Politični ogled. Avstrijske dežele. Ital. kralj je zapustil Duuaj ter se podal v Berolin, zapustil je pa tudi zadosti britkib spomiuov povsod. Brezglavni, liberalni DuuajSanje so ga demonstrativno sprejeli in častili, kakor poprej liberalni Gračani, ki so na kolodvovu kričali ,,živijo! zmagovalcu nad papežem!" Pač publa slava, z desetkiat večo arniudo zmagati krdelce papeževo, ki bi pa bilo brez dvoina grozuo udribalo pa Garibaldincib, da uiso sv. Oče rnaboma klauja nstavili, ko so vidil', da je krv blagib junakov borečih se za čast ia 8vobodo kat. cerkve iu njenega poglavarja vendar predraga in prežlahna, da bi se žrtovala neprimeino močnejšemu sovražnikn. Da je zagrizeno liberalstvo, podbujskano po židovskib listih in v službi fiamasonov, zaklctih sovražuikov kat. cerkve, pii toj piiliki s poslavljenjem in mrskim lizanjem Viktorja Emanvela svoje mrzenje proti kat. cerkvi prav očevidno pokazalo, temu se aikakor ne čudimo; da je pa tudi eden slovenskih listov ob tej priliki z židovsko-liberalnim časnikarstvoin v isti rog trobil ter katoličaue in poglavarja svete cerkve prav nesramno napadal iu psoval, to je zares prežalostno. Ta psevdo-liberalni slov. časnik, ki oskiunja lepo ime: ,,8lovenski narod". drzne se pisati, da ni ital. kralj nikomur krivice storil, marveč je le — v imenu narodnosti, (ki pa nikjer na Italijanskem najmanjše krivice trpela ni) ,,zapodil niale ,,despote" •(satnosiluike) iz Neapolja, Parmc in Modene in — Rima." Potuhnjenec je izpustil vladarja Milanske in Benečanske pokrajine, ki je tudi bil iziinjeu iz svojega posestva, kev f?e ni upal list, tudi avstrijskega vladarja med ,,despoteu vvrstiti. — Naposled se ta slovenski politikar do tal priklanja novi Italiji in njeneiuu kralju, ,,ako ue segapo našibslovankih zemljah!" Za to ne bo šel Lab politikarjev v Ljubljano vprašat, ali mii dovolijo segati po slovanskih zemljab ali ne; gotovo je pa, in wNaiod" je to iz knjižice nekega ital. profesorja pred nekaj časom sam razglasil, kakor tudi Lamarmora v svojih razkritjih spričuje, da Italija sega po slovanskih — avstrijskib deželah in po južnem Tirolskem. Je smel ital. kralj po nauku tega lista v imenu narodnosti vzeti oiie pokrajine, se mu tudi ugovarjati ne more, ako v iinenu iste narodnosti seže še delj in mejo pri Postojui in v Trbižu napravi! Tako strmoglavi krivična sodba o Rimskein vprašanji, ki je jedro vsega, liberalce v blodnjak neštevilnib drugih krivic. Prihod Emanvelov na Dunaji je tudi povod dal, da se je ,,Vtld.", ki je 17. t. m. črno obrobljen članek, kateri je pa že 1. 1870 svobodno smel iti po svetu, zarubil, češ, da ne gre v tem bipu razglaaati grozovitosti, ki so se pred 3 leti v Rimu godile. Zabranjeno je bilo tudi mitvaško opravilo za papeževe junaške vojake, ki so v obrambi Rima 8mrt storili. Ital. kralj mora prav slabih jeter biti, da se je tako skvbno odvračalo vse, kar bi ga bilo le količkaj pretreslo. Koroško. Slov. pol. društvo nTrdnjava" razglaaa v soglasji z državno-pravno stranko v kratkem, jedernatem oklicu kot kandidata za drž. zbor: čast gosp. A. E i n s p i e 1 e r j a, c. k. profesorja in dež. poslanca za Celovško- Velikovski okraj, in g. F e r d. V i g e 1 e - ta, posestnika v zilski Bistrici za Belaško-Boroveljski okraj. — Za nemako strau postavlja pravna^ stranka za kandidata: g. J u r. Pongvaca, v Sent-Vidskem, Fr. barona R e y e r'ja v Spitalskem okraji. Na