Razgled po šolskem svetu. — Kongres srbskega učiteljstva. nUčiteljsko udruženje" v Srbiji proslavi letos meseca avgusta petindvajsetletnico svojega obstanka in delovanja. Udruženje želi, da se te proslave udeleži vse srbsko učiteljstvo. Iz tega vzroka je odredilo, da se skliče na 6. dan avgusta kongres vsega srbskega učiteljstva. Kongres se vrši v Belgradu. Kdor se ga meni udeležiti, naj to javi glavnemu odboru nUčiteljskoga udruženja" do 25. julija t. 1. Vzpored XXV. učiteljske skupščine in I. srbskega učiteljskega kougresa je ta-le: A. Učiteljska skupščina. Člani ,,Učiteljskoga udruženja". ki se žele udeležiti ¦ te skupščine, morajo priti dne 4. avgusta točno ob 4. uri popoldne k posvetovanju. Dne 5. avgusta je zborovanje po tem-le dnevnem redu: a) Otvoritev skupščine. b) Izvolitev časništva. c) Poročilo glavnega in nadzorovalnega odbora. č) Predlogi glavnega in nadzorovalnega odbora. d) Predlogi odborov učiteljskih društev in članov nUčiteljskoga udruženja". e) Določitev proračuna. f) Volitev glavnega in nadzorovalnega odbora. g) Zaključenje skupščine in razdelitev spomeniee nUčiteljskoga udruženja". B. Kongres srbskega učiteljstva se vrši dne 6. avgusta. Dnevni red: 1.) Volitev potrebnega števila predsednikov in tajnikov za kongres. 2.) Odhod v cerkev. 3.) Kratek referat o stanju ljudskib šol v posameznib srbskih pokrajinah. 4.) Razgovor o jačji zvezi vseh srbskih učiteljev zaradi širjenja prosvete med srbskim narodom Zvečer koneert. Dne 7. avgusta: Ogledovanje Belgrada po posebnem vzporedu. Proslava pokojnega Gavriloviča in polaganje vence? pred njegovim spomenikom, ki ga je postavilo nDčiteIjsko udruženje'* na Kalimegdanu. Popoldne odhod v Topčider. Zvečer predstava v narodnem g-ledališču. Dne 8. avgusta zjutraj nadaljevanje ogledovanja mesta in kulturnih zavodov, popoldne izlet na ladji v okolieo Belgrada. Zvečer banket. Dne 9. avgusta odhod gostov. — Kot oficijalni zastopniki naše nZaveze" se udeleže tega slavja tovariši Engelbert G a n g 1, Luka J e 1 e n c in Ivan Š e g a. Čujemo pa, da se pridruži tej deputaciji še nekaj učiteljev in učiteljic. Kdor se udeleži izleta t Belgrad, naj to javi do 20. t. m predsedništvu ,,Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" v Ljubljano, kjer dobi vse potrebne informacije. — Na gorlški gimnaziji je bilo v tem šolskem letu 44 dijakov Slovencev. — Na guriški realki je bilo v tem šolskem letu 113 dijakov Sloveneev. — Na celorškem učiteljišdn sta prebila zrelostni izpit d v a Slovenca. Skupno je maturiralo 33 učiteljiščnikov. — Šulferajn t Spodnji Šiški. V Spodnji Šiški so ustanovili podružnico nemškega šulferajna. Nemci že vedo, kolikega pomena je šolstvo, Slovenci pa so glede na to vprašanje zanikrni in leni. Zato je lahko graditi most od rajha do Adrije. — Brezplačna učila. Mestni zastop v Stutgartu je sklenil, da dobivajo učenci Ijudskih šol vsa učila brezplačno. Mesto ima zaraditega na leto 80.000 mark več izdatkov. — Ztczo med domom in šolo na Nizozemskem vzdržujejo pa, da izda Učiteljska Zveza vsake tri mesece po eno številko svojega Iista »Narodna Šola" za starše. Te številke prijavljajo članke. namenjene staršem in okrašene s podobami iz šolskega življenja. Vsak učitelj dobi toliko izvodov tega lista, kolikor ima učeneev v razredu, ki jih brezplačno razdeli med nje, da jih ponesejo staršem. Pravijo, da starši radi čitajo ta list in da s