdi se ji. kot bi s svojo sivo obleko otresla vse skrbi, kot da moja sedaj biti zopet vse dobro. Po eni uri se zopet vsa poživljena vrne. Stari oče je .Še spal in takoj nato pride stric Artur. Nosil je elegantno lepo izrezano .sivo obleko. Na njegovi pleši je čep^l slamnik in videlo se je. da je na svojo zunanjost polagai veliko v&žikkI. Da ni vsakdo takoj opazil, da so bili njegovi črni lasje že zelo redki, si je pustil celo glavo gladko obriti, da je bila ]>odobna politirani krogli. Poteze njegovega obraza so bile ploščate in brez vsakega izraza, samo brada mu je štrlela predrzno naprej, vsled česar je njegov obraz izgledal neenakomeren. Njegove oči s.j bile skrite za lahko pobarvanimi naočniki. Skozi 1e naočnike so navidez gledale prijazno v svet in samo dober opazovalec bi mogel v njih včasih opaziti čudno svetlikanje. kot v očeh divje zveri, česar niti pobarvani naočniki niso mogli prikriti.
Z neprijetnim občutkom stopi Eva Marija pred strica, ki ji je. kot je bila njegova navada, s hinavskim nasmehom ponudil roko v pozdrav. To ie bila nenavadno mehka, mesnata roka z dolgimi prsti in topimi nohti. I11 stric Artur je vselej trdo slisnil njeno roko, da se ji je zdelo, kot bi ji ta mesnata roka stiskala srce. Xajrlo mu izvleče svojo roko. Siliti se je morala, da je pogledala strica. Skrivni blesk njegovih oči je tudi danes vplival na njo kot pogled kače, ki hoče skočiti na iivoj plen.
—	Dobro jutro, draga moja Eva Marija. Kako lepo izgledaš! Tako sveža in zdrava — veseli nu\ draga inoja. Ta obleka ti pri*toji Izvrstno. V resnici si dan za dnevom lepša.
Pri tem je morala misliti, da je govoril vedno nasprotno kot pa njegova hči, toda ta ljubeznivost ji je bila neznosnejša kot pa Jolanditiči zIobii<*>t.
—	Bila sem ravno eno uro zunaj. — reče tako prijazno, kakor je mogla. — Stari oče še spi.
—	Tudi zaradi tebe sem vesel, d« se boš sedaj mogla nekoliko od poč i t i. To je bila za tebe velika žrtev, da si prevzela celo oskrbo starega očeta.
—	To ni bila nikaka žrtev. — se brani Eva Marija.
—	I'a hita je in vsakdo te je občudoval, kajti te^a ne bi mogel \sak4» napraviti. Jaz za kaj takega nisem.
Evi Mariji zelo odleže. ko v tem trenutku .stopi v sobo bolniška strežnica in naznani, da se je gospod Rodenberg zbudil in želi govoriti z gospodom Mertensom. Stari oče pa želi videti tudi Še Evo Marijo.
Mertenn stopi v sobo za Evo Marijo in zopet je imela bojazljiv občutek, kot da Merteus ne bi smel hoditi za njo, kot bi ji od njega pretila nevarnost.
Rodenberg je že sedel v postelji in namigne Evi Mariji: — Ali je bilo zunaj lepo. Eva ?
—	Krasno. oce! Prinesla sem ti tudi šopek šmarnic; poglej, kako .so lepe. Toda mislim, da so zadnje. Vem. da jih imaš rad. Postavila jih bom na okno, da jih moreš v^dno videti. Poleg postelje ti jih ne martin postaviti, ker bi te mogoče njihov vonj dražil.
Bolnik poduha šopek.
—	ftmarnice začetkom junija! Kako lepe so. Eva Marija. Hvale ti. Prosim, postavi jih na okno. Dober dan. Artur. kaj mi prinašaš*.
Mertens se skloni nad njim in ga pogladi po roki. kot ibi ga* zmagali občutki.
—	Dobro jutro. dra«ri oče; nuiogo važnih stvari je. o katerih n-bi hotd sam odloČiti. Zelo me veseli, da izgledaš danes mnogo boljš' in oči so popolnoma jasne in čiste.
