AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING I DAILY NEWSPAPER j
NO. 35
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 11, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
Vesti iz nepokorljive Jugoslavije
m
Al
Zagrebško hitro sodišče je obsodilo na smrt Milutina Kremzi-ra' š°ferja iz Siska, ker je pono-c'Wed 22'. in 23. avgustom v ba. ru na Jelačičevem trgu streljal "a nemškega častnika Jakoba Germana in podčastnika Jo-sepha Worticha. Kremzirja so ustrelili.
Lani tem Ijev.

,rt»(


v aprilu je bilo v štajer-, m delu Slovenije 4,421 učite-med njimi 1257 v današnji jovincia Lubiana," vsi drugi a v krajih, ki so jih zasedli 36emci- 0d zadnjih jih je bilo u Pregnanih v Srbijo, okrog ■ sto pa jih je pobegnilo v prenine.in gozdove. Od 2000 v eostalih so jih največ pozaprli boj-v6 in v koncentracijska ta-pre-T- man;iše število pa so ske - V NemčiJ°- Vse sloven-, s°le so zaprte. Prav tako ženske gimnazije.
os^blaSti So razpisale tiralico za Pošk ri'' ^ So zakrivile razna klei nja in izdelovale pe-Vjek^troje v Osijeku. Te so: inžen°S &V	agronomski
Kiajlllr 12 Banje Luke, Mihajlo Dai.u' a£r°nomski inženir iz lavecVar,la' Stevo Librenjak, de-Sinja ter Milica Križan,
klnJa iz Dopsina.
*
?j Sremski Karlovci je mo-Hrvatski
Kr,
fa]
K,rJemeniti v
vci.

ije,
CO.
4
,ciF
'reVoz
s čolnom ali ladjo čez o
Ponoči
ln Donavo je ponoči prepo-
uro in uro po
Sav0 vedan
Pi-e^ „. ~ pomeni eno s°nčrio zahodom Cnem vzhodu.
0 *
ske škn - duhovnikov maribor-
Pre«tian-'ie S° bili 503 zaprti ali ieose^1' 0stali — med njimi
slali "duhovnikov, ki 12 fajha,' -
so jih po-lzvršujejo svoj
Poklic _
^sede ne smejo spre
^bene °f nadzorstvom gestape
ved;
oriti
hiti izključno samo noC!"1- Vsako pridigo mota ne Sl« gestapi in preden je fiti 0 rdi> je ne smejo govo-Kt d Z Prižnico. Mariborski ni; - ' T°mažič se je
sloven
sčini, celo izpo-
noVe ,«Za^evi,
uprl na-. naj razpiše neke davke. Nemški ^ibor. teVaj0 nJ'egov izgon iz o,'1- Sprva so poiskušali
knil- A ?6' da bi se sam uma" ne bo h ,f jim je odgovoril, da
nam?8 nobenih zapovedi
% inlg.avanj, naj zapusti Ma-
ctii sili da se bo vdal samo fizi-

&>n v
nied »dinarjem in
dzarska je 1:10.
iblS Četniki je blizu K1J'U-
1,115 žen'
izvasi Velije-
ženi
smrtno kazen za "pomanjkanje dobre volje pri izvrševanju dolžnosti." Za vsako ranjeno osebo iz Paveličeve uprave pa bo ustreljenih deset "komunistov." *
Vsi vstaški oddelki, ki so bili poslani proti četnikom na planini Romanji so bili uničeni. Med ubitimi je Kalačič, član Paveličeve telesne straže,-
"Frankfurter Zeitung" z dne 17. decembra prinaša:
"Pri prevzemanju oblasti novega gauleiterja Kranjske in Koroške je imel minister Frick govor, v katerem je izjavil, da dosedanja ureditev uprave več ne velja, ker ste omenjeni pokrajini pridruženi rajhu. Kar zadeva kraje južno od Karavank je naš glavni cilj, da jih naselimo z Nemci. Nemški živelj je tukaj vladal tisoč let in to nam daje pravico, da si zemljo prilastimo. Prebivalstvo zgornje Kranjske (Gorenjske, op. ur.) pa ima v sebi mnogo nemške krvi in ga moramo čimprej naučiti ne samo nemško čutiti, temveč znati svojim čustvom tudi na zunaj dati nemški izraz." -o--
Slovenci NISO
sovražni tujci!
Enkrat smo že objavili v našem listu, da vlada Zed. držav Slovence ne smatra kot sovražne tujce." To nam je izjavil s pismom 8. januarja 1942 takratni izvrševalni distriktni zvezni pravdnik, Mr. Francis B. Kava-nagh. Sovražne tujce se smatra samo osebe nemške, italijanske in japonske narodnosti. Če kdo trdi, da se smatra naše Primorce ali slovenske Korošce kot "sovražne tujce," ni dobro poučen.
