(Posamezna Stevlfta 8 vtuirjcf«) 199, Uhaja VMk te, tedi ob nedeVaft ob 5 zjatraj. UredaiBvo: Utka Sv. FnEAa ^a^L n«d*, dops* naj m poMjafo orcde**m m Normim« sprejemalo ia rokopisi M ne vračajo. Izdajatelj in odgcronti urednik Štetan Oodiai. Lastnik lipi i , Edino*-. — Tisk tiskane .Edino*', vpisane w cm danim poraKvom v Trat* oMca Sv. PraoOfca A»flcega ft. 30. TddM vedntftra i« uprave iav. 11-57. Naročnina zašla: Za celo lato....... K lig Za pol leta..........• ••••• • t§*60 tri nesaca »••*•• ■ 7*99 v mtm.9 i ai m. 20. jmiia 117 Lafnlk 3SI«. Cl nadcijsko Isdaja aa •a pol Ma....... Posamezna Iteviike »Edinosti* se prodajajo po S vin.irjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosii ene kolon^ Cena: Oglasi trgovcev in obrtnikov......mm po 10 vfft. Osmrtnice, zahvale, pc slanice, oglasi denarnih zavodov ................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—^ vsaka nadaijna vrsta .............2. - Mali oglesi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina bi reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno Ta upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiik* AsMkaga it 30. — PoStnohranllničnl račun it. '41.852. Ekspoze kancelarja dr. Hlchaellsa. ___________avatavna vojna. Wmmmm, uspeli Ia tfolalfcl »Metal lak« dobar. Pivliiiilal aairU luiiil—iaf mmtrm mt Vttralaaia tflo litrasnfaaja aaspratnikair. Oosp^ar*« p« Oiaj m iiko ije nameftta. Mraka valHaa rafo n-.a la i»j»r ' " se glasi: »Kancelaru nemške države. Rajhstag. Izzvan vsled ruske oienzKe v Galiciji, je bH izvršen danes n toč en napad. Odtar m« 1» Nlegovo VeHSantfvo cesar J^S?.1 ;«noval ta državnega kanceiarja, unam BEROUN, 19. (Kor.) Na današnji sejidr-tavnega zbora ie državni kancelar dr. Mteftatte Izvajal: biflDoval danes prv* priliko, da stopim v zvezo z Viaoko flbomico. V silno resnem času sem pravrei na svote rame na cente težko breme Drznil sem se to v zaupanju na silo ki bom služil sedaj stvari z vso vaemo. Od Vas, gospoda moja. prrčaku-n zaupljivega artietovianja v diuhu. ki se v teh krogih tekom vojne ob nesel tako Jno Vetezashižnega moia, ki je bil na i mestu pred menoj, se je trpko kritizirala često s jezo m sovraštvom. Čutim, bi btto dostojne?®, ako bi se sovraštvo ?i mržnja ustavila za zaprtima durmi. Jako dobro.) Sele, ko bo kniiga te vojne fežala odprta nred našimi očrni, borno za moAl dostofno oceniti, kaj je pomenjalo avstrijskih prebile ruske postojanke pn ZIočovu.« (Živahno odobravanje. Medklici s skrajne levice: Stimmungsmacherei! Protikiici: Fuj!) Dobiček Brnsiiova je torej s tem zopet izenačen. — Grška je prisiljeno vstopila v vojno«. Naša skupno z Bolgari branjena fronta se drži. — Italiji enajsta soška bitka ne bo prinesla od nje in njenih zaveznic pričakovanega cilja, namreč posesti Trsta. — Na Kavkaškem in v Palestini je' boj vsled letnega časa prenehal. Ko pa prične iznova, bo našel sovražnik turške armade oborožene. — Upapolne nade ententnih dežel na Ameriko priznamo brez težkih skrbi. Izračunali j smo, koliko ladij je potreba za prevoz no-' ve armade -Amerike v Evropo in koliko tonaže za prehranjevanje take armade. Francija in Anglija bi brez oškodovanja vojnega gospodarstva to težko izmogli. Z našimi dosedanjimi uspehi se bomo otresli tudi tega novega nasprotnika. To je naše trdmo prepričanje in zaupanje. (Odobravanje.) Mi in naši zavezniki zamoremo torej z mirno gotovostjo pričakovati tudi nadalj-nih razvojev vojaških dogodkov. (Odobravanje.) In kljub temu plamti v srcih nas vseh vprašanje: Kako <-olgo bo še vojna? Ln sedaj prehajam k temu, kar naiboij zanima nas vse. Nemčija ni hotela vojne. Nemčija ie ni hotela, da bi osvajala in povečala nasilnim potom svojo moč, in zato tudi samo radi nasilnih osvojevanj ne bo nadaljevala vojne, ako prinese časten mir. (Čujte! Cujte! pri socijalistih.) To, kar hočemo, je v prvi vrsti, da sklenemo mir kot tak mi. Sedanja generacija in poznejši rodovi naj imajo to vojno dobo »skozi desetletja v blesteoein spominu kot dobo neverjetne dejanske sile ki požrtvovalnosti našega naroda. (Živahno odobravanje). V tem duhu pričnemo pogajanja, ko pride čas. (Odobravanje). Miru ne moremo ponuditi vnovič. (Ploskanje). Roka, ki ie fcila že enkrat ponuđena polteno in pripravljena za nrir, je segla v praznino. (Zopet odobravanje). Ako napravimo mir, potem je potrebno, ia bodo meje nemške države zavaros ane za vse večne čase. Mi moramo potom sporazuma (Odobravanje na levici in v središču) in pobotanja jamčiti za življenjske pogoje Nemčije na suhem in na morju. Mir mora tvoriti podlago za trajno spravo narodov. (Odobravanje.) Nadaljne mržnje narodov z gospodarskimi zaporami mora preprečiti; obvarovati nas mora tega, da bi se orožna zveza naših nasprotnikov razvila v gospodarsko zvezo proti nam. Ta cilj je mogoče doseči v okviru Vaše resolucije, kakor si jo razlagam jaz. Ko opuste sovražniki želje po osvojevanju in našemi poraz« m zažele mirovna pogajanja, potem bosta vus nemški narod in nemška armada z vojskovodji vred. ki