Sta ri Rodenberg se nasmeje.
—	No. tako daleč že ni. Brez naočnikov ne vidim niti tvojega obraza pred seboj. Prosim, daj mi naočnike, Eva Marija.
Eva Marija je medtem postavila čmarnice v vazo in jo poata-vila na mizo poleg okna. 'Naglo prinese naočnike in jih natakne staremu očetu na nos. »Naglo in priročno mu 5e enkrat preralilja blazine Hvaležno ji prikima.
—	Zda i pa me moreš pustiti samega s stricem. Eva Marija.
Artur Mertens pogleda s svojim *ladkim nasmehom Evo Marijo.
—	« tako ljubeznivo strežnico, kot je Eva Marija, je eelo pri jetno biti bolan, oče.
.(Dalje prihodnjič.)
Pod skrajšano označbo "Diuo" posluje v Monakovem Drušfvo za pomoč obubožanim trgovcem iu indttetrijeem. RcVščina je nepregledna. Zato je omejilo druiitvo svoje delovanje na pomoč nekdanjim vodilnim podjetnikom in nastavi jencem: bančnim ravnate-
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, dm-ga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zn to Vas prositno, da skušate na ročnno pravočasno poravnali. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremk izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskali tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
{ Ijem, nadiuženjerjein. poslovodjem
velikih tvrdk. itd. Mod za.stopn.kij | teh slojev pobira namreč drušfcvo milodare in dokaj visoko članari-1 no. Društvena pisarna je v teku! prvih mesecev prejela nest evil no' prošenj. Potrebovalo bi takoj več-J letne dohodke, da bi ustreglo vsem prosilcem. Nekdanji ravnafelj »trojnih livarn v "Wuertenbergu užrva na primer mednarodni sloves. Točno -mehanično orodje, njegov izum, je kot ponos Nemčije razstavljeno v berlinskem obrtmyn muzeju. A izumitelj je dve leti ibrdz potila, je prileten, vse prodal in iprosi, da bi mu plačalo "Din:>" vsaj stanovanje. Nekdanji ravnatelj Zeissi/vth tovarn v Jeni, sve-tovnoznani opt.čar. je bil reduciran predlanskim, ker so morale tovarne okrniti obrat. Zdaj strada z družino vred. .. . Iuženjer. ki je pred kraitkim vodil mogočno skupino plavžev v SI«ziji, je tako ob-l uhožal. da stoji v njegovi .soibi edino želoma postelja. Vse drugo je bilo zarobljeno in prodano za dolgove.....Nekdanji trgovski ravnatelj Jtvrdke "Auer in Oo." prosi pomoč v obliki brezplačnih obe-
CALlruRXIA:
San Francisco, Jacob Laushin
COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. SaftiC VValsenburg. M. J. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis, Louis Kanlch
ILLINOIS:
Aurora, Mary Butchar Chicago, J. BevčiC, J. Lukauich Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicero
in Illinois)
Jollet. Mary Bamhicli, Joseph H rova t
I« Salle, J. Sjielieh Mascoutah. Frank Aiigustln North Chicago, Jože Zelene
KANSAS:
Girard. Agnes Motni k
Kansas City. Frank Žagar
MARYLAND:
Kltzniiller, Fr. Vodnpivec Steyer. J. Černe (za IVntia.. W. Va. hi Md.)
MICHIGAN: Detroit. Frank Stular
MIXXESOTA: Chisholui, Frank fiotile Ely. Jo«. J. Pesliel, Fr. Sekula Kveleth. l^mis Gouže <;ill«ert, Louis Vessel H i biting. John Povfie Virginia. Frank Hrvaticb
MONTANA:
Itounriup. M. M. Paniaa Washoe, L. Champa
NEBRASKA S
Omaha. P. Broderick
NEW TORK:
Cowamla. Karl Strnlttba
Little Falls. Frank Masle
VODNIKOVE KNJIGE
za leto 1934
lahko že s^daj naro čite. — F cilji te narr
si:
in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom.
ročila spre 'ema:
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
(lov. Piše: — .Jaz sem star samec. Naih-il sem se stradati. A imam "psička, ki mu tudi ne morem kupiti hrane. Prehudo mi je gledati, kirko propada ta zvesta žival, moj zadnji prijatelj.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
"(i L AS NARODA" £1« WEST 18th STREET NEW TORK. N. X.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
►illlllllllM Hl t n i ■ i iiruiiiiiim i'iihihii'
utirati
čemu sedi kokoš na jajcih?
