4 Društvo Morigenos je v mednarodni znanstveni reviji Aquatic Conservati- on: Marine and Freshwater Ecosystems objavilo pregledno raziskavo o poja- vljanju navadnega delfina v Tržaškem zalivu in severnem Jadranu. Navadni delfin (Delphinus delphis) je bil nekoč v Jadranskem morju in celotnem Sredozemlju nekaj povsem navadnega. Toda od sedemdesetih let naprej je ta vr- sta v Jadranu in drugih delih Sredozemlja postala tako redka, da je sredozemska po- pulacija na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) opre- deljena kot ogrožena. Vrsta delfinov, ki sicer stalno živi ob slovenski obali in v severnem Jadranu ter jo v društvu Mo- rigenos redno preučujemo, ni navadni delfin, temveč velika pliskavka (Tursiops truncatus). Nekoč je vode Jadrana naselje- val tudi navadni delfin, a je s tega obmo- čja praktično popolnoma izginil. Zadnjih trideset let ga v Jadranu obravnavamo kot regionalno izumrlo vrsto, k čemur je najverjetneje prispevalo predvsem na- merno in sistematično pobijanje v sredini 20. stoletja. Takrat sta Italija in nekdanja Jugoslavija izplačevali denarne nagrade za vsakega ubitega delfina, saj se jih je obravnavalo kot škodljivce, ki z ribištvom tekmujejo za ribolovne vire. Poleg ome- njenega ubijanja sta verjetna vzroka za upad populacije tudi pomanjkanje hrane zaradi čezmernega ribolova ter splošna degradacija morskega okolja. NEKOČ STALNA, DANES IZJEMNO REDKA VRSTA Viri iz sedemdesetih let prejšnjega stole- tja navajajo, da so bile zadnje večje sku- pine navadnih delfinov na območju Trža- škega zaliva opažene v štiridesetih istega stoletja. Od takrat pa vse do danes nima- mo niti enega samega zanesljivega zapisa te vrste v celotnem Tržaškem zalivu – do primerov, dokumentiranih v tej raziskavi. Tudi naše 18-letne sistematične raziska- ve potrjujejo, da je na tem območju stalno prisotna le velika pliskavka. Zanimivo je, da je v slovenski poljudnoznanstveni lite- raturi navadni delfin kljub temu naveden kot slovenska avtohtona vrsta, čeprav pravzaprav ni niti enega samega doku- mentiranega primera opažanja, najdbe ali pojava te vrste na območju Slovenije. Hrvaški naravoslovec Spiridon Brusina je v zapisih iz leta 1888 poročal o enem poginulem primerku iz Žavelj pri Trstu, ki naj bi ga nekoč hranili v tržaškem priro- doslovnem muzeju. Omenjenega primer- ka tržaški prirodoslovni muzej že dolgo ne hrani več, tudi če ga kdaj je. Na podlagi tega zapisa ter glede na to, da je razda- lja med Žavljami in slovensko-italijansko mejo le nekaj kilometrov, je bil navadni delfin uvrščen na seznam sesalcev Slo- venije pod predpostavko, da je v nekem trenutku moral prečkati tudi slovenske vode. Poleg tega je vrsta uvrščena tudi na slovenski Rdeči seznam ogroženih vrst sesalcev kot ogrožena. Vendar pa navadni delfin v slovenskih vodah nikoli ni bil za- res dokumentiran, vse do primerov, ki jih omenjamo v nadaljevanju. Navadni delfin (levo) je danes v Jadranu izredno redka vrsta, medtem ko je velika pliskavka (desno) edina stalna vrsta delfinov v severnem Jadranu in ob slovenski obali. (foto: Tilen Genov) Navadni delfin pred Portorožem leta 2012. (foto: Marina Koren) Nenavadni navadni delfin Besedilo: Tilen Genov 5 plovila posneli delfina in nam fotografije posredovali. V društvu smo na podlagi fo- tografij nemudoma ugotovili, da gre prav za redkega navadnega delfina. Leto zatem smo v tržiškem pristanišču (Monfalcone) dokumentirali