odobravajo te izjave prešla tudi \ *vnost (Jako dobro), so iz- (čujte, čujie na levici in v centru), sogla-7 aia za nekij časa gotova čustva raz-; šali v tem. da sovražnika, takoj ko migne, ohranja. To jo nastalo pač radi tega, ker; povprašamo, kaj nam itna povedati, kajti Bethn annovo kancelarstvo za Nemčijo. (Jako dobro.) Ako ne bi trdno veroval v pravičnost na*e siv*-i, potem ne bi prevzel ura a. Imeti moramo vedno pred očmi dogodke pred tremi leti, kar je zgodovinski dognano, in pa dokaze. da smo bili prisiljeni k volni. Oboroževanje Rusije in njena mobilizacija je pomenila veliko nevarnost za Kcmčijo. Udeležba na konferenci, tekom katere bi se Mobilizacija onstran naših mej nadaljevala, bi pomenila političen samomor. (Jako dobro.) Akoprav so angleški državniki vedeli. kakor te razvidno iz njihove modre knjige, da je ruska mobilizacija morala dovesti do vofne z Nemčijo, niso črlinili niti besedice proti vojaškim odraibam Rušile, dočkn je moj predhodnik v instrukciji 29. julija 1914 cesarskemu veleposlaniku na Dunaju ukazal, da izjavi: »Mi radi izvršimo zvezno dolžnost, vendar pa odklanjamo, da bi se vsled Avstrije radi neupoštevanja, naših nasvetov zapletli v voino«. Tako ne piše oni, ki hoče zanetiti svetovni požar; tako ne piše oni. ki se bori za mir in ki se je boril za mir do skrajnosti. Razvrščevanje ruskih arm:ii je prisililo Nemčijo, da je zgrabila za meč. In kar velja za vojno, velja tudi za naša orožja, posebno za podvodniško vojno. Zavračam očitek, da pomeni podvodniška vojna kršitev mednarodnega prava in po-grešek proti človeškim pravicam. (Odobravanje). Anglija nam je potisnila orožje v roko; s svojo protipostavno pomorsko zaporo >e preprečila nevtralno trgovino z Nemčijo in proglasila izstradalno vojno. Naša skroni-a na^a, da bo Amerika na čelu nevtralce * napravila konec angleški •>•» i ; t^F: ;->i , »e bila ničeva. Zadnji poiz-i v, ki ca je ndpravMa Nemčija, da s častno n poi io zai eno mirovno ponudba . jpreči najskrajnejše. se je izjalovil. Z. -<> ie morala izbrati Nemčija to zadnje src Isivo in je mora izvajati tudi do skraj-i» v svrho skrajšanja vojne. (Živahno o. L>ravanie.) Pod vodniška vojna izvršuje delo. ki je pričakovalo o J nje, in še več. (Odobravanje.) N ipačna ; r>n>čila, ki so iz tajnih sej so -ča it pmr' 'Ki izra ;a'r priča,vova.ije, da bo vsled podvodiJ«ke vojne končana vojna v določenem čar-u. (Ja*loo « obro.) NaiiraviJi niso d< niovini nr.-bene usluge. i J ako dobro. Nernir. Predsednik zvoni.) Constatiram. da izvršuje podvoJniška vojna z uničevanjem sovražnih ladij to, kar bi morala. Ona napravlja škodo go-spodarstvu Anjii:je kakor tuj^j njenemu vi jevaiilu, naraščajočemu od dne do dne, tako da ne bo mogla več dolgo nasprotovati pofr-bi po miru. S poln in zaupanjem zam<»remo pričakovati radalinih činov hrabrih po !vodnikov. (Odobravanje.) mi hočjnio pošteno in miroljubno stopiti v mirovna pogajanja. (OMobravanje.) Gospoda moja! Do tedaj moramo mirno, potrpežljivo in hrabro vztrajati. Cas, v katerem živimo, je na polju prehrane najtežji. Mesec i'.tli j je bil najliujši, to vemo. Siiša je ziii. rževala rast in via lala je v resnici huda beda. Izrečem pa lahko po-pofnoma samozavestno, Ja nastopi v kratkem o'aiša i je in da bo potem prebivalstvo zopet boljše preskrbovano. (Bravo!) O žetvi še nočem reči nič gotovega. Toda že :'a:ics ie gotovo, da bo boljša, akor orete!-:!o leto. Stebla i»o sicer krat- Treri ujk. ko zamore Čuti v«a i ežela .a, to:^ i zriia zore izvrstno in imeli bomo mole besede, liočein uporabiti. Ja pozdravim naše čete na vseh frontah, na suhem in na morju, v zraku in v vodi. Kar so Izvršili naši pod vodstvom svoj h velikih voditeljev v teh treh letih, je br^z primere v svetovni zgodovini. (Živahno odobrava- letos *re l ijo žetev. V š*r?Hh krogih države je padlo sk< ro povsod pra\ r časno še dosti i ežja. da vzra>te krompir. Upamo iia :obro letino krompirja. (Jako dobro!) In ako to, kar dobimo iz Romunije in iz drugih zasedenih ozemelj, previdno ]K>ra- nje.) Zahvaljujemo pa se tudi našim zve-j bimo zs lastno gospodarstvo, bo jirema-stim in hral i im za. .z n. Orožno g:mo tudi pomanHuu^e hra.ie, ki nam gro-e l::!o preizkr 'cao v ognju, z\ i o vojno leto ie d-kazalo, da Neiiičije !■>. Nemčija bo vztrajala vic.!- pri iako slabi žetvi, kakor je bila 1. bratstvo, ki ne bo ruzpu zvezni zve Poročila vojaškčm , pada so ^e zov iz Jalov dokazujejo (Živahno notranj i z m. milijom/- ili armad. St«e rar ko so n •bi. pr;^r< bnh in dogovorih. 110, ni mogoče izstradati. Neprijazno ašega smnadM0 vodstva o j razmerje, ki je nastalo vsled vojnega go-iL! so j ko dobra. Na za- spe* : rstva med prebivalstvom v mestih . /:\e Ai .'.zev in Franco- n na kmetih, se zamore odpraviti z obo-pr r.i Ji armad j .estranskim razumevanjem obojestran- nljivo silo ia.