Da bodo naši Primorci in Ko rošci bolj brez skrbi, naj citiramo pismo zveznega državnega pravdnika dobesedo:
Department of Justice, United, States Attorney's Office,
Cleveland, Jan. 8, 19Jt2.
Mr. James Debevec, Editor American Home Publishing Co., 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Dear Sir:
We are in receipt of your letter of January 7, 19 A2.
The Presidental Proclamation is only directed to alien enemies, resident German, Italian and Japanese nationals. As we interpret the President's Procla mation and the regulations pro-
Resnici na ljubo!
Z ob o z dr a vnik dr. Jim Mally je oni dan pred 300 osebami izjavil, da so ga bili dobili trije spretni marja-šarji v roke (med temi tudi naš urednik) in da so ga pri tem obrali do kože. Pa bo najbrže malo drugače. Naš urednik tem potom javno vpraša dr. Mallya: Jim, če so te marjašarji res obrali do živega, kako pa je potem mogoče, da si takoj drugo jutro po marjašu kupil kar tri prašiče, dočim so bili ostali trije marjašarji drugi dan brez tobaka, a?
Četniki so napadli trdnjavo pri Zagrebu in Reko
London. (ONA). — Jugoslovanski četniki se zaganjajo z nepopisnim junaštvom v središče ozemlja, ki ga poseduje sovražnik. Tako trdijo zadnja poročila, da so četniki napadli neko trdnjavo 30 milj od Zagreba. Zagrebško časopisje piše, da je napadlo vstaško garnizijo pri Zagrebu 40 "komunistov," da so prijeli poveljnikovo ženo in ji grozili z ustrelitvijo, če se poveljnik ne vda.
Ko so četniki dobili v roke to garnizijo, so šli v Karlovec, kjer se jim ni nihče zoperstavil. Tam so prijeli dva častnika hrvaških vstašev, ustrelili nekaj hrvaških Kvizlingov in zažgali vojaške naprave. Italijanska vojaštvo je hitelo na pomoč in trije Italijani so bili ubiti.
četniki so drzno napadli italijansko garnizijo na Reki in s tem spravili v grozen strah vse italijanske posadke, ki so nastanjene po Dalmaciji. V Reki so četniki ubili 124 italijanskih vojakov v povračilo, ker so Italijani zažgali neko jugoslovansko vas pri Ogulinu.
To je tako oplašilo italijanske vojake, da se protivijo ukazom, da bi zažigali nadaljne jugoslovanske vasi.
Kot znano so Italijani zasedli Reko po prvi svetovni vojni, čeprav jo je bil prisodil Woodrow Wilson Jugoslaviji, četniki so izvedli napad na Reko radi tega, da jo bo Jugoslavija po tej vojni zahtevala nazaj kot "jugoslovansko mesto, zasedeno po Italijanih."
Iz bolnišnice
V pondeljek se je vrnila iz Glenville bolnišnice Mrs. Rosa-Streiner. Morala je iskati
Japonci se zaganjajo z vedno večjo silo v armado generala MacArthur ja
Washington,. 10. febr. — General MacArthur, ki s peščico vcjakov brani polotok Batan na Filipinih proti desetkrat večji premoči, je izvedel na svojem levem krilu izpad in je počistil zadnje ostanke japonskih čet, ki so bile na nekaterih krajih prodrle njegovo linijo.
Tej veseli vesti pa dostavlja vojni oddelek trpko poročilo, da se izkrca vaj o Japonci na Filipinih v vedno večjem številu in da je položaj ameriške armade vedno opasnejši.
Amerikanci so sklatili v zad-jih 24 urah sedem japonskih letal, kar znaša od začetka vojne 163 japonskih letal, izgubljenih na Filipinih.
General MacArthur poroča, da pritiskajo Japonci z vedno večjo silo na središče MacArthurjeve fronte.
pomoči za njeno rahlo zdravje. Upamo, da se ji bo ljubo zdravje kmalu vrnilo.
V soboto, nedeljo in pondeljek bo registracija
lo 30 vstašev muslimanov mulgated thereunder by the At
Iz
>e Xn
Je padlo 8 vstašev
Iz Ključa je v bojih
a Poginilo 11 vstaških »Hov.
JfHe? 80 bili 26- avgusta ^ UnU]I:.,Kosta Vurdelja, dav-fUsVn k iz Ogulina, zaradi " "L komunistične propa-i? k aks Durjav, dijak teh-!e s 0ra> ker je imel knji-n ^°munistično vsebino,"
*1a
oajat, strojevodja iz Mos-
proti-državne pro-

Srebu
je Pavelid uvedel
torney General, Slovenians are not considered to be alien ene■ 7tiies and therefore, are not required to comply with the regulations pertaining to alien enemies.