SHIPPING NEWS

V splošni rabi jo beseda 4*iu- ni/eni po podedovanem nagnjenji., jstinkt" zelo raztezna. A tudi zna- Lahko pa naučimo rbieo, da pri-no t se ni postavila točne opre.le- plava na vrh ž»na določen nok, č-litve te besetle. (e sedi ptica na'smo ji steni zvokom združili pred-svojih jajcih, ne da bi spočetka ve-; Havo, da dobi jmi njcan nekaj .'n adela, kaj »pride iz njih, ali če pitajo ne.
; čebele svojo matico s j-okem, ki pra j Žival ni avtomat, ker drujrače !»i najbolj potrebuje za lezenje ja;-\ ' se ničesar ne naučla, in tudi in-i so to očitoo smotrna, dasi nezave l-Ut:nkt iii -tako preprosta zadev i.| na dejanja, ki jih v splošnem 'in?- j kakor so niisli i nek č. Por-,lina' nujemo in.stinktivna. Gre torej /.a ^nagonska dejanja" se dado v o-] določeno in prirojeno reakcijo, ka- stalem izvajati ]K>|Kilnoma iz do-j
tere jiomena bitje ne ve.
jrajatrj v organizmu. Kadar ptic.vj
Videti V, da deluje žival kakf.r va!l- i,,,a to povsem tekstu v/ro5i. avtomat hi to nabiranje se je dr- V fi<>hi valjenjn namreč pojaJ žalo dejansko cela stoletja v zna- V,J° ™*mi l,t,e ,la trebuhu pieseb-. 1 lost i. Moderna znanost pa je d-o-.110 "vahlne maro-e', vneta mest.,.: tovila, da so na^nska dejanja ka- s ^aU-nh so mlpadla peresa in ki
k^r izkusita nemo®roča brez delovanja nekepra najvišjega središča v živčnem sistemu.
Samo živali z možgani imajo instinkte!
Na univerzi v Joni preiskujejo ž.» nekaj let instinkt nekih gosenic, ki imajo navado, da >ri iz peščen:h zrnc, ras4.l*tinskih delcev in i>otlol»-ne<»a z'e;wjo okoli telesa nekakšen tulec, v katerem se tudi zabubijo. Pri jedi Ln lezenju moli živalici le plava iT tulca. V jrlavi >o neznatni možgani. Če te izrežeš, žre žival sicer še naprej, a le tedaj, če pride v dotikos hrano, svojega tulca, svojih lovHnih mrež pa ne gradi več in tudi ne išče več hrane, njena 11a-jjmska delovanja so teilaj prenehala
To. da mora imeti žrval z tiairo-ni tiHižtraiie. dokazuje, da ima p» i nagonih svojo ulogo tudi neka me-OHIO	.ra izkustev, s čimer se strinja, o
Barherton. Jolm Ilalant, Joe H1H' t.ndi u^toritcv 0	živali.
Frank Trolia	| < "e nat4-<-seš zlati ribici drobt .n v
Clerelaml. A nt o« ftultek, Chaa. Kar-! vodo in ]>riplava na j»ovršje.