še kaj več. I ritega težavnega položaja. Razveseljivi ■. jnbravanje.) Na z\ jdu vsled ! pojavi od pošiljanja stotisočev otrok na de-jav ni prišlo do napat'a|že!o bodo morda lajšali, izenačili in odstranili ta nasprotstva. Gospoda moja! Od mene, ki sem komaj le in nezlo Nastopil je zato mir. pačile vesti in hur-ka- rije vnovič izr He vojake v Ru-iji. felpet dni na novem mestu, ne morete pri-1 . -io do se je ofenzive. Njen cilj ie bil čakovati. da bi obširno govoril o visečih i/. ;>v i:i polja pri ZIočovu. da vprašanjih notranje politike. Pravim sa- cškoju. podvodniško vojno. Brusi- mo to-le: Postavljam se na stališče Naj- 1 - je s svok> brezobzirn -tio in z o^n :u- višje r^oslanice z dne 11. julija glede vo-J- ; žrtvami dosegel le Ji-alo in prei pol. i,'i>e pravice v Prusiji. (Živahno odobra-u sem dobil brzoja\ko feldmaršala, ki I vanje.) Smatram za k oris tro in potrebno, iia se dosežejo med velikrmi strankami in vlado ožji stđri in pripravljen sem, ne da bi škodil zvezifo-državnemu značaju in konstitucijonakiim temeljem države, storiti vse, kar zamora napraviti iz skupnega delovanja uspešno. Smatram tudi za potrebno, da postane zaupno razmerje med parlamentom in vlado ožje s tem, da se pokličejo na vodilna mesta možje, ki vži-vajo poleg svoMh osebnih sposobnosti za voJilna mesta tudi popolno zaupanje velikih stank. ljudskega zastopstva. Go-vpoda moja! Samoobsebi umljivo je to moeoče le pod pogojem, da se na drugi stram prizna, da se ie sme kratiti ustavne pravice državnoga sodstva za vodstvo notranje politih (Odobravanje na desnici.) Nikakor nisem pripravljen^ da si cfcum vzeti vaJstvo iz rok. (Odobravanje na raznih straneh zbornice. Gibanje). Gospoda moia! »Mi plove mo po divje razburkanem morju in v nevarnih vodah. Toda eno leskeče pred našimi očmi: To, po čemer hrepenimo, >e nova, ponosna Nemčija; ne Nemčija, ki 'Strahuje svet z orožno silo, kakor menijo naši sovražniki, ne, nravstvena, bogabojača, zvesta, miroljubna in mogočna Nemčija, ki jo ljubimo vsi. In za to Nemčijo boče>o naši bratje zunaj krvaveti in delati in to Nemčijo si hočemo priboriti vsem sovražnikom na-kliub. (Splošno živahno odobravanje.) Za kancelariem je predložil posl. Feh-renbach (oentrum) v imenu centra, socialistov in napredne ljudske stranke državnemu zboru v sprejem znano resolucijo. Pozi Pravil Je novega kanedarja in ga zagotovil podpore njegove stranke, ker pričakuje od njega, da dovede nemški narod do srečnega miru. P osi. Scheldemana je izjavil: Socijalisti srno bili politični nasprotniki bivšega kancelarja, toda naše nasproi-stvo je bik) stvarno in temeljno različno od drugih nasprotstev, ki so bila osebna in obrekovalna. V tem boju so oni, ki so se čutili ogrožene v razrednih interesih, sramotno pljuvali na Bethmamna. Proti pod-volniški vojni smo nastopali iz raznih vzrokov. Nismo hoteli, da se zanese vojna tudi v drugo polovico sveta. Vrh tega se je smatralo podvodniško orožje za sredstvo, ki izsKi že to poletje mir. Ta iluzija se je razblinila. Resnica je. da mi ravno-tako z vojaškimi sredstvi ne moremo končati vojne, kakor ne naši naisprotndki. Po daljši debati je rajhstag sprejel znano skupno resolucijo centra, socialistov in naprednjakov z 214 proti. 116, ob vzdr-Žanju 17 glasov. Sprejel je dalje vojno-kreditno predlogo v drugem čitanju z vsemi glasovi proti glasovom neodvisnih so-eijalUtov. Trenje čitanje se bo vršilo jutri, ker so neodvisni socijalisti protestirali proti takojšnjemu sprejemu. Parlanientfims stvari. (O- našega posebnega poročevalca). D n n a j, 18. julija. I -stavni odsek bo imel jutri dopoldne poslednjo sekf v tem mesecu; prihodnja ne bo mogla biti preiJi 17. avgustom, ko se dr. Mataja po sedanjih dispozicijah vrne iz i^vice, obložen z nazori, mnenji, /eLami in iiasveti nevtralnih držav. — i e seie s s udeležita tudi dr. Korošec in dr. Krek. Poleg nemške zadeve s poslednjimi zaplembami dunajskih listov prideta na vrsto tudi »ive resoluciji posl. Pittonija in Dlaiaanda. Prva glasi: Ajstavnemu odseku se nalaga, da preišče pravno podlago, sestavo, delokrog in odgovornost c. hi kr. vojinonadzorovci-uega urada ln da poroča o tem v prvi prihodnji seji. poslanske zbornice.« Predlog ^r. Diatnanda pa pozivlje vlado, naj odtegne nadzorstvo vojne c. ?n kr. avstro - ogrskemu vojnonadeorovainemu ur^cin in ie poveri radnim in poklicanim, • i zakoniti podlagi sionečim uradom. l ako ima torej tudi ta sloviti urad »k. u. k. Kriegsiiberwacluin-gsamt« svoje zasluže no mesto v naši ustavi in parlamentarni zgodovini. — Dolgo časa sploh vsa naša javnost m nič vei-XMa o obstanku tega urada. Najboft znan je pa bil neštetim tisočem — in tem i rance v in kontinirancev, za katere je ta urad skrbel z nedosežno skrbnostjo. Vsak dan je prinesel kako novo odredbo, strogost ali olajšanje, nepri-ietne predpise pa zopet kake izprerr.embe iia bo!'e, in ako so ti obupno klicali, odkod \ se to, pa se jim je reklo: tako je odredil »Kriegsuberwachungsamt<% — in proti temu ni pomoči. Ako >e hotel inter-niranec v kako bolnišnico na neizogibno .pcracijo, je moral napraviti ponižno prošnjo na >>k. u. k. K. U. A.« in čakati več tednov na rešitev. Ako so pdsma dohajala šele po mesecih in tudi po — več nego enem celem letu. je bila zopet kriva le odredba tega »K. U. A.