Very truly yours,
Francis B. Kavanagh,
United States Attorney *
Kot vidite torej Slovencev, ki so morda podaniki Italije in Nemčije, ne zadenejo odredbe ki so naperjene proti nemškim italijanskim ali japonskim na rodjiostim. Kdor trdi drugače mu zrfdeva ali ni znana, ali pa nalašč plaši naše ljudi.
le
Nemci se trmasto upirajo proti zmagovitim Rusom
Moskva, 10. feb.—Na severni in centralni fronti so se pokazale zadnje čase nemške smučarske čete v velikem številu. Nemci pošiljajo v boj rezerve in se srdito branijo Rusom, Kljub vsem odporom Nemcev pa so Rusi že popolnoma počistili sovražnika v treh provincah: tul-ski, moskovski in rjabatiski.
Tudi pri Kalininu in Leningradu so Rusi že precej potisnili nacije nazaj. Rusi poročajo, da so od 29. novembra pa do 7. februarja iztrgali Nemcem 80 mest in 4,800 vasi.
Pred Smolenskom so Rusi napredovali v enem dnevu za šest milj in iztrgali Nemcem 25 naselij. Nemci pred umikom zažigajo vasi.
-o-
Korporal Lah piše
Korporal Mickey Lah, ki je bil nedavno zopet poklican v ameriško armado, nam piše, da se nahaja začasno v taborišču Geo. G. Meade, Maryland. Upa pa, da bo kmalu poslan v stalno garnizijo. Pozdravlja vse znan ce in prijatelje v Clevelandu.
Šola na.i prične kasneje
Policija je apelirala na šolski odbor in na vodstvo katoli ških šol, naj bi za nižje razrede določili začetek šole pozneje Ker se ravnajo po novem voj nem času, je še temno, ko gredo otroci v šolo in to je nevarno zlasti za male otroke.
Japonci pritiskajo na mesto Singapor
Ameriška ladja je pobrala Gov^ner otoka izjavlja: "Vse je zdaj V božjih
, ti	•	kan! hovraznik le izkrcal nova oiacema
brodolomce z morja
ro-
Batavija, 10. febr. — Neka ameriška ladja je pobrala danes z rešilnih čolnov 120 oseb. To so brodolomci z ladje, katero so potopili Japonci. Med rešenimi je posadka potopljene ladje ter potniki, med temi ženske in otroci.
Kot pripovedujejo rešeni, je sovražna ladja ukazala posadki in potnikom, naj zapuste ladjo. V prvem čolnu, ki so ga pustili v morje, so bile same ženske in otroci, čoln se je prevrnil, toda po čudežu so ga zopet izravnali in vse rešili.
Ko so bili spuščeni v morje še drugi čolni, so Japonci ladjo s streli potopili. Proti večeru je naletela nanje neka ameriška ladja, ki jih je rešila.
-o-
Nadaljne ladje so bile torpedirane na Atlantiku
V neko kanadsko pristanišče je dospelo 20 mož posadke, katerih ladjo je potopila nemška podmornica v zahodnem Atlantiku. Rešilna ekspedicija išče ostalih 28 mož posadke, ki so nekje na morju v rešilnih čolnih.
Sedem mož posadke z nekega grškega tovornega parnika so pripeljali v neko kanadsko pristanišče. Parnik je potopila nemška podmornica nekje v zahodnem Atlantiku. Podmornica je obstreljevala parnik tri ure in pol, predno ga je potopila. Parnik je bil namreč prazen, zato se ni hotel potopiti izlepa.
kah!" Sovražnik je izkrcal nova ojačenja na otoku. Čez preliv se prevažajo Japonci na jeklenih barkah, katerim krogle ne škodijo.
ANGLEŠKE ČETE BAJE ŽE BEŽE Z OTOKA PROTI NIZOZEMSKI JAVI
Odbor skupnih društev
Za letos imajo Skupna dru štva fare sv. Vida sledeči odbor: Predsednik Louis Erste, podpredsednik Andrew Tekauc, tajnik Jos. Repar, 1101 E. 66. St., blagajnik Anthony J. Fortuna, zapisnikarica Frances Baraga; nadzorniki: Joseph Nemanich, Frank Skerl, Frank Stefe. Skupna društva so napravila za leto 1941 čistega dobička v lepi vsoti $3,278.29. še se lahko vpišete v slovensko šolo v SND
Mrs. Antoinette Kennick, ki poučuje slovenščino v SND, soba št. 3, staro poslopje, nazna nja, da se ta mesec še vedno lahko vpišete v šolo. Pouk se vrši vsak četrtek zvečer ob sedmih. Za nadaljne informacije jo lahko pokličete po telefonu: HEn-derson 2383.
Singapor, 10. febr. (ob 7:30 zvečer). Od jutra do večera pritiskajo Japonci na otoku Singaporu na angleške čete, ki se polagoma umičejo proti mestu Singaporu. Japonci kar besne v silnih napadih, na zemlji in v zraku, časnikarska agentura United Press poroča danes zjutraj, da je nekaj angleških čet že zbežalo na ladjah proti Javi, dočim zadnje straže zadržujejo Japonce.
Angleške čete se obupno branijo in skušajo zadržati Japonce pred prodiranjem. Vsako ped pridobljene zemlje Japonci drago plačajo.
