206' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 O DVEH LJUBLJANSKIH BAROČNIH PORTALIH DAMJAN PRELOVŠEK Prenekatera umetnina zaživi popolnoma v novi luči, kadar jo lahko zanesljiveje postavi- mo v prostor in čas, še zlasti pa, če se nam po- sreči izluščiti tudi ime njenega avtorja. To la- hko trdimo za dva znana in izjemno kakovo- stna baročna portala v Ljubljani, ki sta se do- slej izmikala trdnejši opredelitvi. Prvega je dal postaviti grof Orfeo Strassoldo, še preden je postal deželni glavar na Kranjskem, v veži svoje hiše na Novem trgu št. 6, drugega pa baron Avguštin Codelli v svoji palači na Bre- gu št. 20. Stopniščni portaP hiše na Novem trgu je oblikovan z dvema stebroma, ki ju k steni pri- klepajo po trije prsitani iz tršega kamna. Pre- klada nad njima se prilega plitkemu oboku in je prav tako povezana s prstani. V temenu po- življa portal plastika glave s širokokrajnim klobukom in z nabranim ovratnikom. Druga- če kot vhodni rotovški portal, ki je doslerj v literaturi veljal za njegov zgled,^ deluje vhod v veži Strassoldove hiše manj enoitno prav zaradi naglašenih stebrov, ki silita s podstav- koma diagonalno v prostor in se zdita premoč- na za podpiranje šibke segmentne preklade. Precej poškodovana kamnita glava izdaja značilno kiparsko govorico Angela Puttija,» tako v voluminoznem. načinu obdelave celote kot tudi v nadrobnostih. Bližnje sorodnike bi kipu lahko našli v skoraj povsem sočasnih Portal v veži hiše na Novem trgu št. 6 (foto C. Narobe) starčevskih glavah emonskih škofov v Ljub- ljanski stolnici. Primerjati ga velja zlasti z obrazom škofa Maksima in njegovimi namr- ščenimi obrvmi. Tudi pramen las, ki na levi strani sili izpod klobuka moža na portalu, je oblikovan z značilnim Puttijevim duktusom. Hkrati kaže opozoriti še na plastiko starca s skoraj enakim klobukom in podobno zasuka- no glavo, ki jo je za stopnišče palače Pojana- Matteazzi v Vicenzi izklesal kiparjev učitelj Orazio Marinali. Grof Strassoldo si je skrbno zapisoval v po- sebno računsko knjigo vse izdatke v zvezi s posestjo v Ljubljani in z graščino Zalog pri Moravčah.^ Ni vedno jasno, kdaj gre za stavbo na Novem trgu in kdaj za hišo pred Karlov- škimi vrati, ki je bila tudi njegova lasit, ven- dar glede obravnavanega portala ne more biti pomote. Hišo na Novem trgu je grof Strassol- do kupil pozno spomladi leta 'l709 in se takoj lotil obsežnih prezidav, ki jih je zaupal stavb- nemu mojstru Carlu Martinuzziju.' Ne več ohranjeni glavni portal z maskaronom je iz- klesal kamnosek Francesco Grummik.' Leta 1712 pa je grof plačal kamnoseku Luku Mi- si eju izdelavo stopniščnega portala iz morav- škega kamna pred stopniščem, hkrati s porta- lom pred dvorano v nadstropju.' Ker sta Mi- slej in njegov kipar Angelo Putti tedaj sode- lovala tudi pri prezidavah Strassoldove gra- ščine Zalog pri Moravčah,^ je več kot verjet- no, da je v Padovi rojeni umetnik avtor glave v temenu ljubljanskega portala. Med portalo- ma v Str assoldo vi hiši in na ljubljanskem rotovžu torej ni neposredne zveze, ker je slednji najmanj šest let mlajši od prvega. Vhoda sta si tudi sicer malo podobna. Druži ju le členitev z vodoravnimi prstani, ki je bila v začetku 18. stoletja v Benetkah zelo razširjena. Portal v veži na Novem trgu je časovno na začetku velikega beneškega umet- nostnega vala, ki je nato skoraj dve desetletji preplavljal središče Kranjske. Kdo naj bi bil naredil načrt vhoda v zasebne prostore grofa Strassolda, kamnosek Mislej ali stavbenik Martinuzzi? Ce rešitev primer- jamo s fotografijo uničenih portalov na stop- nišču graščine Zalog," opazimo, da gre v Ljub- ljani za izrazitejši arhitektonski pristop k na- logi. To opravičuje misel o Martinuzzijevem avtorstvu, še zlasti, ker vemo, da je arhitekt za svoje stavbe tudi sam načrtoval kamnose- ški in kiparski okras.'