«, ki je uvedel ponovno cenzuro po dunajskem »Zentral-Nach\veis-Bureauitd. — Pa tudi vse možne druge delokroge so pripisovali temu uradu. Do danes pa še nI jasno, ali je ta urau »c. in k.« ali le *c. k.«, to je ali je imel oblaist le v naši državni polovici ali v obu. Vise take r Či se imajo pojasniti v ustavnem odseku, ki ima nalogo, vse podrobnosti dognati in poročati že v prsi seji poslanske zbornice. — Ta naloga ustavnega odseka sega torej neizmerno globoko v vse naše ustavno, narodno in socijalno življenje, kajti gospodarske posledice poslovanja omenjenega urada so bile za tisoče ljudi naravnost jnigubo-nosne. Delovanje ustavnega odseka med počitnicami nadomešča v mnogih ozirih parlament sam. Tu je na razpolago poslancem /:ovolj široko polje za delovanje v prospeh narodov na sploh in v varstvo državljanov proti (samovolji birokracije in tudi nefKlgovornih činiteljev. Trsti, ki so se bali počitnic v parlamentu, vidijo iz tega dejstva, da imajo na razpolago jako merodajno mesto za svoje pritožbe in zahteve. * • » Shod za — mir. SnoČi se je vršil v dvorani društva »Oosterr. polit. Gesellschaft« zaupen shod. najvplivnejših politikov, članov gosposke zbornice, poslancev itd., ki je bil svečana manifestacija za mir brez aneksij in etiu škodnin in za — notranji mir v Avstriji na podlagi načela o samoodločbi m popolni enakopravnosti narodov. — Znamenit govor v tem smislu je imel glavni urednik Bosbauer, za njim pa — dr. Krefc, ki je izvajal med drugim: Zelo pripraven je sedanji čas, da se doseže svetoven mir. Ljudstva mislijo m govore le o miru in vojni. — Narodi bi se oprijel, vsake rešilne vejice, ki bi prinesla mir in nas rešila iz selaanjega obup-uega stanja. Ali več zmot je, ki stoje miru na poti. Eni pravijo, da vojna more roditi tudi kaj dobrega. Ali veis svet je danes že prepričan, da je — vojna smrt vsemu dobremu. Sila ne more biti nikdar - vodilen in ustvarjajoč činitelj, pač pa etika in — pravo, kar morajo h očes-nočeš priznati celo tisti, ki sicer stoje na stališču -sile. Politika sile zahteva zveze med državami v nameri, da si silo ohranijo ali pa si jo rridobe. Ali zveze ne slone na sili, pač pa na zvestobi, na etiki in pravu. Naj nam ne govore o nezvestobi in i?J ajstvu glede na zveze tjsiri, ki zagovarjajo načelo sile, ker pravico do tega so že v naprej izgubili. Zmotna misel je tudi ta, da nekateri ljudje tako radi strašijo z entento. Ako se n. pr. govori o edino možnih predpogojih za mir, pa čujemo, da je to vse v smksdu entente. Ako govorimo o demokratizaciji in o samoodločbi ter samoupravi malih narodov, pa čujemo: vse tako, kakor en-tenta hoče. Toliia ali rnso vse take težnje starejše od entente? AM ne vodi .pot do resničnega miru ie na ta način, da sprejmemo, kar ententa pametnega in sprejemljivega trdi2 Iščimo to, kar nas more družiti, saj je itak dosti tega, kar nas loči. Kritikastri amnestije so istotako na takem ozkem obzorju, češ, da je za mir škodljiva. Vendar pa je in ostane živa resnica, da nobeno sredstvo ne bi moglo cupruviti toliko ovir za mir. kakor ravno amnestija. Po splošni sugestiji vlada danes med vsemi nenemškimi narodi hudo sovraštvo proti nemštvu v obče. Sovraštvo brez dvoma ni kulturen činitelj; odstraniti je vzroke in povod sugestiji, in sovraštvo polagoma izgine. Končal je po priliki tako: Delo za svetoven mir pa mora biti odkritosrčno in brez slehernega strahu. — Pred vsem pridi mir, z njim svoboda, ki pomeni tu'dd demokratizacijo — pa zaupanje v človeka ki njegove naravne organizacije, ki so: rodbina in nsrod — kruh in kultura! .t . x Vtis Krekovega govora je bil splosen.| To sem spoznal še danes v parlamentu, kjer so govorili o njem zastopniki velikega časopisja, ki snoči niso bili navzoči. Ko je govoril znani monakovski politik učenjak prof. Forster, so štirje demonstrativno zapustili dvorano, med njimi — knez Aaersperg. Govoril je za Samoodločbo narodov, čemer naj bi prednjačila Avstrija z dobrim zgledom. Ko so govorili še nekateri govorniki, ie bila sprejeta z vsemi proti 4 glasovom resolucija, ki poživlja vlado, naj še liaije deluje za mir potom sporazumljenja med narodi, in poživlja sklicatelje, naj ustvarijo organizacijo, ki bo imela nalogo, pridobiti javno mnenje za zahteve po obnovitvi Avstrije na podlagi prave demokracije in narodne enakopravnosti. Ta resolucija je znamenje, da se je začelo že marsikje svitati, — ali iz dobrega srca ali le iz sile in potrebe, kdo to ve, — in pa kdo naj po tem vpraša? Nam je do?ti, vira tako lepo prihajajo za nami — drug za drugim! * « Zanimivo glasovanje. — Dr. Šusteršič in Jaklič proti zadružništvu! Ko je bilo v poslanski zbornici glasovanje o davku na vojne dobičke, — je bil stavljen dodaten predlog v korist kon-suranim društvom, ki naj bi bila deležna majhnih olajšav. Jugoslovanski klub je kojupaktno glasoval za te olajšave, — proti njim pa je glacova! deželni glavar vojvodine Kranjske, dr. Ivan Šušteršič, svoječaf?ni načelnik »Gospodarske Zveze«. Al> še čudneje je to, da ie glasoval ž njim edini — Jaklič, učitelj-poslanec, ki vodi kmetsko zadrugo v Dobrepoliah. Glasoval je torej proti sebi in svoji zadrugi, samo da je imel deželni glavar njegovo družb'':o v tolažbo. » a * AH bo premog? ^ Gotovo ste že med tem sporočili ali pa boste poročali o novih odrd 'ibah gledć na premog. — Kak&na revščina je v tem ozl-ru na Dunaju, naj dokazuje ta skičaj, ki sem ga videl sam. Pred oddajališčem za premog na za-paeLnon kolodvoru so se jdi nastavljati voziči in seveda poleg njih ljudde že preteklo soboto pod noč. da pr i Vj^o prvi na vrsto — v ponedeljek. Cez neddjo se jih je nabrala taka vrsta, da je segala po ovinkih preko raznih ulic do — ienbrnilskega parka. V Trstu bi bila taka razdalja pribMžno od južnega kolodvora do Bar-kovelj. Tl«sti, ki so se nastavili v nedeljo dopoldne, so prišJi na vrsto v ponedeljek popoldne. In vse to čakanje (spali so ljudje na vozičih) za — 200 kil premoga. Kaj šele utegnemo doživeti?! Ostani cd?gh poslanske zbornice. DUNAJ. lš>. (Kor.) Ustavni odsek je razpravljal danes o resolucijah posl. Pitio-nija in dr. Germana giei 'e vojnega nadzi-r al nega urada. Po daljši debati je poslal notranji minister grof - Toggenburg pojasnilo o sestavi in delovanju tega urada. Vojni nadzaralni urad je le od pričelka vojne pri vojnem ministrstvu obstoječi iu-tenninisterijalni od&ek, ki mu pripadajo zastopniki raznih skupnih in avstrijskih osrednjih uradov. Njegova naloga je, da doseže najkrajšim poturn sporazum glede onih agend, ki spadajo v delokrog več v tem uradu zastopanih osrednjih oblasti. Tu gre predvsem za reševanje vprašanj, tičočih se izjemnih odredb, poisefcno s stališča preprečenja vohunstva, razširjanja vesti in poročil, ki bi zamogla škodovati interesu vojevanja m pa raznih policijski!i agend, ki se nanašajo zla- ti na postopanje s sovražnimi inozeonci, na interniranja in koniiniranja. Posamiični zastopniki osrednjih oblatsti imajo od svojih resortnih še-iuv primerno potno moč. Odgovornst je torej deljena in zadene ona ministrstva, ki so zastopana v vojnem nadziralnem uradu in to so: ministrstvo za vnanje stvari, vojno ministrstvo, skupno finančno ministrstvo v stvareh Bosne in Hercegovine, avstrijsko notranje, finančno, trgovinsko, železniško in dežehiobrambno mi-nistnstvo. Na čelu te organizacije je general, ki podpihuje terminske odredbe. Glavni namen urada in tU 'j njegov uspeh obstoja posebno v posredovanju med raznimi mmi-strstvi in ustvaritvi notranjega kontakta med civilno in vojaško upra-vo. Razna armadna poveljstva v vojnih ozemljih seveda niso podrejena vojnemu nad-ziralnemu uradu, ki tudi nI nikak tajni kabinet. Izvršujejo se tamkaj ministrske agende. Za poročevalca je brl določen posl. tir. Dteiuand. Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 18. (Kor.) Danes popoldne »e je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Seidlerja daljši ministrski svet. lwm Mžna porasla, AVSTRIJSKO. DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. julija 1917. Vzhodno bojišče. — Južno Ka-iuža so poizkušali Rusi po zastavitvi močnejših sil zopet osvojiti izgubljene višine. Njihovi napori so se izjalovili ob velikih sovražnih izgubah. Severno Dnjestra do Brodov so uspešne akcije naših napadnih čet izzvale živahen topovski ogenj, ki je zlasti danes zjutraj v posamičnih odsekih naraste! do znatne srditosti. Tuii v Vo-i i ni ji so bili napadi av^rijskih in nemških uapadnih čet uspešni. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega Štaba> _ t NEMŠKO. BEROL1N. 19. (Kor.) Veliki glavni stan, 19. julija 1917. _t_A , . Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji sc topovska bnka nadaljuje. K»jub deževju je bilo bojno delovanje zb.aiiiii topovskih mas podnevi in ponoči jako moeno. Nasilna poizvedovanja Angležev v cuieku obale in vzhodno Vperna so bila izjalovljena pred našimi črtami. Na ari^iški fronti je bilo topovsko delovanje na več točkah od prokopa La BaSsee do južnega brega Scarpe živahno. Jugozapadno St. Qtien-tina so hesenske čete po močnem topovskem učinku zavzele »' ancoske višinske postojanke v širini enega kilometra. vražnik je ©stavil v naših ro!-.a!i veliko število ujetnikov in več strojnic in še poviša! svoje izgube s protinapadi, ki so se zvečer in zjutraj »zgubonosno razbili pred Stran H. .EDIXOST* tov. 199. pridobljenimi jarki. — Armada nemf^e-ca cesarfevičs: Bcjno defovanje se ie gibalo včeraj v maminih mejah; od časa do časa te oživelo v posamičnih odsekih ob Aten?, v Šampanji in na levem brejju Može. Na Visoki goH Je n^ uničevali ogenj pricifi! Frnncoze, da so izpraznili itele pred kratkim tamkaj priborienih tal. V avon-ccurtskem gozda smo z napado-* zopet zavzeli nefcrj par dni popre! izgubljen" n dcfo\ postojanke. — Armada vojvode Albrehta: Nič novega. Vzhodno bojišče. — Fronta princ? Lecpoida Bav.: Že več dni trajajoče živahnejše topovsko delovanje južno D vinska in Smorgona se je nadaljevalo tudi včeraj. Severozcpadno Lučka In na 'v zhodnogališki fronti so nam akcije naših napadnih čet, ki so povzročile tudi ojačen topovski ogenj, prinesle mnogo ujetnikov. .Tužno Dnjestra so nr*>adj? Rusi južno Kaluža nr.