linger, Jac«»l» IteaidL. John Slapuiklto gotovo iz prirojenega nagona, t
Euclig. F. Bajt	I sklepati moramo tudi te, da pri-
<>iratl. Anton Nannie	I. . . , ,	.. ,	-
hajajo od hrantlnih snoui kenucut
Lorain. Louis Kalant. Jolin KumSe Warren, Mrs. F. Rachar Yountfstown. Anton KIkelj
OREGON:
Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Ambritltte, Frank Jsbfie
BraddM'k. J. A. Germ
Broughton, Anton I|wvec Claridge. Anton Jerina ConemauKb. J. Bresovee Export, J. Previa, Lauit Snpan€;C Farrel, J»rry Okorn Foraat City, Math Kaarin Greenaburg, Frank Novak Johnstown, John Polantx Krayu, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Ralloeli Manor, Fr. I>enashar Meadow I^anda. J. Kopriviek Midway. John Žust Moon Run. Frank Pudmllfiek Plttaburgb In vao okolico. Vincent Arh
Plttaburah. J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Readne. J. Pewlirc Steelton. A. "Hren
Turtle Creek, J. SkerlJ. Fr. Scblfrer West Newton, Joseph Jot an
dražljaji, na katere reagira or<r.i
WISCONSIN: Milwaukee. West Allla. HhetMiysan, Lea Mnjenn
Frank Skek
WYOMING: Rock 8 princ«, Leab Taaehar Diamondrille, Joe Rollcb
Vi la.
In »njet
rajn
UPRAVA "GLAS NARODA"
IZVEŽBANE IZDELOVALKK
klobukov iz blaga dobe delo. —
SULTZER - HENDERSON 55 WEST HOtb STREET, 121 h FLO. »It New York City
ptico zelo motijo. Sedenje na sp<-| četka mrz'ih in gladkih jajcih J»ti-j ci i>o vsej priliki dobro de. Ptica m ili bas teilaj. ne da bi vedela z:i I smoter, povsem po načelu ugaja- j n.ia in n<%iiga:anja, ki ima v naravi j 'veliko ulogo. S tem v skladu je to. da preneha valiti, čim izginejo o-n>enjene marnge. ne glede 11a to. dali so mladiči že razviti in da-li še potrebujejo val i" ne toplote.
S takšiumi .spoznanji je pistal problem nagonov veliko bolj jasen, a znanost je dovolj poštena ter priznava, da ni niti od daleč Se j»o-jasnen.
5. ma|a:
JUujfMtic v CherbourK Western'and v Havre Vulcndam v Boulogne
ft. maja:
l-ilayette v Havr« Vuleania, v Trst
10. maja:
Aquitania v Cherbourr 1'eutsciilund v Cheibours
12.	maja: Olympic v Havre Mimi.-iv-isku v Havre Uuttetdam v Boulosne
13.	maja:
Champlain v Havr« l!e* v Uenoa Europa v Bremen
16.	maja:
L.evi«itlw*n v Cherbourg
17.	maja:
1 lerenparia. v Cherbnurg New York v Clierimuric
19.	maja:
Sta.temlam v Boulogne 1'aris v Havre
20.	maja:
C'.nte firanrle v Genu« Bremen v Bremen Georgic v Cobb
24.	maja: Manlialian v Havre Albert Oa!lin v Cherbourg
25.	maja:
Con te di Ha vola v Genoa
26.	maja:
M iiesijr v Cherbourg Minnetonka v Havre Veeiidam v Boul->gne
27.	maja:
lie dr Hrnnee \ Havr« Ka turnih v Trni Aquitania v Cherbourg
tO maja: Eur.-fa v Bremen
31. maja:
Hamburg v Cherbourg l*r«f« lioooevelt v Havre Roma v Genua
2.	Jun Ja:
Olympic v Cherbourg Western land v Havre Volendam v ttoulogne
3.	Junila: Cliamp'ain v Havr« Ite* v Cen.i« Britannic v Cobh
ra
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
"GRUNT"
(Spisal Janko Kač)
kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Cena
$1 50
1
I
MAJSKI IZLET
v staro domovino
na slavnem Cunardovem ekspresnem parniku
AQUITANIA
S. JULIJA
Naši udeNienrt t»-sa izleta bodo irne i izbrane' kabine z mod.-rno oprem«*, hrano njihovem okusu in rasi:« druge 1*»nebne prednosti.
ZMERNE CENE
POD OSEBNIM SPREMSTVOM
Pifilte i", ilustrirali knjižiou t vsemi drugimi pojasni!!.
LEOZAKRAJŠEK
General Travel Service 1c59 SeconJ Ave. New York. N. Y.
CUNARD LINE

imajo velik uspeh
6.	junl!-:.
