220. Števil kn.
Ljubljana, sredo 28. septembra.
XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD
___._(1 '  ■_!_
Izhaja th»k d
ta četrt letu 4 dom s« račun
ian, izT/.emši ponedeljke in dneve po praznikih, ter vpija po poŠti prejeman za avsti o-oderske detel« /a eelo leto K> za jm! leta s gl., 4 gl. — Za Ljubljano brez j>o&iliaiya na dom -z* deiA fe»o t'l ^Iti.  /:i eetrt leta ."5 gld. 80 kr., r.a  »ti   inepec 1 #1(1. 10 kr.   Za pošiljanje aa
__a 10 ki. za lnesee, 30 kr. za četrt let«. — Za tuje d e'el e toliko več, kolikor pošti.ina ./naša. -   Za gospode  učitelje  n;i   Ijinlskih  šolah iu
ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano %a < etrt leta ~ na. M) kr., p<> j><>šti prejeman za četrt leta 3 gotcL — Za oznanila se plačaj« od četiriBtopue petit-vrste     kr., če se oznanilo enkrat tiska, a kr., ee He <h akrat, in 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši .gledališka stolba". Opra? ni At v u, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, e.7ii»nila, t. j. administrativne! stvari, je v ,Naru«inej  tiskarni" v Kolmanorej bili. oi      .rnoso i :tti T ■ 1>n<) J^v.iiv^iUuJtai lil o?.'1 -.tri v oe j ni ti   Jtjai'jj'jH finsurn Wrtv,yitu otj ivkjI ,3^fnj'. 'O'jf^nif        •■ini *>o ><f ran i;A it
•
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca se prične novo naročanje na zadnje četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponovć, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta.....3 gld. 30 kr.
Za jeden mesec    ....     1   „    10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.....4 gld. — kr.
Za jeden mesec    ....     1   „   40 „ Za  gospode  učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman    „       „  3   „   — „
OprmmiStvo „Slov. Naroda".
Čestitim našim čitateljem!
Včerajšnjo Številko našega listu je slavno c. kr. državno pravdništvo dalo pred sinoćnjim zapleniti zaradi dopisa iz Olja, ki je poročal o tožbi g. opata Wretschka zoper urednika „Slov. Gosp.", g. dr. Gregorcn.
Konfiskaciji 208. in 210. številke našega lista je bI. c. kr. deželna kot tiskovna sodnija potrdila. Uvodni članek 208. številke se je pregrešil zoper javni mir in red po §. 300 kaz. zak. Od inkriminovanih treh Člankov 210. številke je on o dalmatinskih homat'jah v „Polit'čnem razgledu" zakrivil hudodelstva veleizdaje po §. 58 lit. c, k. z. in pregreška zo per javni mir in red po §§. 302 in 300 k. z. dopis „iz Dolja" in notica o Je/ikovej ravnopravnosti" mej „DomaČimi stvarmi" pa sta se pregrešila samo zoper §. 300 k. z.
Zoper ti konfiskaciji mislimo oglasiti ugovor.
Upravna reforma.
Mej vpn sanji, s katerimi se bode v tekočem zasedanji baviti našemu deželnemu zboru, utegne biti najimenitnejše ono o spremembi uprave, da se kolikor moći odpravijo neugodnosti zdanje dvojne uprave. V včeraj šnjej seji so poslanci v roke dobili tiskano predlogo z vladnim, uže v prvej seji oglašenim pozivom, naj kranjski deželni zbor o tej stvari izreče svoje mnenje. Ker bode ta vladna predloga zanimala najširSe kroge naše domovine in gotovo prouzročila dolge razprave, priobčimo jo takoj popolnem, da bode rodoljubom prilike seznaniti se z vladnimi nazori o tej stvari in o njej, če se jim bode zdelo potrebno, prijaviti tudi svoje misli.
Tako-le se od besede do besede glasi Blovennki tekst vladne predloge:
Mnogotere neugodnosti nahajajoče se v dvojnej upravi, odkar je t veljavi zdanje občinsko zakonodajalstvo, obravnavale so se zadnja leta uže večkrat in natanko po zakonitih Zi.stopih in zunaj njih.
Pač nij treba posebe dokazovati, da iz določil dozdunjpga občinskega zakonodaja Istva 0 atributih cesarskih političnih oblastev na jednej, samoupravnih organov na drugej strani izvirajo mnogotere pristojuostne težavnosti in da se pri njih izvrševanji kažejo zadržki, ki strankam hitro in gotovo Utrjevanje njih zahtev obtežujejo ter delovanje državnih in samouprav nih organov ov-rajo.
Zaradi tih od leta do leta občutneje ka-žočih se neprilik, h katerim je v poštev jemati tudi še višje potroške dvojne uprave, začela je vlada razmišljati, ali naj bi ne bilo proti njim z izpremembo po zakonodajni nem potu pomoči iskati.
Namera take naredbe sestala bi v obče iz tega, da bi se dozdanja dvojna uprava kar največ skrčila, da bi se v ta namen pdsli samoupravne uprave natanko odbrali ter da bi se za ostale posle, samoupravne uprave, kakor tudi za tiste občinske stvari, na katere bi imela državna uprava vplivati oblast, uvedlo t:.ko postopanj**, ki se na jednej strani strinja z zahtevami samouprave, a se na drugej strani ogiba niti strankam, niti pravim potrebam samouprave koristnega nakopičenega teka po : instanc*.h.
Pri natančnejšem izvrševanji   tukaj orne j njenih splošnjih načel pokaže se vrsta posameznih vprašanj, ki se dotikajo  pristojnosti deželnih z;.stopov ter so jako važna.