še, nanovo pridobljene višinske postojanke z močnim! silami. Bili so povsod odbiti ob težkih izgubah. Med Gozdnatimi Karpati in Ornim morjem nobenih večjih bojnih dejanj. Macedonska fronta. — Med Ohridskim in Prespar.sklm jezerom, na Dobrem poiju in na levem bregu Vardarja živahnejše topovsko delovanje. Prvi generalni Kvartirmojsteri dI. Ludtndorff. TURŠKO. CARIGRAD. 18. (Kor.) !z glavnega stana se poroča: Perzija: 60 km vzhodno meje, vzhodno Sulejmanie, je eden naših mejnih oddelkov napadel ob Garonskem rrelazu številno močnejše Ruse in pognal proti Lenu. Sovražnik je izgubil 79 mrtvih, 2 strojnici In več orožja. — Kavkaska fronta: Na desnem krilu se je izjalovil ::3pad sovražne stotnlie proti našim patruljni! ob velikih izgubah za sovražnika. Istotako se je izjalovil napad sovražnega bataljona proti enemn na?ih vodov, ki je dobil v ojačenje dve stotniji. — Sinajska fronta: Topovski ogenj pri Gazi. — V Adani so francoska letala metala bombe na šolo. Dva učitelja. II otrok in 7 civilistov ie bilo ranjenih. Štirje so umrli za ranami. CARIGRAD, 18. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na kavkaški fronti so naše čete zasedle par vasi. Na sinaKkl fronti dne 17. t. m. srdit topovski ogenj. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 18. (Kor.) Wolffov urad poroča: Eden naših pod vodnikov je v Ka-n£*u zopet potopil 6 angleške pamike in dve jadrnici. _ Vest! Iz Rušile. KRIZA V RUSKEM KABINETU. PETROGRAD, 17. (Kor.) Vsled na-sprotstev, ki so nastala med »socijaHstičnimi in kadetskimi ministri v vprašanju samouprave v Ukrarini, so kadetski ministri Šrngarjev. Mamillov. knez Šahovskoj in Nek ras ov odstopili. STOCKHOLM. 1 H. (Kor.) Ruska ministrska konfcrenca je nova koncesija radi-kalceni. k: zahtevajo poroino socrjaJizira-u i c kabineta. Demonstracija 5000 s strojnicami dh oreženih vojakov v Petrogradu Lokazuje tudi popolnoma neoslabljeno agrtaciio bciševikov. PETROGRAD, 17. (Kor.) Ministrski predsednik knez Lvov je poslal danes vsem vladni;n komisarjem v provinci ol ro/nico, Ki pravi. da so vesti o aretaciji članov provizorične vlade napačne. Kar se tiče oklijcv, da naj se vrže vlada z oboroženo sili; in izroči vsa ob!ast svetom i'elavskih in vnlaSkih odposlancev, so bili sovražno sprejeti od prebivalstva. Istočasno pripravlja vlada sporazumno s sveti delavcev, vojakov in kmetov odredbe, ki streme za ten?, da se preprečijo dogodki, ki bi postali lahko usodepol:ii za državo. VLADA RAZMOTRIVA O PRESELITVI V MOSKVO. PETROGRAD, 18. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Izru ni kabinetni svet je razpravljal o predlogu, da »se premesti sedež provizorične vlade v Moskvo. Izgredi v Petrogradu. PETROGRAD, 18. (Kor.) Reuterjev ura J poroča: Pred uradom generalnega slaba in na trj:u pred zimsko palačo tabore vi ji ae čete. Postavljeni so topovi. General Polotjev je v ozki zvezi s svojimi vojaki. Poulični obhodi v Moskvi prepovedani. MOSKVA. 19. (Kor.) Delavski m vojaški svet je razpravljal o i-iogodkih v Pe-trogradu m z 442 proti 242 glasovom pre- iK/vedal cestne obhode v Moskvi. Maksi-i malisti. ki žele oborožene demonstracije, ' so protestirali proti temu Jn zapustili dvo- rano. Poltava — glavno mesto Ukrajine. BERN, 18. (Kor.) Ukrajinski urad poro-|ča: Poltava postane glavno mesto bodo- |če Ukrajine. Japonske topolčarke v Sredozemskem morju. SOLUN, 17. (Kor.) V Sredozemsko morje so prispele japonske fcopničarke. PODLISTEK. Milijonar, ki le Izginil. Rcrnan. Francoski spisal Evgeo Ckavett*. — Brez dvorna kak navaden ponoćni tolovaj, — je odgovorila gospa Briche-tova. Potem pa je pristavila s pudarkom: — In gospod de Lozeril je porabil te okoJišč-ne, da bi se maščeval nad gospodi 'n de Cambiacom. Storil je največjo nebran nost. da je obdolžil Raoula. iia. se je z z-oČinom hotel odtegniti dvoboju. Lagal je zelo podlo. — O. ne govorite tako. draga moja. Oospod de Lozerii se je v svoji izpovedbi morda motil____toda o njegovem poštenem namenu ne smete dvomiti____njegova zmota je gotovo odgovarjala njegovemu pravemu prepričanju. Uasiravno je b?!a p opolnoma izmučena, ]c veo;ar Avrora vstala z naslanjača in \~f i iik-rila ogorčeno: — Da, t.il človt^ :c lagal! Ce je bil po- polsifiliie vest!. Interniranje In kcnfinlranje. V zadnji seji državr.ega zbora je odgovarjal minister za notranje stvari, grof Toggenbnrg, na razne interpelacije giei-'e internirancev ki koniinirancev ter je pri tem tudi opravičeval grozno postopanje z interni ranci in konfiniranci, katero je označal le kot »Mlssgriife« in »Uebergriffe« (»zmote« in »preoblastnasti«) podrejenih organov, izhajajoče iz razburjenosti ob začetku vojne in velike skrbi za ohranitev in obrambo države. Vprašanja zakonitosti teh odredb pa se ie minister doteknal le mimogrede. Z o žirom na to se ie og!at>H poslanec dr. Rybšf, da s stvarnim popravkom popravi