tem budi splošno zanimanje za šolo. — Alkohol in otroci. O zauživanju alkoholičnih pijač od strani za šolo ugodnih otrok se je pred kratkem preiskovalo v Nordhausenu, mestu, kjer se žge največ žganja. V sedmem razredu ljudske šole je od 49 otrok pilo že 38 vino, 40 žganje in vsi so, deloma celo jako redno, že pili pivo. V četrtem razredu, kjer je bilo 28 deklic, je pilo 27 že vino, 14 pa žganje, 21 jih je pripcznalo, da rade pijejo pivo, 14 pa povedalo, da pijejo redno vsak dan pivo, ker jih krepi, kakor pravijo starši; 16 jih je priznalo, da so bile tupatam že nekoliko pijane na pojedinah, izletih ali pa pri praznovanju različnih godov v rodovini. — V neki vaški šoli v Ortelsburgu so dobili pri mnogih učencih stekleniee, napolnjene z žganjem, ki so jih dobili od staršev s seboj, da se okrepčajo med poukom. Nekatere devet- letne učence so morali odstraniti od šolskega pouka. ker so bili pijarri. To je velikansko hudodelstvo, ki bi ga treba neusmiljeno kaznovati. — Skodljivost mokrih nog za šolsko mladino. Skrbna mati skrbi, da si obuje njen ljubljenec, ako pride z mokrimi nogavicami in črevlji domov, suhe nogavice in orevlje. Žalibog zamolče otroci kaj radi,- da imajo mokre črevlje. Mnogo hujši so slučaji, ako morajo otroci daleč v šolo, n. pr. na kmetih. Tudi tu naj bi se mislilo na sveže nogavice. Obuvalo, ki se je zmoeilo na poti v šoli, se lahko posuši v šoli in lahko se ga uporabi na poti iz šole. Vsak otrok naj bi imel v deževnem vremenu suhe nogavice s seboj, v šoli naj bi pa imel reservne črevlje iz suknja. — Jetika in šola. V boju proti jetiki v šoli je ukrenil deželni šolski &vet na Dunaju sledeče: Šolske knjižnice treba na.jmanj vsako leto enkrat razkužiti, takisto tudi knjige, ki se posojuje ubožnejšira otrokom. Jako pokvarjene in umazane knjige naj se ne izposojujejo več. Otrokora, pri katerih so dognali zdravniki jetiko, naj se odkaže sedež na koncu klopi. Ako zve šolsko vodstvo, da so gospodarji učencev ali pa da je kaka druga oseba iz gospodarjeve rodovine zbolela na jotiki, naj takoj obvesti starše dotičnih otrok in naj jim pove, kaka nevarnost preti njihovi _ otrokom na takem stanovanju. Ako zboli kak učitelj na jetiki, naj se ga ne pušča vkljub njegovi zmožnosti toliko časa k poučevanju, dokler ne okreva popolnoma. Isto tako naj se napravi tudi s slugami, ki zbole na jetiki. — Šola iu telesni razvoj. V časopisa za šolsko negovanje zdravja se peča dr. Schwerin z vplivom šole na telesni razvoj in na oboljenja šolskih otrok, pri čemer je prišel na podlagi preiskav, izvršenih na približno 3000 otrok, do sledečih zaključkov: Šola pospešuje telesno rast v dolgosti, in zdi se. da ovira razvoj ogrodij v širini. Povečanje telesne teže zavisi od rasti telesa v dolgosti in širokosti. Dejstva, ki vplivajo v šoli na nenormalni telesni razvoj otrok, so jako neugodna. Odstotek onih otrok, katerim se je skrivila hrbtenica, je med novo vstopivšimi manjši od onega odstotka, ki ga dado otroci, ki že dlje časa obiskujejo šolo. Isto velja tudi za zmožnost obolenja sploh in za raalokrvnost posebej. Preiskovanja o telesnem razvoju in o oboljeoju šolske mladine se najbolje dado izvršiti začetkom šolskega leta, ker le v tem času je možno primerjati zdravstvene razmere novovstopivših otrok in onih, ki so že dlje časa v šoli; pri sanitarnem nadzorstvu šol se ne sme opustiti opazovanja duševnega razvoja otrok.