Vlada se zatorej vidi prisilj-no v smislu §. 19, št. 2 deželnega reda pozvati deželni zbor, da naj jej o teh stvareh svoje piedloge pove.
Ta vprašanja so:
1. Je-li po dosedanjih skušnjah potrebno ali želeti, da se nekateri ali vsi pfi-di krajne policije iz lastnega področja občinskega izločijo ter v izročeno področje občinsko, posamezni posli tudi v političnega oblustva področje uvrste ?
Vlada v tem oziru opozarja posebno na to, da se zakonito izvrševanje uradnih opravil prve instance v posameznih delih lastnega področja občinskega, kakor na pr. v stavbenih stvarat) ob nedostatnih močeh premnogih občin spotika, da nadalje krajnopolicijske stvari zahtevajo kratkega in pri prostega obravnavanja in da gre v teh stvareh večkrat parno za to, razsojati o pritožbah zoper naredbe županove ali zoper krajnopolicijske zapovedi občinskega odbora zaradi nezakonitosti ali zaradi zakona
napačne uporabe, ali občine si liti k izpolnje-vanju zakonitih dolžnosti), v katerem oziru uže dosedanji občinski zakoni utemeljujejo posredovanje političnega oblastva, da se pa vender tudi samoupravni instančni tek večkrat upo-trebljuje; dalje opozarja vlada tudi na to, da je uže za Štajarsko izdani deželni red od 1. aprila 1875. leta dež. zak. št. 24. v občin-i\ih krajnopolicijskih stvareh pritoževanje zavrnil na politično okrajno oblastvo.
2 Ali bi ne bilo dejanskim potrebam primerno, da bi se v smislu člena XVII. in XIX. zekona od 5. marcija 1862. leta drž. zak. št. 18. osnovali okrajni zaatopi in sicer:
a) kot višja samoupravna instanca proti občinam, in
b) za prave okrajne stvuri, ker bi ti zasfopi bil' z občinami v bližnjej neposrednej dotiki in ker so brez tega tudi po deželah, kjtr ni ol rajnih zastopov, za nekatere stvari (ceste) okrajni organi postavljeni in se čii si h tudi nahajajo okrajni zakladi, za katerih upravo sedaj ni izdatne zakonite uredbe.
Pri tem se predpolagn, da bi se okoliši okrajnih zastopov ujemali z dosedanj'mi političnimi okraji in da bi bilo okrajnega glavarja vsemu okrajnemu zastopu ali okrajnemu od-boi u postaviti na čelo ter njemu izročiti vodstvo opravil.
Osnova okra'nih zastopov na takej podstavi dajala bi večje poroštvo za urejeno upravo ter lii okrajno z-stepe zmožne storil-.; za izpolnjevanje '.išjih samoupravnih nalog. Pri tem bi ne bilo posebmga vtikanja od političnega okrajnega oblastva in sicer niti proti oblinam J v lastnega področja stvareh, katere bi bilo prepuščati <uvaio«"emu, ukazujočemu in odločujočemu vplivanju okrajnega zastopa, niti proti okrajnega zastopa uradnim opravilom, in omogočilo bi se neposredno i/vr-evunje od okrajnega zastopa o/ironia okrajnega odbora ukre-nenih sklepov po okrajnem glavarji, to se ve da s tem pridržkom, da bi b>lo okrajnemu glavarju pod vsemi okolnostimi dovoljeno pravo, ustavljati nezakonite sklepe okrajnega zastopa oziroma okrajnega odbora, a izvrševanje tega prava motilo bi se omejiti na določen rok.
3. Ali bi se ne moglo delovanje okrajnih zastopov (2) na ta način urediti, da bi okrajni gastopi, ako bi bilo prikladarstvo po zahtevah pravilnega občinskega in okrajnega gospodarstva uravnano v stvareh lastnega področja občinskega ravno tako, kakor v okrajnih stvareh končno veljavno sklepali in razsojali, in da bi se v razsodbe in uradna opravila okrajnih zastopov višja oblastva vtikala samo v teh slu čajih:
a)    ako bi okrajni zastop ukrenil sklep, s katerim bi svoje področje prekoračil, ali ve-
ljaven zakon žalil, ali napačno uporabil; in
b) ako okrajni zastop opušča ali se brani izpolnjevati dela in dolžnosti, katere so mu naložene s posebnimi zakoni?
4. Ali naj bi ne imelo v slučajih spredaj pod 3) lit. a) in b) omenjenih politično deželno oblastvo skupno 8 (lani deželnega odbora in pod predsedstvom deželnega predsednika t zadnjej instanci končno veljavno sklepati?
5. Ali naj se tudi v krajnopolicijskih občinskih stvareh pritožni tek ne aavršuje z razsodbo političnega deželnega oblastva, kakor je bilo to deloma z ministerstva za notranje stvari ukazom od 27. oktobra 1859. leta drž. zak. št. 196 uže ukazano?
6. Ali naj bi ne bilo za sprejem stalnih okrajnih uradnikov določiti posebnih pogojev in ali bi ne bilo zahtevati določene kvalifikacije?
Iz kranjskega deželnega zbora.
Dopolniti nam je Se predvčerajšnje poročilo o deželnega zbora
I. seji 24. septembra 1881.
Gospod deželni predsednik je naznanil štiri vladne predloge, namreč a) o uravnavi šolskega obiskavanja na c. kr. rudniSkej šoli v Idriji in na pravico javnosti imajočih osobinskih (privatnih) Šolah v vojvodini Kranjskej; b) o vprašanji glede Bprememb zdanje upravne uredbe;
c) o revizijonu domovinske postave; 6) o volitvi štirih članov in štirih namestnikov za deželni reklamacijski komisijon.