Le\Uthan v Cherbourg
7.	junija:
l>eulnchland v Cherbourg Berengaiia v Cherbourg
8.	junija:
l^afaj ette v Havre Augustus v Genoa Bremen v Bremen
9.	Junija:
Sta I end* m v Houlogna Xlinn. »aaka v Cherbourg
10.	junija: l*aris v Havre
14.	Junija:
1'reb. 11 .rding v Itavre Majestic v Cherbourg New Voi\ v Cherbourg Aquitania v Cherbouig
15.	junija:
I Cuutr di Savoia v Genoa
( It. junija:
Kuropa v Kremen Bennland v Havre Kotcerdam v Boulogn*
17.	Junija: tlriiani' v Cobh
l!e de France v Havre
20.	Junija:
L>e Grasse v Ilavre
21.	junija:
Vulcania v Trst
Albert Kal lin v Cherbourg
Manhattan v Havre
23.	Junija:
Olympic v Cherbourg .M iiietonkH v Havre Veenda m v Boulogne
24.	junija: Champlain v Havre ltesc v Ger»>a Krem.-n v Kremen
27.	junija:
l.eviathan v Cherbourg
28.	junija:
Berengaria v Cherbourg llami'UrK Cherbourg
29.	Junija:
Conte Grande v Genoa
30.	junija:
Majestic v CherliourR Sta tend a ni v {»oulngue
1. julija:
1'firis v Ha vre Iafa.vett« v Hnvr« 3. julija-
F.un.pa v Bremen 5. Julija:
Saturnia v Trst Aqultana v Cherbourg I »eut-H« bland v Chertiourg
7.	julija: -
Ite rtf Fiance v Havre
8.	Julija:
Conte di Savoia v Genoa
11.	Julija: Rremen v Bremen
12.	julija:
N»-u- V«.rV v Cherlmurg O'ympic v Cherbourg
14.	julija: Itntierdam, Rotterdam
15.	Julija: Ghamplaln v Havre Rex v Genoa HereiiR-iria v Cherbourg
18.	julija:
I.eviathan v Cherbourg
19.	Ju'ija: Manhattan v Havre Albert Kallin v Cherbourg
20.	Julija:
Majestic v Cherbourg
21.	Julija: Piris v Itn vre Europa v Bremen Stntendam.v Boulogne
26.	julija:
I ji fa yet te v Havre Hamburg v Cherbourg Pres Roosevelt v Havr«
27.	julija:
Bremen v Bremen
28.	fulHa:
Veenrtnm v Ttoiilnene
He	France v Havre
29.	Julija:
. 11 rvla v Tr.t
Aquitania v Cherbourg
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
»Na Hitrem Ekspresnem Parntku
PARIS
19. MAJA 10. Junija — I. Julija
CHAMPLAIN
1.?. Maja — 3. Junija
ILE DE FRANCE
07. Maja — IT. Junija NI IKE CENE DO VSEH DELO*? JUGOSLAVIJE
Z* Mjunil« In potna liste vpra.
lalta naš« pcoblaMana ajent«
cJrcaeK Jdrue
']:» STATE STUEKT. NEW YORK
T
CENA
dr: KERNOVEGa berila
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE UVOM)
$2.—
Nudite ga prt
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
ti« Wni ltlfe ItoHC M*« ttrfc Clt)
V	SLOVENIJO
PO SOINČNI JUŽNI PROQI
V	GENOVO ALI TRST VELIKE KAZKOŠNK LAUJE Najhitrejia ekspresna vožnja do SLOVENIJE po Sredo-
dozemskem morju.
R E X ............ 13. maji
Conte di SAVOIA...25. maja rirektne že!o*ni&ke zvexe iz Genove, pomike l«o sprejel zastopnik družbe ler Jh bo pravočasno spremil na hitre brzovlake. vozeče v Slovenijo Direktna liuiba do TRSTA
VULCAN IA ____ 6. maja
SATURNIA .... 27. maja Druga odplutja
ROMA......31. maja
AUGUSTUS .. 8. juniji Kraani prostori — izvrstna kbhlnja. Vprataj kateregakoli agenta ali na v uradu I'A LIAN* LINE I State St.. X.Y.C.