Protizračne baterije neprestano grme in streljajo na japonske bombnike, toda novi vali bombnikov prihajajo in trosijo smrt in razdejanje po Singaporu.
Sir Shenton Thomas, governer otoka, je danes izjavil: "Vsi smo v božjih rokah, od katerih dobimo tolažbo in moč, da pomagamo drug drugemu v vsem, kar še pride nad nas."
Sodi se, da so spravili Japonci na otok že 100,000 svojih čet, a onstran preliva na Mala j i jih čaka na prevoz še več.
Kot se doznava, so se prepeljale japonske čete preko ozkega preliva iz Malaje na otok Singapor v jeklenih barkah, od katerih se krogle kar odbijajo brez vsake škode. Kako so pripeljali Japonci te barke do sem, je neznana skrivnost.
Angleško topništvo je skušalo zadržati prevoz Japoncev, toda Japonci so prišli v tolikem številu, da jim branitelji niso mogli preprečiti izkrcanja na otoku.
London, 10. febr. — Tukaj smatrajo, da bo padel otok Singapor v roke Japoncem v nekaj dneh, ali celo v nekaj urah. če bo padel Singapor, bo dobila angleška strategija gotovo mnogo kritike, ker se ni poslalo trdnjavi ojačenja o pravem času.
Nekateri pa sodijo, da bo boljše, če se Singapor prepusti Japoncem in da zavezniki koncentrirajo vse svoje sile na nizozemski Indiji in v Burmi. Splošno se sliši, da Angleži niso dovolj zavarovali otoka za obrambo s suhega, dočim so imeli vso obrambo pripravljeno za napad z morja.
-o-
Poroka
Na borne komisije so pripravljene, da v soboto, nedeljo in pondeljek registrirajo v okraju Cuyahoga 90,000 moških. To bo tretja registracija za vojaško službo.
KDO SE MORA REGISTRIRATI : — Vsi moški, ki so dosegli 20. leto starosti do 31. dedem-bra 1941 in ne bodo 16. februarja 1942 dosegli 45. leto starosti, in kateri se že niso registrirali poprej za vojaško službo
KDAJ SE JE TREBA REGISTRIRATI: — V soboto in ne deljo med poldnem in šesto zvečer in v pondeljek od sedmih zjutraj do devetih zvečer
KJE SE BOSTE REGISTRIRALI: -t- V glavnih stanih lo kalnih nabornih komisij, ali na krajih, ki so jih te naborne komisije postavile za te dneve.
Tisti, ki se nahajajo v Clevelandu začasno, se morejo registrirati samo v Central Armory, Lakeside Ave. in 6. desta.
Kdor ne ve, kje se mora registrirati, lahko pokliče urad voli-vnega odbora: PRospect 4250, naj pove svoje stanovanje in povedali mu bodo, kje naj se registrira.
V naslednjem prinašamo kraje za registracije v slovenskih vardah. Ni prostora, da bi priobčili vseh 33 vard. Kdor se zglasi v našem uredništvu, mu bomo lahko povedali, kje naj se registrira, ker imamo popolno tabelo glede tega.
Iz sledečih slovenskih vard naj se registrirajo v teh krajih:
10. VARDA: — 5310 St. Clair Ave., ali na 1420 E. 31. St., ali na 1535 E. 40. St.
23. VARDA: — East Madison šola, 1130 Addison Rd., ali v Hodge šoli, 1075 E. 74. St.
28. VARDA : —9326 Kinsman Ave.
32.	VARDA: precinkti A do C, G, J, do M, X, Z, BB do DD — 18400 Muskoka, ali Nottingham šola. — Precinkti D, E, H,
I, N do W, Y, AA, EE: 650 E. 140. St., ali 15630 St. Clair Ave., v nedeljo in pondeljek pa lahko na 810 E. 152. St.
33.	VARDA: — na 17. policijski postaji, 15619 Lorain Ave.
EUCLID: — V uradu Ameriške legije, 20750 Arbor Ave.
BEDFORD, Warrensville Heights, North Randall, Maple Heights: — Maple Heights City Hall, Warrensville Heights Town Hall.
V	pondeljek 16. februarja, ob devetih zjutraj, se bosta poročila v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. Miss Frances Skerjanc in dr. Harold Marley. Nevesta je edina hčerka Mrs. Mary Skerjanc iz 19511 Nottingham Rd. in nečakinja slovenskega odvetnika Mr. Leo Kushlana; po poklicu je diplomirana bolničarka, ženin je pa zdravnik v Charity bolnišnici. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu.
Slike v Collinwoodu
V	četrtek 12. februarja bo imela podružnica št. 10 SžZ po seji v Slovenskem domu na Holmes Ave. lepo zabavo. Naprosila je namreč Mr. A. Grdi-no, da bo prišel kazat premikajoče slike. Na programu bodo vsakojake zanimive slike in med njimi tudi srebrna poroka Mr. in Mrs. čebular. Torej le pridite si ogledat te slike.