Vrediteljema sta bila izvoljena poslanca dr. vitez Savinschegg in dr. Poklukar, verifikatorjema stenografskih zapisnikov pa poslanca Deschmann in Potočnik.
Predlog je bilo poslancem razdeljenih 17, in sicer: glavni pregled gospodarjenja s premoženjem deželnega zaklada in njegovih pod-zakladov za 1880. leto; potem računski sklepi kranjskih ustanovnih zakladov, računski sklep deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu, računski sklep zaklada kranjske zemjiške odveze, računski sklep gledališkega zaklada, računski sklep norišno-stavhenega zaklada, računski sklep normalno-šolskega zaklada, vsi za 1880. leto; dalje proračun zaklada kranjske zemljiške odveze, proračun gledališkega zaklada, proračuni kranjskih ustanovnih zakladov, proračun deželnega zaklada in njegovih podzakla-dov, proračun uorišno-stavbenega zaklada in proračun kranjskega normalno-šolskega zaklada, vsi za leto 1882; poročilo zaradi oskrbovalnih troškov za osobe, katere se oddajejo iz bol-ničnega v biralnično oskrbovanja pa ne morejo zase plačevati; dopis deželnega predsednika o volitvi 4 članov in 4 namestnikov za deželni reklamacijski komisijon glede zemlji-Ščnega davka; poročilo zaradi dovoljenja miloščine vdovi Vukatičevej; poročilo o remune-racijab primariju in sekundariju medicinskega in "blazničnega oddelka in asistentu porodi škega oddelka; poročilo o tem, da se je prejšnji privatni, most čez Kolpo pri Brodu v oskrbovanje hrvatskih in kranjskih cestnih orga nov prevzel in kako se bode v prihodnje vzdrževal; poročilo o stavbi mostu čez Kolpo pri Vinici; poročilo o premembah organizacij ona in službenega instrukcijona deželne blagajne.
Deželni odbor je zboru nasvetoval volitev štirih stalnih odsekov in sicer: a) finančnega odseka 11 udov, b) upravnega odseka 9 udov, c) odseka 7 udov za pregledovanje letnega poročila, c) peticij skega odseka 5 udov. Temu nasvetu je zbor pritrdil in izvolil a) v fi n a n čni odsek poslance:   Kaltenegger   (načelnik), Potočnik
(namestnik, Poklukar, Vošnjak, Navratil, Deschmann, Schaffer, Schrev, Luckmann, Apfaltrern, Vestenec.k; v upravni odsek: Gariboldi (načelnik), VoSnjak (namestnik), Pfeifer, Svetec, Detela, Deschmann, Gutmannsthal, Taufferer, Deu, v odsek za pregledovanje 1 etnega poročila: Apfaltrern (načelnik), Potočnik (namestnik), Lavrenčič, RobiČ, Deu, Savinschegg, Gutmannsthal; v petici j 8 ki od<ek; Lasch-n (načelnik), Grasselli (namestnik), Sava ik, Dreo, Tauflerer.
H. leja 26. septembra 1881 je bila čisto kratka. G. deželni predsednik je izročil deželnemu zboru mioisterski dopis od 16. t. m., ki pozivlje deželni zastop, naj izreče, kam po njegovem mnenji spadata Ž u m berk in Marindol. Kadar 'ta dopis tiskan v roke pride poslancem, ga bomo priobčili. Deželni glavar je naznanil devet prošenj, izročenih deželnemu zboru. Te prošnje so: a) prošnja narodnega učitelja Mat. Banta v Prem u zaradi vpeljave pouka o ženskih ročnih delih v narodne šole; b) prošnja istega učitelja zaradi pospeševanja vrbo-rejo in pletarstva v Trnovsko-Vremskej dolini (obe pet. ods.); c) prošnja postojinske občine naj se naredi deželna postava zastran vlajsanja pri ukvartiranji vojakov o priliki večjih vojniških vaj (upravn. ods.); č) prošnja du-najsko-vseučiliškega asvlvereina za podporo; d) prošnja deželnih uradnih slug za prosto stanovanje ali stovarino; e) prošnja Martina Pilarja, da se siroti Antoniji Kraševčevej pusti miloščina; 7. prošnja Josipa Vesela, učenca dunajske umetnostne akademije, za podporo; g) prošnja podpornega društva rudarskih akademikov v Ljubnem (Leoben) za podporo; h) prošnja kamniškega mesta za podporo ob prologu ceste na Klanjci (poslednjih šest fin. ods.).
Razdeljeni sta bili vladni predlopi o uravnavi šolskega obiskavanja na rudniškej šoli v Idriji in o vprašanji glede upravnih sprememb. Za poslednjo, katero vso prijavljamo na drugem mestu, je bil nasvetovan poseben odsek, katerega člani se bodo volili v prihodnjej seji. Prvo je zbor izročil upravnemu odseku.
Poslanec Potočnik in tovariši so izročili samostalen nasvet zaradi železnice T rs t-H a z d r t o - I j o k a -1 j a u n s d o r f. Poslanec Potočnik bode ta nasvet, ki ga bodemo jutri priobčili popolnem, utemeljeval v prihodnjej seji, katere dan in dnevni red se bosta poslancem nazmmila pisnieno._
Politični razgled«
lolran?e <lefcele.
V Ljubljani 26. septembra.