samico z mladičem, ki se je tam zadrževala več mesecev. Na podlagi fotoidentifikacije smo s pomočjo kolegov iz Grčije ugotovili, da je ta samica leta 2008 že bila opažena v Jonskem morju v Grčiji, torej več kot tisoč kilometrov stran. Njena pot do Tržaškega zaliva predstavlja doslej najdaljše dokumentirano potova- nje pri tej vrsti, o čemer smo pred leti že poročali (glej Trdoživ I/2: 12). Njen mla- PRVI POTRJENI PRIMERI V TRŽAŠKEM ZALIVU IN SLOVENIJI Prav zaradi redkosti so vsa opažanja te vrste v Jadranu in Sredozemlju danes nekaj posebnega in pomembnega, zato jih je pomembno ustrezno dokumentira- ti v znanstveni literaturi. V društvu Mo- rigenos smo navadnega delfina med leti 2009 in 2012 večkrat dokumentirali na območju Tržaškega zaliva, tako na pod- lagi neposrednih opažanj na morju kot tudi na podlagi najdenih poginulih živali. Naravne oznake na hrbtnih plavutih so nam omogočile fotoidentifikacijo (prepo- znavanje osebkov po naravnih oznakah s pomočjo fotografij) nekaterih od teh, s či- mer smo ugotovili, da so se v tem obdobju tukaj pojavili vsaj štirje osebki. Prvi potrjeni primer te vrste v Sloveniji in Tržaškem zalivu smo dokumentirali leta 2009, ko so potapljači pred Izolo s dič je v začetku leta 2011 žal izginil, kar glede na njegovo starost najverjetneje pomeni, da je poginil. Njegovo mamo smo na območju Tržaškega zaliva videvali še nekaj mesecev, nakar je tudi ona izginila. Istega leta smo pred Izolo našli zelo raz- padlo truplo delfinjega mladiča. Zaradi razpadlosti ni bilo možno takoj ugotoviti, za katero vrsto gre, vendar smo kasneje na podlagi natančnega pregleda očiščenih lobanjskih kosti ugotovili, da gre za nava- dnega delfina. Navadni delfini se namreč od vseh drugih vrst delfinov razlikujejo prav po zgradbi lobanje, saj imajo nebnico (kost ustnega neba) posebej oblikovano v dva žleba. Čeprav je nemogoče ugotoviti, ali gre za istega mladiča, ki smo ga pred tem videvali z njegovo mamo, je velika verjetnost, da gre resnično za isto žival. Leta 2012 pa smo pred Piranom in Por- torožem fotografirali še enega navadnega delfina ter na podlagi naravnih oznak po- trdili, da gre za nov osebek, ki ga doslej še nismo zabeležili. Zanimivo je, da je bilo v Tržaškem zalivu v razmeroma kratkem obdobju opaženih precej primerkov te vrste, sploh glede na njeno redkost in skupno število vseh dokumentiranih primerov v celotnem Jadranu. V okviru raziskave smo namreč opravili tudi temeljit pregled literature in dosedanjih zapisov o pojavljanju te vr- ste v celotnem Jadranu. A vendar navadni delfin v severnem Jadranu zaenkrat osta- ja redka vrsta. Če se bo sčasoma v večjem številu vrnila v Jadran, težko rečemo. Na žalost so možnosti za to precej majhne, saj nikjer v Sredozemlju ne beležimo po- rasta številčnosti ali opažanj. Upamo pa, da bo ta raziskava, ki je prosto dostopna na https://doi.org/10.1002/aqc.3407, slu- žila kot izhodišče in spodbudila poroča- nje o morebitnih prihodnjih primerih. Naravne oznake na hrbtni plavuti in obrazu, po katerih smo ugotovili, da je bil isti delfin opažen v Grčiji leta 2008 (levo) in v Tržaškem zalivu leta 2010 (desno). (vir: Genov in sod. 2020) Navadna delfinka in njen mladič v tržiškem pristanišču (Monfalcone) leta 2010. (foto: Tilen Genov) Če na morju opazite kite ali delfine, prosimo, da nam to sporočite na 031 77 10 77, saj nam s tem pomagate zbirati pomembne in koristne infor- macije o teh živalih.