Normandie se je vlegla v 40 čevljev globoko vodo ob pomolu
New York.—Kot ranjen orjak, se je vlegla Normandie, ponos francoskega ladjevja, v newyorškem pristanišču v blato, 40 čevljev globoko ob pomolu. Vsa ožgana od ognja in okajena od dima, se je včeraj zjutraj nagnila Normandie na stran in se zavalila v morje.
Ameriška mornarica še ni izgubila upanja, da bi ladjo še lahko popravila. Požarne hrambe še vedno brizgajo vodne curke na tleče tramovje. Na poškodbah je umrl samo en delavec, ki je padel pri skoku s krova na pomol.
-o-
Iz raznih naselbin
E. Palestine, O. — Dne 29. januarja je umrla Mary Maček, stara 66 let in rojena na Črnem vrhu nad škofjo Loko. Tu zapušča moža, dva sinova in šest hčera, v Chisholmu, Minn., pa brata.
Steelton, Pa. — Pred dnevi je avto ubil rojaka Jožeta Benčiča blizu njegove hiše. Star je bil 55 let in doma iz Rebra pri Žužemberku na Dolenjskem. Tukaj zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri in pastorka.
Peoria, 111. — Jos. Kocjan, star 66 let, je 1. febr. umrl v bolnišnici za poškodbami, ki jih je dobil 26. januarja, ko ga je povozil policijski avto. Pokojnik, vdovec in mizar po poklicu, je bil doma iz Bele cerkve na Dolenjskem in tukaj je bival 30 let. V Milwaukee zapušča brata Jakoba.
Broughton, Pa. — Dne 26. januarja se je John Grobin pri delu v premogovniku zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je srčna kap. Star je bil 50 let in doma iz Bistrice pri Pilštajnu na Štajerskem. V Ameriki je bil 21 let in tukaj zapušča ženo in tri hčere, eno omoženo.
Pueblo, Colo. — Tukaj je zadnje dni umrla Ivana Bradič od Ambrusa na Dolenjskem. -o-
35 letnica poroke
Danes obhajata Mr. in Mrs. Frank Jeršan iz 853 E. 95. St. 35 letnico srečnega zakonskega življenja. Številni prijatelji in znanci, katerim se pridružujemo tudi mi, jima iskreno čestitajo in kličejo: še na mnoga leta!
Februarska razprodaja
Norwood Appliance and Furniture, 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185. St. vam nudi za februarsko razprodajo zelo znižane cene na raznih predmetih. Izplačalo se vam bo, ako kupite sedaj.
r r
6117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Cleveland. Ohio.
___ Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanade na leto $5.50. Za Cleveland Do oošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pt>l leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, bv mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. ______________Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.

No. 35
Wed., Feb. 11, 1942
X
BESEDA IZ NARODA
4-
•4'4'4-4-4-4-4'4-4'4-4'4-4-t4-4't4-4'4-4-4'4-4'4-4-4'4-«,44'4'4'4-4'4'4'4-4-4-4'4-4-44-4'4-4,4-4-4,4,+
Spet nekaj o pomoči
domovini
Sovjeti so pripravljeni za spomladansko ofenzivo nacijev
Kot se doznava iz dobro poučenih virov, ni samo, da ruska armada potiska nazaj nemške trupe na vzhodni fronti, ampak se Rusija tudi pripravlja v polnem obsegu, da zlomi pričakovano spomladansko nemško ofenzivo. Daleč tam zadej, kamor nemški bombniki ne morejo doseči, gradijo Stalinovi delavci bojna letala, bombnike, strojnice, tanke in pripravljajo municijo, da se stem uprejo nemškemu pohodu, ki ga pričakujejo enkrat v marcu ali aprilu, ko bo "general zima" pojenjal s svojo ofenzivo, ki zdaj prizadeva nemški armadi toliko gorja.
Ruski generalni štab je že dolgo let uvideval in računal, da bi mogla biti Rusija tarča nemških ali japonskih bombnikov, ali pa obojih hkrati. Dasiravno Japonska danes Rusije še ni napadla, pa se takega napada lahko pričakuje vsak čas. Neka diplomatska osebnost riše položaj Rusije, glasom Pre-kooceanske časopisne agencije, sledeče:
"Dejstvo, da so bile ruske armade v stanu ubraniti Moskvo in Leningrad pred nemško okupacijo ter na jugu iztrgati Nemcem iz rok Rostov, dokazuje, da ima ruska vlada v rezervi ne samo moško silo, ampak tudi oklepne edinice in vsakovrstno municijo in to v dovolj veliki množini, da opremi novo armado. Del te opreme za rezervo je morda že del zaloge, ki so jo usi kupičili že od avgusta 1939, ko je bila sklenjena "prijateljska" pogodba med Nemčijo in Rusijo, ki je dala Sovjetski Rusiji priliko, da se pripravi za nemški napad. Dobršen del te rezerve v orožju in municiji so pa brezdvoma producirale stare tovarne v Uralu ali vzhodno od njega in pa one, katere so dobile tovarniško opremo iz krajev, katere je morala Rusija prepustiti Nemčiji in je po-prej te tovarne izpraznila ter opremo, stroje in drugo, prenesla tje za Ural.