Prošlo soboto sešlo se je jedrni jat deželnih zborov, namreč češki, gorenje in dolenje avstrijski, solnograški, koroški, kranjski, bukovinski, šleski, moravski, predarelski in tržaški. Poleg teh pa deluje še deželni zbor tirolski, štajarski in gališki, tako, da zdaj zboruje štrinajst deželnih zborov. Prve seje vršile 80 se pač povsodi po jednej šabloni, kajti po slancem so se obiavile le vladne predloge, o katerih se bodo imeli pogovarjati in ukrepati. Mi bodemo na tem mestu skušali iz vsacega zbora objavljati, kar bode imelo splošno vrednost, ne le lokalni interes. Tako bodemo poročali, kako se bodo razni deželni zbori izjavljali o vladoej predlogi o upravnej reformi. Prav mirno se gotovo ne bodo vršile debate, kajti ti nemški nacijonalci bodo po svojej navadi napadali nasprotnike in poudarjali svoj program, da se bore le za samoohranjenje, potem stoprav za blagor Avstrije. Tako se je govorilo uže pri otvorenji dolenje-avstrijskega deželnega zbora.
Viittiije države.
Razmere v Bolgariji so vedno boljše. Poroča se,  da  so se eksministri Karavelov,
Cankov, Slavejkov in Suknarov amnestirali in se povabili, če hote svoje izvrstne moči zopet v prospeh pomovine posvetiti. Će bodo pa ti možje sprejeli ponudbe, se ne ve" se. Mi želimo mladej Bolgarskej najlepši razvoj.
Kakor poroča „N.Fr. Pr." odloženo je zdaj potovanje Italijanskega kralja Humberta v Avstrijo. Baje, da je je preprečil Cairoli, kateri je pretil, da bode vrgel ministerstvo Depretisovo, če se poda kralj na pot. Hum-bert pa za zdaj baje ne more dobiti družin ministrov. Vender jedenkrat konec pisarenja o italijanskej zvezi z Avstrijo.
Italija kaj ljubosumno ogleduje Francoze, ki se v Afriki bojujejo, kajti ona bi tam doli kaj rada dobila kaj ozemlja za se, a kakor se zdaj kaže, ne bode jej prav dobro izšlo se. V Italiji pa vlada zarad tega veliko sovraštvo in razburjenost proti Francozom. Celo oni elementi, ki so do zdaj simpatizirali z republiko in nagovarjali nasprotnike, naj se približujejo Franciji, celo ti elementi so jeli zdaj očitno »čuvati proti Francozom. Posebno jasno kaže razmero mej Italijo in Francijo pismo, objavljeno v nekem palermskem listu, katero je pisal stari Garibaldi, ki je bil do zdaj tudi zelo zavzet za alijanco Italije s Francijo. V tem pismu stari Garibaldi kliče prebivalstvo v Palermu k orožju in svetuje jim, naj napravijo sicilijansko vespero. Nu, ali jih vidite Italijane, kar pobiti hote vse Francoze! Ne moremo si kaj, da ne bi kazali zopet na nemire v Pri-morji, ki jih prouzročajo iredentovci. Kaj ko bi stari Garibaldi poslal tudi jednako pismo kam drugam? Čujmo in delajmo, dok je še čas!
dri k I ministerski svet je sklenil, da se odpuste vsi dosluženi reserristi, kakor tudi ono moštvo stalne vojne, ki je uže dopolnilo trideseto leto. S tem ukrepom se bode doseglo, da se odpusti 40.000 mož; grška vojska pa bode znašala 30.000 mož.
Iz Carigrada ce poroča v „Daily Tele-graph": Khedive je poslal sultanu poročilo o nemirih v Kaftri in on jih pripisuje angleškim in francoskim intrigam in se pritožuje, da se tuje sile vmešavajo v Egiptu. Dalje se piie tudi, da bi Italija protestirala, Če bi hotela Turčija v Kg i pet poslati vojnih močij.
V španskej zbornici zgodilo se je nekaj jednacega, kakor pred kratkim časom v angleškem parlamentu, prizor a la Bradlaugb. Martos je namreč vstal in se izrazil proti pri segi pri vstopu v zbornico, češ, da je prisega omejevanje svobode vesti. Castellar je ludi protestiral proti prisegi in dejal, da je sicer vera njegovih pradedov jedino prava, a on vender zahteva za druge pravico, da smejo imeti drugačne ideje. On je kazal tudi vzgled Bradlaughov in dejal, da se mora vsak ogibati tacih prizorov, ki žalijo vest.
V IrakeJ deluje deželna liga vedno huje. Povsod nabijajo plakate ali pa pošiljajo pisma, v katerih se nekaterim osobam preti z maščevanjem, če bodo lastnikom prodajali svoje pridelke. Poroča se tudi, da so se prouzročili mnogi požari.
Dopisi.