* Nizek obok na Novem trgu Martinuzziju ni dovoljeval dovolj urav- notežene rešitve. Stebra sta premočna za ši- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 207 i bak vrhnji zaključek, kar moti klasične pred- stave o lepem. Opravka imamo torej s prev- zemom modnih vzorcev beneškega settecen- ta, ki se še niso udomačili. Dve leti pozneje zasledimo isto ekipo, to je Martinuzzija, Misleja in Puttija, pri najbolj kvalitetnem ljubljanskem baročnem portalu, pri glavnem vhodu v semenišče. Tudi tu opa- zimo razkorak med močjo Puttijevih velika- nov in razmeroma lahkotnim arhitravom nad njima. Kako so bile tokrat porazdeljene nalo- ge? Ali je tudi Martinuzzi sodeloval pri zasno- vi portala in je Putti skrbel samo za kiparski okras? Kako pojasniti neskladje med bogatim portalem in domala golo fasado? Taka in po- dobna vprašanja se odpirajo prav ob ogledo- vanju vhoda v veži Strassoldove hiše, še zla- sti, če pomislimo na popolno sozvočje Putti- jevih kipov z oltarno arhitekturo v šentja- kobski cerkvi. Sta Ignacijev in Jožefov oltar v celoti delo tega kiparja? Skratka, nejasnosti je več, kot jih je mogoče pojasniti, saj so si spomeniki med seboj slogovno preveč raz- lični. Jasno se zdi le, da je Mislejev umetniški delež pri vsem neznaten. Carlo Martinuzzi je bil predstavnik starejše stavbarske generacije, ki kmalu ni več mogla povsem ustreči željam po izrazito beneških arhitekturnih novostih. Čeprav doslej o njem nismo kaj prida vedeli, nekateri podatki ven- dar govore za spretnega in vestnega stavbar- rja.^^ Umetnositnim predstavam članov akade- mije Operosorum so bili bližji nekateri Bene- čani, med njimi tudi avtor vhoda v mesitno hišo. Luigi Bombasi. Njegov portal je ugla- šeno dekorativno delo, ki se slogovno močno razločuje od starejšega portala na Novem tr- gu. Pri Bombasi ju prstani ne oklepajo hete- rogemih arhitektonskih sestavin, ampak so mišljeni kot rustika, ki pomaga ritmizirati enotno komponirano celoto. Povsem nekaj drugega je vhod v hišo baro- na Codellija na Bregu.^^ Preseliti se moramo najmanj za tri desetletja naprej v čas, ko se je Ljubljana že poslavljala od beneškega ba- roka. V mesitu so tedaj živeli še nekateri po- membni talijanski umetniki, med njimi na primer stavbenik Candido Zulliani in kipar Francesco Robba, ki še niso izrekli zadnje be- sede, a vdor avstrijskega baroka je iz dneva v dan naraščal. Beneško usmerjena arhitektura je vztrajno ohranjala izrazito tektonsko nara- vo, se je pa hkrati oblikovno vse bolj iztanj- ševala. Nekdanje polnoplastične oblike so se umaknile drobnim grafičnim črtam in značil- nemu plastenju stene. Prehoda v rokoko ni- so nakazovale zavite oblike, pač pa »nežna« obdelava površine spomenikov. Angelo de Putti, glava na portalu v hiši Novi trg št. 6 (foto C. Narobe) Da bi portal s poprsjem viteza nastal so- časno z Jelovškovimi freskami v dvorani, ki so datirane v trideseta leta," se ne zdi verje- tno. Slogovno bi veliko bolj sodil v konec šti- ridesetih let, kar se ujema tudi s podelitvijo baronskega naslova lastniku hiše, Avguštinu Codelliju.^' Omenjena plastika viteza skupaj z upodobljenimi vojaškimi atributi in poudarje- nimi zastavami kaže na pridevek »von Fah- nenfeld«, ki ga je plemič iz goriške veje Co- dellijev prejel v letu svoje smrti 1749. To pa ne nasprotuje nastanku portala tudi že kako leto poprej, torej v času, ko se je lastnik hiše nestrpno pripravljal na slovesen trenutek sprejema baronske časti. Manj verjetno pa je, da bi bil Avguštin Codelli že veliko prej po- skušal tako bahavo ovekovečiti svoje razme- roma skromno plemstvo, ki mu ga je bil po- delil Karel VI. Kot zgornjo časovno mejo za nastanek portala pa moramo vzeti datum Co- dellijeve smrti, saj je ta hiša nato prešla v last trgovca in menjalca Janeza Štefana Gasperi- nija,'^ ki gotovo ni imel vzroka, da bi poveli- čeval nekdanjega lastnika stavbe. Ob spoznanju, da gre za italijansko občute- no