Poudariti je treba, da velika predilna središča iz moskovskega okraja, vključno Ivanova ter tovarne za izdelavo avtomobilov in traktorjev pri Gorkiju. Celjabinsku in Sta-lingradu, niso bila dosežena v nemškem pohodu. Zato so Rusi obvarovali predilno blago za armado, kar je dalo ruski armadi v zimskem vremenu nepopisne vrednosti pred nemško, ki ni bila zadostno oblečena in pripravljena za rusko zimo.
Ruska poročila kažejo, da so bile tovarne za gradnjo letal ob Črnem morju izpraznjene in prenešene na varnejše kraje ter so tam nadaljevale in celo zvišale svojo produkcijo. Rusko časopisje poroča o novih tovarnah za tanke, letala in municijo in celo nove jeklarne so postavili ob Volgi, v ural-skem pogorju in v Sibiriji ob koncu 1941. S tako naglico so gradili te nove tovarne, da je šlo za dneve in ne za mesece. Gradbenim delavcem so pomagali delavci iz opuščenih tovarn, ki so postali za nekaj časa zidarji.
Pomniti je treba, da je nemško-ruska vojna zedinila vso Sovjetsko Rusijo proti napadalcu in vsak državljan je bil pozvan, da doprinese svoj delež pri obrambi. Vsa industrija je osredotočena zdaj na obrambni produkciji, vsaka tovarna mora nekaj doprinesti v tej smeri. Opetovano svarilo vlade zadnja leta je zedinilo naravni sentiment naroda in njegovo antipatijo proti tuji oblasti do take mere, da ni zdaj v Rusiji določenih nobenih maksimalnih delovnih ur in nobena žrtev ni dovolj velika v pomoč armadi ali mornarici. Nekatere tovarne so zadnje mesece svojo produkcijo celo podvojile.
Nekaj dni potem, ko so motili fašisti slovenske pridige v Gorici, so ponovili isto v slovenski župniji Kromberg\ predmestju Gorice. Policija, ki jo je poslal tje policijski načelnik, ni nikogar prijela, obratno pa je zaprla slovenskega organista in ves cerkveni pevski zbor, ker so peli slovenske pesmi.
Nekako v istem času, to je v novembru 1930, je fašistični deputij Coselschi, ki je bil znan po svojem sovraštvu do Slovanov, apeliral na Mussolinija v imenu fašja in vere, ter pri tem kazal celo na konkordad s Sveto stolico, naj stori potrebne korake proti slovanski duhovščini, katero naj nadomesti s "pobožnimi" italijanskimi duhovniki iz starih italijanskih provinc.
V imenu Mussolinija je odgovoril Arpinati, pomožni tajnik v notranjem ministrstvu, da je bila vlada že obveščena o propagandi gotovih duhovnikov v Julijski Krajini "proti interesom naroda in proti interesom režima"; da so bili podvzeti že gotovi koraki, da se to ustavi ter da so bili ti slučaji poročani na višje cerkvene oblasti. Vlada pričakuje od
rTM'!/ \,'r>n . li AKln«fi /~lr» Ua 4 4 ^ _____ 1	• «i	« ... .
P. Bernard Ambrožič OF M 1. Nekatere ugotovitve
PRVA. — Dne 25. januarja sem prejel pismo iz Ljubljane po zračni pošti. Pisal ga mi je frančiškanski provinci j al, P. Gracijan Heric. Datirano je z dnem 21. novembra, na pošto je šlo 1. decembra 1941. V pismu poroča med drugim, da je do takrat dospel na svoj cilj prvi tisočak za mašne intencije, ki sem jih bil tja poslal kot tajnik Pomožne Akcije Slovenskih Župnij. Dalje poroča, da so se intencije razdelile med ljubljanskega škofa Rožmana in med stolnega kanonika Cu-kalo v Zagrebu (ta je iz mariborske škofije) da "jih razdeli tamkaj bivajočim duhovnikom. Dalje dostavlja, da so se frančiškani odrekli svojemu morebitnemu deležu na intencijah v prid svetnim duhovnikom in tistim, ki jih oni podpirajo iz svojih dohodkov. Provincijal dostavlja: "Za naše bom že poskrbel." In dalje prosi, naj naberemo kolikor mogoče veliko te vrste podpore, ki bo tudi za naprej na enak način razdeljena.
DRUGA. — Prve dni februarja sem poslal v Washington 3000 dolarjev (tri tisoč) v imenu Pomožne Akcije Slovenskih Župnij ne kot denar za mašne intencije, ampak kot zgolj dar za potrebne v domovini brez vsake druge obveznosti. Denar naj dobi ljubljanski škofijski odbor, ki ga bo razdelil med najbolj potrebne po svoji uvidevnosti.