Iz Trata 22. septembra. [Izv. dopis.] (Tržaška prekomorska kupčija pa razstava in shod geografov v Benetkah. Tukajšnji nemški schulverein.) Razni opravki, nekoliko pa tudi radovednost so me zadnji teden gnali prek morja v Benetke, kjer sem si ogledal geografično razstavo. A urednik „Slov. Naroda'1 naj nikar strahotna ne pričakuje, da mu sledeče vrstice mislijo popisati razstavljenje zemljepisne knjige in spise, zemljekaze, mape in načrte, razno znanstveno orodje itd. Tak popis bi mogel pač le sestaviti geograf vešča k in sicer za predalo pod črto, a ne suhoparen človek, ki se peča s suhoparno kupčijo. Tu naj le omenim, kako je pri tej razstavi zastopano naše cesarstvo. Čudom se nijsem mogel načuditi, da se tudi v tujini razkazuje politični dualizem naše države. V velikanskej prelepej palači ima Ciz-
lajtanija poleg razstave č'lske (iz južne Amerike) tri sobane, v katerih so razvrščene, postavljene in obešene razne reči iz nemško-slovanskih dežel, zlasti iz Dunaja. Mej vsemi se najbolj odlikujejo izdelki vojno-geografičnega zavoda z raznovrstnimi instrumenti. Ona družba, ti se imenuje „avstrijski Alpen-Glubw, je tudi razstavila svoje letnike ter ponosno kaže nanje s svojo prislovico:   aMit Herz und Hand fiirs Alpenland"; a jaz sem z večjim veseljem ogledoval rokopis, v katerem je češki zdravnik, prirodoslovec in geograf Holub opisal svoje potovanje v južnej Afriki. Kolik napredek Človeškega rodu kažejo ti izvrstni moderni izdelki, če pogledamo od njih tja na imenitno pla-nisfero Leardovo, brez dvombe v avstrijskem skem oddelku najimenitnejši spomenik nekdanje geografične znanosti. Ta planisfera ima na štirih  glavnih   straneh   sveta   pomenljive besede,  na aevernej  strani  stoji:  „il dixerto desbabita por fredou, na južnej: „il dixerto deshabita per caldo", na vzhodoiej jo meji „il parad i xo teresto", na zahod njej pa ocean. Bolj obširna in bolj zanimljiva je bila v drugem na d k topi i razstava ogrska.   Kaj lepi so načrti in mape Hudima in Pešte, razni uačrti o sezi-danji nesrečnga Scegedina, vse pa prekosi to-pogralično-geologični atlant, ki razkazuje geologi č no sestavo vse ogrske dežele do zadnje pedi. Še zanimljivejša je zbirka raznih zemlje-kazov in spisov v šolskih razmerah po Ogrske j ter se povsem lehko meri z dotičnim! najizvrstnejšimi zbirkami v Švajcarskem, nemškem in ruskem oddelku. V malej sobici zraven so razstavljene knjige, mape, zemljekazi itd., ki nam kažejo zgodovinski razvitek geografične znanosti v Ogrskej.   Poleg razstave je bil tudi shod imenitnih geografov iz vseh dežel. Mej ogrskimi so bili Hunfalvi, Matskassv, Tiirr,  Erdodv, izmej  avstrijskih pa general Scudier, dr. Lenz, Chavanne, Pavličke in Jettel, potem Slovan Kanic, ki je evropskemu svetu odkril bolgarski svet.   Kako se je naš mladi baron Czbmigg prištulil geografom, sam Bog vedi!   Pa vsaj ne zaradi onega podlistka, ki ga je kot varuh nemškega življa mej Jugoslovani bil pred leti  objavil v tfubeznjivej tetki Triesterici!   Pri obravnavah mej je najbolj zanimal govor ogrskega generala Ttirra; ta je razpravljal predmet, s katerim se uže dolgo časa dejanjsko peča, namreč kako bi se dalo prekopati Korintovsko mej morje in koliko do bička bi ta prekop dajal pomorskej kupčiji raznih dežel. Ker se pri vsakej priliki poudarja, da bi tudi tržaška kupčija s takim prekopom močno pridobila, ne morem nehati, da ne bi dotičnih nadej nekoliko otesnil. Koliko dobička smo se nadejali od prekopa Sueškega!   A statistični pregled zadnjih deset let kaže, da se vožnja ladij iz Trsta prek Sueškega prekopa le neče razviti, da deloma celo pojema.  Tako je leta 1870. preplulo prekop 26 avstrijskih ladij z 19.000 tonelatami, leta 1875. se je bilo dotično število ladij namnožilo na 64 (in  92.000 to nelat); a od tega leta je ta vožnja nagloma pojemala, tako da je leta   1879. preplulo Še prekop komaj 40 avstrijskih ladij  (z 71.000 tonelatami.) In poudarjati moramo, da večina teh ladij gre ravno iz Trsta v vzhod njo stran ali pa od ondaj sem v Trst.   Jednako tudi bodoči prekop Korintovski ne bode rešil Tržaške kupčije, ki jo drugačne razmere toliko pritiskajo, da se vkljubu vsemu napenjanju ne more razviti.
Zadnjič je imel tukajšnji nemški schul-verein svoj ustanovni shod. Koliko ta reč zanima tukajšnje Nemce, vidi se pač iz tega,
da se je izmej 108 pribobnanih Članov komaj 24 udeležilo ustanovnega zborovanja. Kot je uže pred mnogimi tedni „Triester Zeitung" priporočala, izvolili so ti zbrani pijonirji nem. ške kulture v Primorskej za predsednika znanega advokata dr. Rabina, ki so ga pred zadnjimi volitvami v državni zbor nekoji slovenski narodujaki tudi slovenskim volilcem toplo priporočali. Inženir Bdmches in advokat Krausenek sta podpredsednika, tukajšnje realke profesor Moser in inženir Krause pa zapisnikarja. Po daljšem posvetovanji so se razšli ti možje z veselo nadejo, da bodo na Primorskem rešili nemštvo, ko se bodo vsak teden v torek shajali v dobrovoljno jim pre-puščenej pisarni svojega predsednika. Prosit! Ker pa razen Trsta, Gorice in Polja nij nikjer Nemcev na Primorskem, radoveden sem, na katero stran bode ta schulverein jel obračati svoje delovanje. V rečenih mestih pa je njegovo delovanje popolnem nepotrebno, ker država vzdržuje peščici Nemcev dobro uravnane nemške šole: mala in srednja učilišča.