ministrova izvajanja. Poudarjal je, da se take >zmote« rn »preoblastnosti« dogajajo vedno tam. kjer je velika moč brez kontrole združena v eni roki, in da so te »zmote« in »preoblastnosti« morda res zelo ogorčale in bolele tiste posameznike, k.i so bili naravnost prizadeti po njih, da pa splošno ogorčenje, in to največje ogor-* čenje izvira iz popolnoma drugega dejstva. To silno ogorčenje izvira namreč iz dejstva, da za interniranje in konfinlranje sploh nI nlkakr$ffe zakonite podlage in da ravno nasprotno zakon oznsča take odredbe za zločin zlorabe uradne oblasti. Ksj je južno slovanska kleja? S tem vprašanjem se bavijo v dunajski »Information« v dopisu od »visokongledne hrvatske strani«. Par citatov bo zadoščalo, da si bomo na jasnem, kam ta »visoko-u gle dna hrvatska stran« moli svojo taco: Z vidno in občutno zlohotnostjo vzklika: »Končno imafo Hrvatje, Srbi in Slovenci svojo zvezo! Končno, pravimo, ker razvoj južno slovanske ideje je začel pred desetletji na Hrvatskem!« — Človek bi mislil, da se mora »visokougleiJina hrvatska stran le radovati na tejm. da se je začelo delo za uresničenje ideije, ki se je porod-ila na Hrvatskem. Kaj še! Začenja marveč z izpodrezavanjem in izpodko-pavanjem. Srbi da niso nikdar hoteli nič vedeti o kaki taki kombinaciji. Slovenci da niso nikoli imeli jasne predočbe v tem vprašanju. Imaio svoj slovenski program, ki da izključuje iužn-o slovansko idejo. Tako Hrvatje kakor Srbi da še vedno ne vedo, kaj naj si mislijo ob ozrračcnju »južno-slovanska ideja«. Hrvatje imajo svoj hrvatski, Srbi svoj srbski, Slovenci svoj slovenski program. Kako pa naj bi se imenovala južno-sJovanska uržava?! — Tako izpodkopava in izpodrezuje ta »vi-sokougiedna hrvatska stran« veliko delo, ki -so se je tako hvalevredno lotili zastopniki južno-slovaroskih plemen v monarhiji! Torej legitimni zastopniki, zaupniki naroJa. Nu, tudi nasproti temu dejstvu si pomaga »vfeokougledna stran« po načinu. ki je običajen pri drugerodnih nasprotnik ih nais vseh! Konstatira enostavno nasprotje med nameni poslancev in voljo naroda! Tako citira n. pr. izjavo i-ira. Ryba-fa na shodu zaupni- tv, da »smo se postavili na demokratično - revolucionarno stališče narodnega načela« — -potem pa dostavlja. »Te besede utegnejo biti prav lepe na kakem shodu zaupnikov — besedo zaupnikov je podčrtala s tendenco, ki je ni težko pogoditi, — toda iJ»t. Ryb£r misli, a hrvatska javnost odloča!« — Nur Lumpen sind beseheiden! Poslancem odre-kii mandat!, da bi govorili v imenu naroda, sebi ga pa prisvaja!!! Pri tesn se sklicuje na neki progki-s, ki so ga izdali proti tej »južiKMslovanski utopii4« znani iirvai«ski — pogorelci iz Budi?m»pešte. kjer so si hoteli trebiti pot do jasli! — Še en citat, ki ie karakterističen za to »vrsoko-ugledno hrvatsko stran«. Drgne poslancem pO j nos tako-le: »Volilci so jHi izvolili na podlagi drugega in ne ju/noslovan-skega programa. Poslanci so izvedli to politično iz premem bo, ne da bi bili povprašali svojih voiilcev!« Nu. mi bi cligovo-rili, da vodile i niso izvolili poslancev za tako tlako, kakršnjo delajo gospodje na tisti »visokougledni strani«, ko pozdravljajo rnadjarske ministre za Hrvatsko, ko beračijo, da bi se v Hrvatski etabliral neustaven režim, niso flh izvolili, da bi iz la j ali interese naroda in njegove ideaJe edino za to nagrado, da bi pri tem dobro živela izvestna klika. Ta »visoteougiedsia hrvatska stran« d^i že od daleč po — frankovstvu! Dunajski »Information« pa — naše sožalje! Aorovizacslske stvari. Za manj taovlte sloie. Da se tudi onitn, ki so menitejega, človekoljubnejega namena?! Zato smo tli z zadoščenjem pozdravljali ustanovitev tudi slovenskega oddelka, da bodo tudi naše vdove ior naše sirote deležne j dobrote, ki jo hoče dajati organizacija »Ženskega vojnega prepevanja«. Stvar j je v resnici tako važna, da moramo le! pozdravljati, da se je mislilo tudi na nas, i da se nas ni prezrlo — tako važna, da bi j morali zahtevati *4ovcnskega oddelka, j ako bi nas bili prezrli. Da ponovimo, kar . m p- v32£nc Lcr se teh poslužujemo skoraj vsi, ker je pot v Ro-jan krajša, ker je od tramvaja in do tramvaja udobneje m ker je cesta spedaj bolj zavarovana pred prahom in solnceai*. Pričakujemo torej, da se že enkrat dovrši še ono malo kar je treba. — Oretar. Zaplemba imetja. Tržaiško dežefcno sodišče je Rzreklo zaplembo imetja dr. Ou-stava Marcocchla, rojenega leta 1878. v Zadru, pristojnega v Trsru, zadnji čas finančnega svetnika pri c. kr. finančni pro-kuraturi v Trstu, sei-'^ odsotnega, ker >e utemeljeno osumljen zločina proti vojni moči države. Mestna zastavljalnica. V soboto, 21. t. m., se bodo cl> do 1 pop. prod-oaie ua dražbi dragocenosti, zastavljene na svetlem odre listke in s icer razne štev kike, popoldne od do 6 pa nedragocenl predmeti zastavljeni na zsleiie listke serije 140, in sicer od št. 200.901 do štev. 201.500. _ Pddpisl na VI. vojno posojilo. 31. 