Odločni ukrepi Na svoji decembrski seji je predsedstvo RS ZSS odločiio pre-kinilo polemiko o ugibanjih, kaj se bo zgodilo s kršitelji samo-upravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sred-stev za osebne dohodke. Njegovo stališče je bilo že takrat več kot jasno: dosledno je treba spoštovati spi-ejeta merila, potem-takem vse sporazume, vse kršitelje pa takoj predati v nadaljnjo obravnavo sodiščem združenega dela. Torej, ne more biti več nobenega dvoma o tem, da se bo naposled niimo vsega drugega po končanem postopku pred sodišči združencga dela in po prav-nomočnosti odločb, zgodilo za namečck še to, da bodo vsi, ki so delili več, kot bi smeli, morali vrnifi nezasluženo razdeljena sredstva za osebnc dohodke. Ne samo v tem času, že ve-liko prej, je bilo v sindikalnih ofcoljih, seveda pa tudi drugod, obilo razprav o tem, kako bo storitd, kafco priti do tega, da bi se izo^iili hudi nejevolji, pa tudi pretresom v kolekti-vih, ko bodo morali ljudje vračati del svojega zaslužka, če že ne kar celih plač. Kako se izognita takim in podobnim pretresom, razburjanju, kd je jasna posledioa reakcdj v ta-kih primerih, najbolj pa tedaj, ko »udarimo« nekoga po žepu. Saj smo navsezadnje vsi ljud-je, kje pa smo med dragim najbolj občutljdvi pa, roko na srce, sami dobro vemo. Tako so celjski sinddkati pred časom predlagali, da bi morali v temeljnih organizaci-jah združenega dela storiti predvsem dvoje. Prvič, zadrža-ti izplačevanje osebnih dohod-kov na sedanji ravni tako dol-go in v tolikšnem obsegu, da bo slednjič dosežena uskladii-tev z določili samoupravnih sporazumov o razporejanju do-hodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter v skladu s sprejeto rescducijo o družbe-noekonomskem razvoju repub-like. Drugič, pri kršiteljih spo-razumov naj bi po celjskem predlogu spodbujali odgovor-ne za uresničevanje takih ukre-pov, s katerimi bd spodbujali večjo storilnost, ustvarjaii vefi-ji dohodek, šele tako pa bi lahfco omogo6ili ustrezno rast osebnih dohodkov NadaJjevaiije na 4.-5. strani Nadaljevanje s 1. strani a cDelitev sredstev OD naj bo tf&odvisna od ustvarjenega ^dohodka in dosežene storilnosti Poenostavljeno: probleme bd torej reševali tako, da bd d&Li- tev sredstev za osebne dohod- ke postavili v najtesnejšo od- vdsnost od ustvarjenega dohod- ka in dosežene delovne sto-ril- nosti. Tako naj bi bilo. In o tem smo doslej že tolikokrat govorild na najrazličnejših rav- neh. Toda, izkušnje kažejo, da nas je k temu spoznanju zdaj vnovdč pripeljalo naraščajoee število toršiteljev samouprav- nih sporaziunov o razporeja- nju dohodka in deltvi sredstev za osebne dohodke ter temelj- nih smernic resolucije o druž- benoekonomskem razvoju SR Slovenije. "^ ., ,l}". • . V.V ;: - Vendar pVi celjskd pobudi, """-lci je prišla iz mesta ob Savi- sffiTrajd še pred decembrsko sejo ria rpredsedstva slovenskdh sinddka- an. ;tov, ne gre samo za to, kar smo omenild. Res je sicer, da bi morala delitev sredstev za osebne dohodke v temeljnih in drugih orgaanizacijah združene-ga dela temeljiti izključno na dveh kazaloih: ustvarjen doho-dek in dosežena raven delovne storilnosbi. Skratka, gre za so-odvisnost, mlmo katere zlepa ne moremo in ne smemo iti. Toda, mair nismo že do sedaj veliko govorili o temeljnih ana-ldzah gospodarjenja v združe-nem delu, o zaostritvi odgo-vornosti samoupravndh in po-slovodnih arganov za dobro gospodarjenje, pa o skupnem izpolnjevanju sprejetUi družbe-nih dogovorov in samouprav-ndh sporazumov, o stabilizacij-skiih programdh in še o marsi-čem, kar bi se moralo odraziti na višje ustvarjenem dohodku in tudi na večji storilnosti dela? Naj bo kakorkoli že — ved-no in ob slehernem času smo pripravljeni sprejeti yse te ob-veznosti, se dogovordbi za do-sledno uresničitev akcijsMh programov, ko pa je breba raz-grniti rezultate, smo si hibro ©dini v spoznanju, da nismo storild bistega, za kar smo se dogovorild. Res je sicer, da je od besed do dejanj čestotorat dolga, težka pot, toda če se enkrat že dogovarimo, potem moramo izpolnjevati sprejete naloge. Skratka, še vedno več go-vc-"-riD, kot smo pripravljend kaj storiti. In to vse dotlej, dokler tega ne občutimo na lastnem žepu ali kako dru-gače. Ob vseh omenj&nili dejstvih, so člani predsedstva RS ZSS na 39. razširjend seji, ob obrav-navi poroSila o prekoražitvah osnov in meril samoupravnih sporazumov o razporejanju do-hodka in delitvl sredstev za osebne dohodke za posamezne dejavnosfci meniLi, da je treba dosledno in ostreje kot doslej obravnavabi kršitve in prekoora-čibve sporazumov. In ko so ta in minuli mesec republiški od-bori sindikatov