■z Dunaja* 22. septembra. [Izv. dop.] (Snovanje češkega političnega društva. Slavnost na korist pogorelemu če sitemu gledališču.   Zabava na sv. Vaclava dan. Godard in Istoczv. Čehi imajo na Dunaj i celo vrsto raznih društev, v katerih goje ne samo svojo narodnost, temveč delujo tudi za mnogokatere svrhe kakor za petje, gledališče, telovadbo itd.   Mora se priznavati, da so dunajski Čehi v društvenem oziru zelo marljivi, vstrajni, da jih ne straši ni ro ganje židovskih časopisov, ni neuspehi in po-težkoče, katere časte ovirajo domorodna njih podjetja.   Večkrat se je uže govorilo o tem, kako bi si Čehi na Dunaji osnovali politično društvo v središči Avstrije.   Tako društvo je za Čebe na Dunaji važno, a snovanje je več krat spodletelo bodi, da ga'nijso smatrali opor-tunnim, da je bila udeležitev prepičla ali da je tako podjetje dunajska policija zavirala. M sel, osnovati češko politično društvo, sprožil je v novic znani češki publicist g. J. Skrejšov-sky. Bodočo soboto imeli bodo Čehi radi tega zbor v „MusikvereinsBalu".   Ali se bode snovanje posrečilo ali ne, hočem Vam o svojem času poročati.
Za pogorelo češko gledališče v Pragi pripravlja se tu velika slavnost. V osnovalnem odboru so vsa češka društva zastopana. Glava podjetju je Slovencem dobro znani J. J i f i k, neumoren domorodec, kjer gre za čast in korist slovanske stvari. Slavnost se bode vršila 8. oktobra v Dreherjevih dvoranah v III. mestnem okraji.
Polagoma pričenja se uže delavnost tukajšnjih slovanskih društev. Slovansko pevsko društvo ima 23. t. m. po počitnicah prvo pevsko vajo v „Slovanskej Besedi", 28. t. m. na sv. Vaclava večer pak bode prva zabava imenovanega društva v dvorani „zur Stadt Wienu v Joipovem predmestji.
Poslednjo nedeljo se je po svetu znani pariški zrakoplavec Godard v tej sezoni zadnjič v Hietzingu poleg Dunaja peljal v zrak. Velikanska množica ljudij došla je is Dunaja v velikanski etablissement „zur neuen Weltu v Hietzingu Vsakokrat se je nekaj osob pe ljalo z balonom v visoko ozračje. Vsaka osoba morala je plačati za vožnjo 60 goldinarjev. Pogled na več sto metrov nad zemljo plavajoči balon bil je istinito zelo zanimljiv in Godard pripravil je Dunajčaoom za več nego jeden mesec mnogo zabave. Pred šesto vožnjo v zrak prejel je Godard sledečo dopisnico:
»Gospod! N&mestu uteže vzemite na balon žide, posebno židovske žurnaliste, a kadar dospe balon do znamenite visokosti, vrzite jih doli; to bode za naše mesto velika dobrota, če se Vam posreči, da uničite to grdo pasmo. Nadejaje se, da mi to izvanredno ljubav blagovolite učiniti, znamovam se s poštovanjem
Istoczv. Na Dunaji dne 6. septembra 1881". Ta dopisnica bila je sicer šala, kajti znani magjarski neprijatelj Židov Istoczv je gotovo nij pisal, vender je svoj namen dosegla, kajti tist dan so Dunajčanje mnogo se zabavali o tej dopisnici in o Židih govorilo se nij ravno laskovo! P.
Domače stvari.
— (Modrinjakova slavnost.) Vzlic slabemu vremeni zbralo se je v nedeljo pri Modrinjakovej svečanosti v Središči veliko občinstva, mej njun zelo mnogo odličnih narod-n j t ko v.   Raičev govor,  kojega je ljudstvo z veliko pazljivostjo poslušalo, bil je fulminan-ten; poudarjal je zjedinjenje Slovenije in naše opravičene zahteve.   Daljše poročilo pričakujemo.   Ptujskim »Nemcem44 je bilo Modri-njakovo slavlje ugodnim povodom, da so zopet pokazali svojo „bilduug44. Poroča se nam namreč iz Ptuja: Slavnostni odbor poslal je v Ptuj nekaj plakatov, da so se prilepili na vogle v „nemškem" (\) Ptuji! Jedva zapazi te plakate dobro poznat nemčur, katerega je slovenska mati rodila in kateri rad je slovenski kruh (njegovo ime naj ostane tajno, da se naši fort-šritlarji ne bodo sramovali), naroči  brzo nečemu zloglasnemu zakotoemu-pisaču, naj iztrga slovenske na „nemških" ptujskih voglih prilepljene plakate.   Mož je bil baje tako hudo razjarjen zbog te slovenske »predrznosti", da ga je jelo vsled te „ h udobnosti" sila grizti po trebuhu in zgrabil ga je tako hud furor teuto-nicus, da je moral biti danes brez — obeda! Ko bi bili mi to znali, gotovo bi ne bili učinili navedene „ pre drznosti".
— (Občni zbor „Narodne šole44,) društva za podporo ljudskih šol in učiteljev, vršil se je pod predsedstvom g. načelnika F. Stegnarja zadnji četrtek v navzočnosti 30 udov. Iz poročila, sestavljenega po neutrudno delujočem predsedniku g. Stegnarji in ob jednem posel tajnika in blagajnika opravljajočem g. M. Močmku posnamemo, daje imelo to blagodejno društvo 662gl. 77 kr. dohodkov, 486 gl. 24 kr. pa stroškov, katera cela svota upotrebila se je izključivo za nakup učnih pripomočkov ubogim učencem ljudskih šol. Premoženja v gotovini ima društvo »Narodna šola" 346 gld. 53 kr. Zbor je izrekel zahvalo društvenemu odboru, posebno g. predsedniku F. Stegnarju in tajniku g. M. Močniku za trudoljubivo poslovanje. V odbor so bdi jednoglasno voljeni gg. F. Steg-nar (prvosednik), A. Praprotnik, Iv. Tomšič, M. Močnik (tajnik in blagajnik), F. P a-pler, N. Stanouik, J. Borštnik, F. Praprotnik in F. Govekar. Pač želeti bi bilo, da se tega tako uspešno na korist narodnega šolstva delujočega društva premožnejši naši domoljubi kaj bolj spom.najo — kakor dozdaj.