'zkaz- Mednarodna trgovski banka za A\str. nadaljen podp) Iv 50).0"0 »Zaupno". Frieden-stein & Go., dediči Marije Sirk po K 50.000, Tržaška posojilnica in hraniln:ca (nadaljen podp.) K 30.000. X. N. K 26.000, X N. K 2j.iX,0, Mici pl. Schwarz K 19.000, A. vitez pl. Vukivić c. kr. dvorni svetnik, V. P., paroplovnu družba Guina & Co. po K 10.000, Melhin Obersnu. E. L. po K 5000. Til. Hrvatska pučka štedionica, Kotor it 4000, pharm. mag. P. Perufiić K 3010. Ivan Furlan K 20 J0, Josipina Liojak K I500, Amalija Stupariob, Katarina RGg«el. Rihard Knoll. Tv:»n Glesscb, Josip G&rtner & Co.. Artur Fonda. K imTa Battig", Nikolaj Angolato ijo K i 000. Rud .lf Kirsoh K 500, Ivan Kelec, ar. Franc Bonč na po K 100, Avgust Nitsche K ?00, Roman Vizzi K 200, Anton Dobner. Andrej Furlan, Fvaic Košuta, Artur Marinschegg. Emil Pakiž, Franc ^fili^ot, Franc Suban, Franc Zore po K l 0, Viktor Kancich, Celestin Sedmak po K 50 in aad iljni podpisi v skupnem zneakn K 14^.900. 1 j Bđ ■ Đ MALI om I »■ O □□ □□ te raiunujo po 4 not. begalo, i Mastno tiakaae beieio se ra&u- j naj o enkrat ved. — Najmaujia 1 : pristojbi** anala 40 atotiak. :j oa □□ □□ lir-*in zajčje ia mačjo kože kupniem po naj-LljiljCf višjih cenah. Trst. ulica delie Legna št. 4, III. nad. ođ 10—12 pred p. l!l3d Suhe borovnice ^^T'^r^a „Fruclus m rtilli- na In^er o ld. Edinosti. V pismu navesti kol i kost In ceno._A 12 EaImAkmC Antoa Jerki6 (. os uje v avojem ateljei ti rOIOstUl y Tratu, Via deli« Poste it 10. 407 Hllllfttf 1 par ženskih Čevljev St. H8. Ponudbe 1\U|)1II1 na Ins. odd. Edinosti pod Št 38 A 11 Hh nmifffvt j® ena krava in en vol po ni/ki nU PrUUUj ceni, vol j j star dve leti in tehta nad 5 q Mahnič Anton. Vetta di Scorcola 660. f lil ^T I/IM 3 A ki zua tud kuhati, išČ« takoj nial« alU&l\UIjUt družina. Ulica Fab o Severo Ster. l7, II. nad Pirona. A !0 Hajdenino 40 Kron dobi, kdor vrne ▼ ne- pri Jkr og r.VfJiatel.-stva ,oterj v Budimi-eati IX Človeka, ki vaj bo blagoslavlja! V Tie- ®larr.o rarinsko po-lopje .v loteri jakih nabiral nicah. 'iZ-m^mi hvaležnosti! — Prijavre sprejema! tobak^mah, pri davčnih. DOŽtnih in lelezniakih gospa Zl.Tlka dr. Rvbafeva ulica Valdiri- ! nr^dih v menjalnicah i t. d. -- Jg^ajni naftrti za & ^ * ■prodajal':® srečk brezplačno, breoke se dopos Ijujo poštnine prosto. Od ccs. Kr. ravnateljstva firlavniH iolsrlj vo št. 11. Sprejem poštnih zavitkov za Turčijo je zopet dovoljen, toda z omejitvijo, da sme posamezen pošiljatelj odposlati dnevno največ 20 kosov. V Trstu se'ti zavitki smejo izjemoma predajati le pri poštnem uradu Trst 11 (državni kolodvor). Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je pod obstoječimi pogoji dovoljen tulili na vojnopoštne urade št. 252, 3N4. 456, 457, 458, 459 in 640, vstavljen pa na vojno-poštne uTade it. 49, 120, 144. 153, 229, 260, 286, 298, 318, 365. 379, 402, 453, 509, 618 in 634. To ni lepol Prejeli smo: V prostorih, kjer se nahaja 'krušna komisija v ul. Ma-donntna 15, se dogaja, da ženske žalijo stramke. Ako se kaka uradniška soproga prrkaže s klobukom na glavi, mora često slišati vzklike: »Abbasso le cappeHine<. To ni lepo in upamo, da bo kdo dotičnice poučil, da je treba spoštovati tudi ljudi, ki so oblečeni malo boljše! — Pripomba uredništva: Kolikor moremo spoznati iz Jopisa, ne gre tu za ženske, ki so nameščene pri krušni komisiji, za katere naan je znajio. 'Ja 0 .pa dandanes časi, da se -človek kolikor mogoče izogiba prevelike »noblese«, ki lahko med neimovitimi sloji vzbuja zavist in nevoljo. Ka) čakajo? Pod tem naslovom sino prejeM: Stopnice, ki v-dčrijo iz ul. Tor san i Piero na Greto, o katerih ste pisali minulo j leto, •so vendar enkrat popravili. Delalo se ie po polževo, kar smo potrpeli, ker so nam poznane težave z delavci. Sedaj pa čakamo Bogu na milo, kedaj se cestnim organom posredi postaviti železno ograjo ali držalo na svoje mesto! Stoonjice so namreč zaprte ker ni ograie. iNiuii Urc- (Oddelek /a dobrodelne loterije). IMIIIlfllA Trsi, Via Cassa di Risparmlo 5 (Lastno poi!«pj«) Kapital In razarva K 13,300.001. - FTLIJALKE: Daaaj Tezethofstt«»se 7-6, Dubrovnik, Kotor. Ljubljana, Alctkovl«, Opatija Split, Šibenik, Zada'. VLOQE^NA~KNJl2lCE 31 O IA 9 9 - od dneva vloge do dneva vzdlga. Hentni davek plačuje banka svojega. Obrekovanje vlog na tekočem in žiroručunu po dogovoru. - AkreJatl?i, čeki ia nakazale« na vsa tn-la inozeratka trliSČa. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, aantavna pisma, prijoriteie, delnice, arečke itd — VALUTE IN DEVIZE PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih sklidififiih. SAFB DEPOSITS PROMESE.--Pro«lHja srečk razredne lot« rje Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kil./ni izgubi, revizija žrebanja nrefik i. t. d brezplačno. Stavbni kreiit, remtx»nrs krediti. Ber;na naročila. — Inka^o. HENJAI^ICA.---ESKOMT MENIC. Telefoni; 14G:i, 1793 in 267fJ. Uritfaiurst o«S 9 tfa 1 popoldne. Brzojavi: JADTLANSKA ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Csrmik v Tniu, ul. Posta vecchio 1J. vogal ulice dolio Postni. Izdiranje zob o v brez :-: bolečine. M Plombiranje, m UMETNI ZOBJE f