Isterskem, kder je hotel g. dr. Vošnjak 8 pomočjo urednika ,,Sloge" volilcem z nekim volilnim shodom na pomoč priteči, pa ga niso pozvali, sta postavljenja za kandidata v kmetskib občinah: Prevzvišeni pospod Juraj Dobrila, Poieaki vladika, iuDinko Vitežič, svetuik pri namestniji v Zadiu. — Radovedni smo, bode li ,,Narodova" stranka tudi tukaj in za Koroško svoje ponudnike ponudila, kakor je to storila za Štajersko, Kranjsko, Goriško in Tržaško ? Za Štajersko od ,,Naroda" postavljcnih ne bomo imenovali, ker so itak znani, in ker je prežalostna pii kazen, da Slovenec Slovenca pri volitvab spodriva, ko bi se vendar povsod ravno tako lebko sporazumeli, kakor smo se v Mariboru. Sicer pa ne more nič tako spodkopavati zaupanja do ,,Narodovih" ponudnikov kakor nevarno sočutje ,,Tagespošte", ki opoininja aemčurske ustavake, da naj za C e 1 j s k i in P t u j s k i okraj posebnib kaudidatov ne postavljajoj, ker sta sloveusko-liber alna itak t.udi nemčurskim liberalcem všeč. Čestistamo k tej lepi zvezi, o katerej nismo nikdar dvomili, kajti vrana vrani oči ne izkoplje! Hrvaško. Pl. g. Mažuranič je te dni za bana prisegel. Tudi ,,Obzor" je zadovoljen s tem, ker je M. skoz in skoz uaroden in pošten mož. — Dež. zbor je sklenil postavo, vsled katere so Jadje na Hrvaskem enakopravni z drugimi verniki. To je sicer liberalno; dokler pa ljudstvo v obrtniji, dežela pa v denarnem ozivu ua krepkib uogah ne stoji, utegnejo Judje deželo ravno tako poplaviti in izžeti, kakor so Galicijo, ki je cel6 v židovskej oblasti. Na Ogerskem poka na vseh straneb državuo poslopje. Višji poveljnik houvedski graja očitno t dnevuein ukazu velike napake v narodni armadi, kterej inanjka poglavitne stvari: pokoršine in udauosti podložnib proti predpostavljenini. — Alj ,,nkazr' ne pomagajo nič; pokoršina in vestna udanost prihaja le — iz živega krščanstva. Iz druge strani jepa blagostanje dežele uničeno. ,,Kuga davi vsacega 10. človeka" — piše Dun. liberalen list, — ,,pridelkov ae ni za pol toliko, kot v slabih Ietib, žita ni za vsakdenji krnb, še nianj pa za setev; davkov ne pribaja ne najmanjši del; obrtnija peša, trgovci falirajo dan na dan! Vih tega je vsa uprava, pravosodje, posebno pa državna blagajnica v najžalostnejem stanji. Vlada si skuša z izposojenim denarjera pomagati". Vnenje države. Na Švicarskem gre kakor prve čase krščanstva za paganskimi vladarji. Vlada je 69, svojemu postavnemu, a pregnanemu škofu udanih dobovnikov odstavila. Ako kteri kako sveto opravilo opiavi, ga ovadi žandarmerija in brž sledi kazen. Ker se Bernska vlada očitne nevolje katoličanov boji, je poslala vojakov v one ki-aje. Ako le iskrica prileti v strebo, navstane splojen požar. Na Španskem je postal liberalni republi kanec Kastelar pravi diktator (samovlastnik), ki boče z mečem in svincem nepokorne vojake ugnati, da služijo republikanski vladi. — 0 Kailistih so si razaa poročila navskriž. Od ene strani se poloča, da so pri Tolosi dva republikanska generala zmagali ia mesto vzeli, od druge pa, da je general republ., Loma, se v mestu in z vsem preskrbljen. Da je pa vojaška moč Karlova precej velika že, pričuje Kastelar sam, ki je v narodui skupščini obstal, da ima Don Karol več kot 50.000 mož. V Ameriki je navstal uenadama, kakor pri nas fiuančni ,,tresk", ter je nekoliko velikih trgovcev obnemoglo. To pa sega čez morje v Evropo, ker so dnarne zveze kot mreža povsod razpeljane. {1