— (Občni zbor društva za podpiranje kranjskih učiteljskih udov in sirot) vršil se je zadnji četrtek o navzočnosti 40 udov pod vodstvom društvenega predsednika g. prosta dr. Jarca. Predsednik zbor pozdravlja in se spomina umrlih udov učiteljev g. Stamcerja in M. Ivsnetiča, ki je bil starosta kranjskih učiteljev.   Zbor   v zna-
inenje sožalovanja vstane a sedežev. Tajnik in blagajnik g. Močnik poroča o dmštvenem stanji. Društvo šteje 64 udov. Podporo je uži-?alo 8 udov in 25 učiteljskih sirot, katere so dobile 1086 gld. 66 kr. Premoženja ju imelo društvo preteklo leto 39.050 gld. v obbgaci jah, 1506 gld. 49 kr. pa v hranilnicah in v druStvenej blagajnici. Nekemu družabniku kateri je v velikih stiskah vsb-d rodbinskih razmer, zbor jednoglasno dovoli podporo 50 gld Po predlogu g. Govekarja občni zbor sklene, da se od novega leta poče::ši učiteljskim udov um mestu 80 gld. dovoli podpore po 100 gld. na leto, otrokom, kateri iingo še mater, mestu 20 gld. pa po 25 gld. na leto. učiteljskim sirotam pa, katere nemnjo ne očeta ne mm ere, mestu 40 gld. odslej po 50 gld. na leto. Tudi se naj obubožanim u<'iteliem družabnikom odslej dovoli mestu 80 gld., ako so potrebni, 100 gld. podpore. Gg. A. Praprotnik in Stanonik izrekata društvenemu odboru v prvej vrsti pa g. predsedniku prošlu dr. Jarcu in tajniku g. Močniku za njih požrtvovalno delovanje v prid društva zahvalo, Uaterej zbor jednoglasno z živio in Slava klici pritrdi. V odbor se volijo jednoglasno gg : Dr. A J are (prvosednik). M Moćnik (tajnik in blagajnik.), J. Borštnik, J. Čenčič, F. Go-vekar, B. Kuhar, A. Praprot ni k, F. Praprotnik, J. Tomšič. Odboru se tudi naroči, da v smislu sklepa o povišanji podpor, prenaredi pravila in j,h predloži si. deželuej vladi v potrjen je.
Prograra
za prvo dolenjsko poljedelsko razstavo v Novem mestu.
Razstava se bode vršila v prostorih prvega narodnega doma; začela so bode 2. oktobra in trajala do 4 oktobra 1881.
V nedeljo 2. oktobra.
Ob 9. uri zjutraj se bode razstava slovesno otvorila. Ob 12. uri opoludne predavanje in demonstriranje o preiskavah mo*ta in vina. Popoludne ob 4. uri predavmije o trtnej uši in demonstriranje dotičnih preparatov. Nadaljevanje demonstriranja o mostnih in vinskih preiskavah.
V ponedeljek 3. oktobra.
Ob 8. uri zjutraj začetek. Ob 12. uri opoludne predavanje o kisanji vin* in demonstriranje; predavanje o sadjereji.
Popoludne ob 2. uri tombola na velikem tigu pred mestno hišo. Za dobitke odločil je razstavni odbor poljedelske stroje in posode.
Zvečer ob 5 uri predavanje in demonstri ranje.
Zvečer ob 8. uri banket v čitalničnej restavraciji.
V torek 4. oktobra.
Ob 8. uri zjutraj začetek. Ob 12. uri opoludne razdelitev odlikovanj. Ob (>. uri zvečer sklep, — Vstopnina 10 kr.
VNovem mestu, 21. septembra 1881.
Razstavni odbor.
Razne vesti.
* (Predrzen rop.) V 21J dan t. m. prišla sta ob 8. uri v jutro dva elegantno oblečena gospoda v prodajalnico juvelirja in mu dejala, da bi si rada kupila nekaj drngo-tin, naj le pusti dragotine v omarah, si jih bosta uže ogledala sko/i steklo. Kar najeden-krat pa sta pristopila k prodajalcu, prijela ga vsak na jednej strani, ga tolklr.. potem pa zvezala in mu oropala blaga za 60.000 lir. Po-
licja je razpisala 20O0 lir nagrade onemu, ki bi ju z.'sledil.
* (Najstarejši mož na svetu.) Kakor poročajo londonske medicinske novine, živi v Bogoti mož, ki je najstarejši na svetu. Kakor pravi sam. je 180 let star, njpgovi sosedje pa trdi,o, da je še starši. Dr. Hernandez je našel tega starca pri delu v vrtu. Njegova koža je bila kakor pergament, lasje beli kakor sneg. On trdi, da je zato tako dolgo živel, ktr se je držal nekovih navad, namreč: on je le jedenkrat na dan, a takrat cele pol ure, ker meni, da se več jedi ne more prebaviti v 24 urah, kot se jih použije v pol ure. On ima navado, vsakega 1. in 15. dne so postiti in ta dan pije kolikor mogoče obilo vode; je* vedno le mrzle jedi, a redilne.
List n i <• h opri« misi vit. G. A. S. v Kopru. Omenjena slovnica Be dobi pri „Matici Slovenski" in velja 60 kr.
Vin ril *<»• v tjaitiljaiiil:
24. septembra: Berta Lederer, upoko j nega uradnika hći, 25 let, Ulice na prao* St. IS, za jetiko. — RUsa Deu, orglarskega mojstra vdova, 69 let, Kravja dolina št. 1, za vodenico.