TRETJA. — G. minister Snoj je prinesel iz Londona pismo, ki ga je že večkrat prebral javno ali o njem govoril, ki med drugim pravi: Pomoči smo zelo potrebni. Toda doslej nam ni prišla pomoč še od nikoder drugod, razen preko Vatikana.
ČETRTA — Odkar nabiramo za stari kraj, dežujejo pomisleki in dvomi in izgovori in sumničenja od vseh strani kakor bi grozil najmanj štiridesetdnevni vesoljni potop. Skozi Vatikan ne! In še enkrat ne! Papež bo po svoje manipuliral in nihče ne bo vedel, če je res kam prišlo. . . . Danes tja kaj pošiljati se pravi podpirati Hitlerja in Mussolinija. . . . Sploh pa, saj ne more in ne sme nič tja. . . . Ali morete garantirati? . ... Nakopava te si strašno odgovornost. ... Še povračevati boste morali, . . . Saj bi človek dal, če bi vedel, da in tako dalje. In čemu toliko važnost polagati na teh par dolarjev, ki naj bi jih tja poslali? Saj koncem konca ne moremo s tem rešiti naroda. Narodove potrebe so dandanes nekje drugje. . . . Treba je začeti kako drugačno akcijo. ... In končno: Tu v Ameriki imamo toliko potreb. . . . Nimam, ne morem, saj bi, ampak. . . .
PETA. — Prišlo je pismo in nekaj tednov pozneje še eno: "Odkar je vojska z Japonsko,
pa to je njegova zgoščena vsebina.
ŠESTA. — Brž po sedmem decembru se je razširila vera —kriva vera!—da je zdaj konec vsemu zbiranju in zlasti tistemu zbiranju ,ki poudarja, da želi TAKOJ pomagati, ne šele ob koncu vojske. To še zlasti iz tega razloga, ker sedaj je oči-vidno, da se NE MORE NIC POSLATL Pisal sem v Washington in vprašal: Ali boste še mogli pošiljati mašne intencije? Odgovor je prišel brez zamude: RAVNO TAKO KOT POPREJ. Malo pozneje je šel v Washington telegram: Če bi naša Župnijska akcija imela kaj denarja poslati, ali lahko še pride v Ljubljano? Odgovor po telegramu: NOBENE SPREMEMBE GLEDE POŠILJANJA. — Oba odgovora sta stara kak mesec dni.
SEDMA. — V nedeljo 22. januarja so se brala po vseh ame riških katoliških cerkvah oznanila, da bo v nedeljo 1. februarja posebna kolekta za papeža kot Petrov novčič. Oznanila, na ročena po škofih, so poudarja la, da papež želi podpirati nesrečne po vsem svetu in naj bi radi tega verni katoličani v to kolekto prispevali po najboljših močeh. . . .
OSMA. — Cerkvene oblasti v Washingtonu, ki so nam poslale v šesti točki citirana dva odgovora na naše vprašanje, in tiste cerkvene oblasti, ki so naročile, naj se v oznanilih za papeževo kolekto krepko poudari lejstvo, da bi papež rad podpiral iz te kolekte nesrečne po celem svetu, se NISO BALE, DA UTEGNEJO IZGUBITI DOBER RECORD PRED AMERIŠKO VLADO, čeprav tudi one jako dobro vedo, da je Amerika v vojski ne samo z Japonsko, ampak tudi s Hitlerjem in Mus-solinijem. — Tudi papež sam, ki je poslal poročilo ameriškim škofom in smo ga mi že davno objavili, se ni bal, da bi izgubil dober rekord pred ameriško vlado, ko je poročal, da je bila poslana pomoč Slovencem v škofijah Ljubljana in Maribor.
Dovolj teh ugotovitev. Kdor se zanima, naj čita in nekoliko premisli vse to. Je vsaj zanimivo razmišljanje, če nič drugega. Kako se teh sedem ugotovitev more med seboj povezati, to zaenkrat prepustim cenjenim bralcem. Nekaj bom pa v naslednjem članku sam dostavil. Nekje je zapisano in to zapišem tudi jaz: Kdor more razumeti, naj razume! -o-
Varijetni program čitalnice S. D. Doma
ven kuplet; v pevskih točkah pa nastopijo zbori: Jadran, Slovan, kvartet Glasbene Matice, in Socialistična Zarja. Poleg teh nastopijo še drugi pevci in pevke v duetih' in kvartetih, kot R. Jelerčič in Zaic; Edith Coff in tovariši itd.
To je jako bogat program in za vse skupaj je določena vstopnina samo 35c. Zvečer se bo vršil ples.