delo iz poznih štiridesetih let, se lahko pri- bližamo tudi umetniku. Poleg mestnega ar- hitekta Candida Zullianija prihajajo tedaj v poštev še kamnoseki in kiparji Luigi in nje- gov sin Carlo Bombasi, Francesco Grumik, Francesco Rotman in Francesco Robba. Por- tal je v resnici dovolj soroden sočasnim Zul- liani j evim rešitvam — na primer vhodu v graščino Goričane" — zlasti kar zadeva se- stavljanje v plasteh in diagonalno zapolnitev vogalov vhodne odprtine. Vendarle pa gre za 208 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 veliko bogatejšo kamnoseško govorico, kakr- šna pri tem stavbeniku ni običajna. Kar za- deva italijanske kamnoseke, ki so konec šti- ridesetih let delovali v Ljubljani, vemo nekaj več le o že omenjenem avtorju rotovškega portala, Luigiju Bombasiju.'^ V začetku šti- ridesetih let je skupaj s Francescom Grumni- kom izdelal dokaj razgiban portal nekdanje- ga mestnega hotela, imenovanega tudi Pri div- jem možu, na Ciril-Metodovem itrgu št. 21. Med tem portalom in obravnavanim spome- nikom na Bregu ni mogoče zaslediti skoraj nobene večje slogovne sorodnosti. To velja tu- di za Rotmanove portale, seveda, če je vhod v dolsko graščino resnično samostojno delo tega kiparja, kot trdi baron Erberg.'* Od vseh na- vedenih umetnikov prihaja v poštev torej le še Francesco Robba. Ta si je po smrti doma- čina Gregorja Mačka 1745 pridobil tudi na- slov mestnega stavbnega mojstra. Zato je ze- lo vabljiva misel, da bi bila zunanjščina Co- delli j eve hiše na Bregu lahko redka priča doslej skoraj popolnoma neznanega Robbove- ga stavbeniškega delovanja.^" Kako je mogo- če zagovarjati to misel? Najprej si velja po- bliže ogledati samo plastiko na portalu. Obraz vojščaka z mesnatimi ustnicami, značilno mo- deliranimi lici in nosom, nas spomni na Rob- bov kip cesarja Karla VI., ki ga hrani Mest- ni muzej, dovolj blizu pa je tudi plastiki star- ca z vihar j očim ogrinjalom na ljubljanskem mestnem vodnjaku. Se zgovornejša je perja- nica na čeladi. Oblikovana je bujno in popol- noma enako stilizirana kot angelske peruti Portal hiše na Bregu št. 20 (foto C. Narobe) Francesco Robba, glava s portala na hiši Breg št. 20 (foto C. Narobe) na Robbovih oltarjih pri Sv. Jakobu ali v ljubljanski stolnici. Tudi draperija ppprsja močno spominja na oblačilo omenjenega ce- sarjevega kipa. Prav tako prepričljiva je celota. Dasi se na prvi pogled zdi, da portal na Bregu nima ve- liko skupnega z zrelimi baročnimi oblika- mi Robbovih oltarjev, nas sočasno nastali vod- njak pred mestno hišo opozarja na dvojnost v kiparjevem delu. Medtem ko so oltarji berni- ninijevsko razgibani, kar je nasledek vpliva arhitekta Giuseppa Pozza,^' pa je veliko stro- žja arhitektura vodnjaka bližja beneškemu klasicizmu. Posebno poučni so robovi obeliska in njegovega podstavka, ki zbujajo vtis, da gre za plastenju portala na Bregu podobno sestavljanje marmornatih plošč. Polžasito za- viti kapiteli portalnih pilastrov so v prerezu podobni spodnjemu delu obeliska na vodnja- ku. Krogla s kovinsko konico, ki zaključuje mestni vodnjak, je na portalu ponovljena kar dvakrat. Značilen okras vhoda so tudi polžasti zavoji, kakršne zasledimo tudi na podstavku obeliska. Obris reliefa z vojaškimi atributi nad vhodom v Codellijevo hišo pa najdemo spet v atiki Robbovega velikega oltarja pri ljubljan- skih frančiškanih ali še izraziteje na podstav- ku kipa sv. Janeza Nepomuka, ki je nekoč stal v kapelici ob črnuškem mostu in krasi sedaj fasado šentflorjanske cerkve. Skratka, gre za oblikovni slovar, ki je preveč oseben, da bi ga mogli izpeljati le iz splošnih slogovnih znakov določenega časa. Robba je bil rojen kipar in tudi, kadar se je loteval izrazito arhitekton- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 2091 skih nalog, jih je najbrž obravnaval povsem kiparsko. Ce predpostavimo, da naj bi bila njegova vsa zunanjščina