ocenjevald gi-banja na podroSju delitve do-hodba in osebnih dohodkov, so se odločno zavzeli za to, da ne smejo nikjer dovolibi od-stopanj od sklenjenih spo>ra-zumov ta dolooil resoluoije o djružbenoekonomskem razvoju republdke. Zato bodo tudiskup- ne komisije podpisnic ali re-publiški odbort sprožili probi fcršiteljem postopek pred so-dišči zdiruženega dela oziroma pred družbenimi pravobranilci samoupravl j anj a. že pred časom je predsed-nik RS ZSS inž. Janez Barbo-rič v pogovoru za Delavsko enotnost opozo>ril na pomemb-ne naloge sindikatov na pod-ro6ju samoupravnega sporazu-mevanja in družbenega dogo-varjanja o razporejanju do-hodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. »če bi dovo-lild, da kdorkoli deli za osebne dohodke več, kot je dogovoirje-no,« je poudaril predsednik slovenskih sindakatov, »in kot bi smel glede na rezultate, ki jtih dosega, bi dopusbili nekaz-novano poseganje v tuj žep, okoriščanje, pravzaprav krajo! Zato sem prapiričan, da bodo morale pobude republiških od-borov sindikatov ali skupndh komisij podpisnic samouprav-nih sparazumov močno odjek-niti v javnosbi predvsem zara-di dveh vzrokov. Najprej zato, da bi s prstom pokazali na bi-ste, ki ne spoštujejo nobendh dogovorov in ne upoštevajo nobenih opozaril. Drugič pa za-to, da bi dosegli bolj »spora-aumsko obnašanje...« S kršitelji pred javnost! Vsak izmed 19 republiških odbarov sindikatov je za sejo predsedstva RS ZSS, ki je bi-la 19. januarja, pripravil po-sebno porodiio o spoštovanju dogovorjenih dolodil samo-upravnih sporazumov o raz-porejanjoa dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v svoji dejavnosti ter o njegovih fcršiteljih. Poročila, kd so bdla zbrana po novem letu kažejo, da je sporazume k.ršilo 55 pod-pisndc, kd jih bodo skupne ko-misije oziroma republiški od-bori predali v nadaljnjo ob-ravnavo družbendm pravobra-nilcem samoupravljanja. Potemtakem je sklep pred-sedstva RS ZSS z decembrske seje docela u.resničen. še več. Nekaterd republiški odbori so s skupndmi komisLjiamd že spro-žili postopek probi bršiteljem spo-razumov. Tako je republiš-kd odbor sindikata gradbenih delavcev Slovendje sprejel od-lodne ukerpe protd vsem bi-stim argandzacijam združenega dela s področ-ja gradbendštva in indusbrije gradbenega mate-riala, ki so iziplačevale previ-soke osebne dohodke. Tako bodo moTali prdzadeti kolekta-vi uskladdti ravm izplaoamh osebndh dohodkov tako, kot so jdh zaortali panožnj samo-upravni sporazumi o razpare-janju dohodka in delitvi sred-stev za osebne dohodke ter smernice republdške resolucije o družbenoekonomskem razvo-ju. Fred družbenega pravobra-nil a samoupavljanja pa bodo m-. rale tele delonve organdza-oije: Emona Ljubljana — TOZD Inženiring, GP Tehnika Ljubljana — TOZD Gradbena operativa, EMI Poljčane, Elpk-trosignal Celje, Umetni kamen Ljubljana (področje g-radbeniš-tva) in Opekarna Brežice (pod-roftje industrl.je g-radbenega materiala). Obenem sta skup-na komisi.ja podpisnic spora-zum&v in RO sindikata gradbe-nih delavcev izrekla 33 kršite-ljem javni opmin Podobno kot gradbinci jetu-di izvršni odbor RO sindikata delavcev lesne indusbrdje in goz-da.rstva Slovenije predlagal skupni komisiji podpisnic spo-razumov, da sproži postopek pred družbenim pravobranil-cem samoupravljanja proti na-slednjim kršiteljem: Slovenija-les — TOZD Tovavna pohištva Trbovlje, Žimnica Ljubljanain Lesnina — TOZD Bor Laško. Seveda sta to le dva izmed številndh primerov kršiteljev panožnih samoupravindh spora-zumov o razporejanju dohod- ka in delitvd sredstev za oseb-ne dohodke. Drugd grešniki bo-do znand po letnih sejah re-publiških strokovnih stodika-tov, kd so se začele v drugi po-lovdci tega meseca. Pri vsej stvari pa je najbolj pomemb-no dejstvo, da so se člani re-publiških odborov sindikatov v minulih dneh pogovarjali s predstavniki družbenopolitič-nih organizacij in samouprav-nih organov kolektivov — krši-teljev o ukrepih, ki jih bodo morali uveljaviti v svojdh oko-ljih za vsako ceno, da bi od-pravili napake pri dosedanjem razporejanju dohodka. Vsi ti in nekateri drugiukre-pi naj bi potemtakem pome-nilj krepak korak k odloono zastavljeni akoijd slovenskih sindikatov, da naposled napra-vdmo red na področju razpo-rejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke ter da zmanjšamo na najmanjšo možno mero apetita tistih, ki so do sedaj deldli več, kakor pa so ustvarjali. Brez dvoma bodo odločni ukrepi proti kr-šiteljem panožndh sporazumov in resolucije bokrat zalegla, hkrabi pa bodo dovalj resen opomin vsem tisbim, kd šezme-rom skušapo na pcxiro6ju de-litve ribariti v kalnem. I. V.