25. septembra: Jožef llinncr, davkar v pokoji, 74 let, Poljanski nasip fit. 14, za oslabenjem pliič. - Ana Rožič, šivilja, 65 let, Križevniške ulice št. 7, za spnjenjem drobu
V dežolnej bolnici.
23. septembra: Marija Papež, delavčeva žena, 26 let, za jetiko. — Jurij Videč, gostač, 83 let, za starostjo.
25. septembra: Marijana Pance, delavčeva žena, 5f) let, za vodenico.
V vojttškej bolnici.
23. septembra: Mihael Pikulič,  ulanec, 21 let.
Dunajska borza 27 septembra (Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dol«; t bankovcih  .   . 77 gld. — kr.
Enotni drž. dolg; v srebru   ... 77 „75 „
Zlata renta........ i»4 „   70 „
IH60 drž. posojilo..... 131 „   40 „
Akcijo narodne banke..... 832 „ „
Kreditne akcije....... 367 „60 „
U>ndo«.......... 117 „80
Srebro.......... — „   — „
Napol........... 9 „   Bi Vi -
C. kr. rek ini   ........ o„:9 ,
Državi!   m:i ke....... 57 6 >
Zahvala.
Podpisana izrekam tužnohvaležnim srcem svojim sorodnikom, prijateljem, znancem slavnoj občini trebanskoj, gospodom častnikom novomeškega brumbovskega ba-talijona st. 24 in pevcem trebanjskega pevskega društva najtople šo zahvalo za sočutje uoei b leznijo, za krasno vence in za srce-ginljivo petje, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu mojega preljubega in nepozablji voga soproga
Edvarda Schafferja.
V i u o go ri ca poleg Trebnjega, dno 24. septembra 1861. i553)
Antonija Schaffer, roj. Gebhard.
Koncipijenta
sprejmem, ki ima nekuj prakse.
(548   2) v Ljubljani.
V zal u ž bi  Mat. GcrberJeveJ v Ljubljani je
ravnokar na svitlo priSio
Spisje v ljudskej soli,
četrtega popravljenega in po učnih ć rt oži h uredjenegr« natisa. (543—2) »pisal Andrej Praprotnik.
T° knjigo je slavno ministerstvo za bogočantje in uk z ukazon od 30. avgusta 1881. leta s št. 13.045 odobrilo.
Stane, trdo vezana, 32 kr.
60 veder dobrega vina
od   leta  1879  se proda,   veder  po   13 do 14 gld.   Kje V pove opravništvo ^Slovenskega ___ (647—2)
Naroda".
Izurjen stenograf,
slovenščine zmožen, se sprejme pri
dr. J"osipu Smecu,
(652—1) advokatu v Celji.
jesensko in zimsko saisono!
Jesenska oblačila   .   .   . od gld. 14 do 35
Navlečniki..... „ , 12 „ 28
Zimske suknje   .... „ „ 14 „ 45
Mončikov-suknje.   ... „ „ 14 „ 28
Suknje od bukovice.   .   . „ „ 8 „ 15
Obleko za dečke.... „ ; 5 „ 15
Hlače....... „ . 5 , 12
Salonsko obleko .... „ „ 28 „ 32
prodaje (550—1)
v Ljublj ni, Gledališka ulica št. 5.
pod Trančo št 2.
VcliUa izbirka (531—5)
vseh šolskih, pisnih, risalnih potrebščin in pisarničnih del.
Dr. Spraiigerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniškib avtoritet, pomagajo takoj, će ima človek krč v želodci, migreno, teber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga ^lava boli, če ima krč v pr i h, mastno zg -go. Teio se hitro sčisti V bramorjili razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosi in vročino, če se zavživajo po '/i žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diSi zopet jed, če je imel bel jezik. Naj bo poskusi z majheniin ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Nvobuda v Ljubljani, a flacon 80 in 50 kr. av. veli. (217—36)
Popolno vinoznanstvo.
Obširna knjiga o čuvanji, gojenji, poznavanji in narejanji vin vse.i dežel, v zvezi s poukom o žganji, v->renji, o škrobu, družili, siru, umetalnem masiu, ii uiri; 111 h • 111 tabaku in družili hranilnih rečeh s strogim ozirom na zdravje in ceuost, dalje več stotin kupčijskih reči .zkliučl ivo specijalnih receptov, vpo-ralmi za vsacuga, pridobitni, lehko izvršilni, malo I glavnice zahtevajoči in doticano poslovanje; neobhodno potrebna za Bto tisoči. Posamne n-cepte se ceno računa. — Pojasnila daje proti retourmarki F. V.'li nsM-r. v Trettu. (419 2)
S
I * 3,
— v
4 5
Q Š|
t- p* a
- o.
3   . <u
lil S« i
o.    S.h
uT « *
V rt «
* >a I
4"f 11 i bi
R a . m
ca S B
Koslerjeva pivnica.
1'onižno podpisani si šteje v dolžnost, da za prijazno in obilo obiskovanje vrta Koslerjevega pivovara v letošnjej polctinskej saisoni izreka najtoplejšo zahvalo, ob jednem naznanjajoč svojim p. n. gostom, da je
p & t    i © a,
na Marije Terezije cesti
so uže zopet otvorila in podpisani uljudno vabi, da bi jo obilo obiska-vali gostje. — Za natančno postrežbo z jedjo in pijačo se bode skrbelo po vsej "moči. Spoštovanjem udani
Karol Ifcoitz,
(551) rostavrater.
Izdateij m odgovorni urrdnik Makso Arniic
Lastnina in tisk „Narodne tiskaraeu