Codelli j eve hiše, se zdi trditev še tolikanj bolj upravičena. Stav- ba je enakomerno prepredena s pilastri, pou- darek pa je na portalu. Ta ni v sredi glavne fasade in tudi ni z njo zraščen. Kipar se ni znal ogniti zadregam ob stiku s pilastri in z zidcem, ki teče čez vso zunanjščino, niti se ni potrudil organsko vključiti okno nad vhodom v kompozicijo portala. To bi lahko dosegel z balkonom ali bogatejšim arhitektonskim okrasjem. Ce povzamemo uvodno misel, so ugotovitve o obeh ljubljanskih portalih nov drobec v mo- zaiku baročne umetnosti na Slovenskem. Po- magajo lahko odpreti nove strani v zgodovini našega baroka, ki se ga po prvih temeljnih študijah velja lotiti nadrobneje in bolj po- globljeno. OPOMBE 1. Portal je zaradi dvokrilnih vrat, ki so se od- pirala proti stopnišču (ohranjeni tečaji!), nekodiko pomaknjen v hodnik. Prehod na desni so oprli veliko pozneje. — 2. N. Sumi: Ljubljanska baroč- na arhitektura, Ljubljana 1961, p. 36. — 3. O Puttiju cf. E. Cevc, kipar Angelo Pu- tti in njegovo delo na Slovenskem, Zbornik za likovna umetnosti, št. 9, Matica Srpska, 1973, pp. 257—271. — 4. AS, Dol, Gr. A. I., fase. Iil7 (Stras- soldo), ovoj Hiše v Ljubljani. Prof. Majdi Smole se zahvaljujem za pomoč pri branju grdo pisane- ga originala. — 5. Ibid., fol. 1. — 6. Ibid., fol. 19; Kamnosekov priimek je v aktih zelo različno na- pisan (cf. D. Prelovšek, Kje se je šolal kipar Franc Rotman?, Kronika, XXIV, 1976, p. 106, op. 7). — 7. Ibid., fol. 20 — 8. Ibid. — 9. M. Zupan- čič-M. Zontar: Gradovi na domžalskem in morav- škem območju. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zv. 95, Ljubljana 1979, p. 29; fototeka Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine SRS. — 10. Archivio di Stato, Trst, Intendenza commerciale per il Litorale in Trieste, No. 373, fol. 23 (Ob zidavi tržaškega lazareta 1721 se je inž. Weis pritoževal, da želi Martinuzzi stavbo okrasiti z bogatimi stopnicami, kipi in drugim nepotrebnim okrasjem, kot da bi šlo za zidavo prave palače) — 11. Cf. V. Steska, Naši stavbarji minule dobe. Zbornik za umetnostno zgodovino, III, 1923, p. 6; cf. tudi op. 10. — 12. S. Vilfan: Zgo dovina ljubljanske mestne hiše, knjižnica Kronike zv. 4, Ljubljana 1958, p. 41. — 13. Portal je izkle- san z podpeškega marmorja in je danes v zelo slabem stanju. Ob urejanju pločnika so z asfal- tom razkrili njegov spodnji del. Okoli leta 1973 — natančne dokumentacije na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je Mp reševal, nimajo — je ob napeljevanju PTT ktblov neki delavec stopil na kip vojščaka, ki je padel na tla in se razbU. Plastiko je rešitavriral akademski kipar Momo Vukovič in jo zamenjal z odlitkom iz umetne smole. Ker Mestni muzej ni bU. pri- pravljen prevzeti Robbov original, so ga pozneje namestili v nišo gostilniške sobe Pri vitezu. Po- leti 1982 je odpadel velik del venca nad levim kapitelom. — 14. S. Mikuž, Ilovšek Franc, ba- ročni slikar, 1. del, ZUZ, XVI, 1939/40, p. 19 — 15. O Avguštinu Oodelliju cf. Primorski isiovenski biografski leksikon, Gorica — 16. V. Fabjančič: Knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev, tip- kopLs, Ljubljana 1940/43, 2. del., s. v. Breg 14. — 37. D. Prelovšek-L. Osjak-P. Štrukelj : Coricane, Kulturni in naravni spomeniki Sovenije, zv. 91, Ljubljana 1979, p. 4. — 18. Cf. V. Steska, Ljub- ljanski baročni kiparji, ZUZ, V, 1925, p. 92; M. Stele, Ljubljansko baročno kiparstvo v kamnu, ZUZ, n. v., IV, 1957, pp. 59—60. — 19. AS, Dol, Gr. A. I., 248 r, fol. 41 in 1/98 r. — 20. O Robbu kot stavbarju vemo le, da je leta 1749 po nalogu magistrata skupaj s C. Zulliani jem izbral pro- stor za novo opekarno in ugotavljal vzroke za vlažnost Sentpeterske kasarne. (A. Vodnik, Fran- cesco Bobba, Kronika slovenskih mest, III, 1936, pp. 226—227). — 21. D. Prelovšek, Soianje kipar- ja Francesca Robba, Kronika, XXVIII, 1980, p. 108.