Čitalnica S. D. Doma je važna kulturna ustanova in zato je vredna vsesplošne podpore od strani občinstva. Take izobraževalne ustanove, kot so slovenske Čitalnice je treba čuvati in negovati, da se jih čim-dalje mogoče ohrani aktivne v korist naselbine. To pa je mogoče le na ta način, da se jim da od časa do časa tudi nekaj materijalne pomoči. Zato apeliramo na vse zavedne cleve-landske, kot tudi na Slovence in Hrvate iz bližnjih naselbin, da se udeležite 15-letnice obstoja Čitalnica S. D. Doma in s svojo navzočnostjo pokažete da razumevate pomen takih učnih ustanov. Pridite v nedeljo na čitalniško prireditev. Na svidenje!
Erazem Gorshe, član.
-o-
IzEuclida .
V nedeljo, 15. febr., praznuje Čitalnica Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 15-letnico svojega obstanka. Ob tej priliki gostujejo pri jubilejnem varijetnem programu razna elevelandska pevska društva in posamezniki. Pričetek programa bo ob 3:30 popoldne s pozdravnim nagovorom. Pravijo, da bodo točni in zato glej-
Prebrala sem dopis o psih in davku nanje. Resnica je, da je za privezanega psa dovolj velik davek, ampak za pse, ki pa skačejo prosto po cestah in vrtovih, kjer uničuje zelenjavo in cvetlice, ki se posuše radi pasje nesnage, pa je ta davek vse premalenkosten.
Meni je ta pasja nadlega naredila že precej škode. Imela sem tako lepo "snow-ball" rožo pa je bila uničena od psa. Kaj mislite, da mi je bilo malo hudo za njo, pa še posebno, ko sem jo bila dobila v dar za "Mother's" day. Pritožila sem se bila pri lastnikih psa, da če ga hočejo imet, da naj ga pri-vežejo. Nekaj časa sem imela mir, a kmalu pa se je vse zopet pozabilo.
Ko gremo kupovat na 185. cesto, pa sem že večkrat videla pse, ki se drve po cestah, ki so pomočili krompir in jabolka. Slišala sem tudi pritožbo, da so psi uničili lepotične smrekce na vrtu. Le poglejte koliko je muh, kjer so psi. Seveda tisti, ki ne trpi nobene škode radi psov, se tudi pritoževal ne bo. Tudi sosed hoče imeti mir, posebno še, če sam nima psa. Dvakrat so mi bile pokradene kokoši, pa sem imela psa in še hud je bil pa še zalajal ni. Kdor zna krast, se tudi psa ne boji. Psi naj bodo privezani, pa bo za vse prav.
M. S. naročnica. -o-
Maškaradna veselica
ter Peconove godbe je odbor določil tudi nekaj lepih nagrad za maske. Prva nagrada bo v gotovini $5.00, druga bo v blagu vrednosti od 5 do 10 dolarjev, tretja bo tudi v blagu vrednosti pet dolarjev. Nagrad bo dovolj za vse maske. Maske se bo izbiralo ob desetih zvečer in tudi oddalo nagrade.
Veselica se prične ob pol tismih zvečer v soboto, 14. februarja. Vstopnina je samo 35 centov, odbor prav prijazno vabi vse člane in članice Slovenske dobrodelne zveze kakor tudi vse ostale rojake in rojakinje, da se udeležite te zadnje predpustne veselice in se naplešete ter nagledate lepih mask. Nekaj posebnega pa bo, ko bodo Cerklanje pokopavali pusta. Torej le pridite v soboto večer v dvorano Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. in boste videle vse to po pristnih cerkniških obredih. Na svidenje,
John Rožanc, predsednik. -o-
Februarska številka "Novega Sveta"
Svetosavska proslavi |
naš list ne bo priobčeval, da se te, da boste pravočasno prišli v kaj pošilja v stari kraj, tudi ne j dvorano, to je: v Slovenski de-o masnih intencijah. Ameriška | lavski dom na Waterloo Rd. vlada bi to sedaj ne gledala s j Spored je jako pester in bo prijaznimi očmi. Mi moramo brez dvoma ugajal občinstvu, gledati, da naš narod obdrži Točnega sporeda sicer ne vem, svoj dober rekord in si ga s ta- vem pa da bodo člani dramske-
ki mi ukrepi ne pokvari. Amerika sama potrebuje danes. S pošiljanjem v stari kraj in s poročili o pošiljanju bi naredili pri vladi vtis, da podpiramo
cerkvenih oblasti, da bo "odpravila ta resni šk^nda? tako , £ l^T n M L
s.ccr bo pnmorana fas,stična vlada napraviti potrebne ko-!sem dJbesedno prep ai pisma rake na radikalni način in s sredstvi, ki so ji na razpolago.'';- °
!a grožnja pomožnega tainika Aminatiio c« ;„	„ —	x\. .r
ga društva Anton Verovšek podali enodejansko igro "Okrog z lažjo." V vlogah nastopijo znani igralci: Frank Česen, Marion Bashel, Kovač, Dolinar in R. Vadnal.
Anton Eppich prispeva zaba-
Predpustno soboto, 14. februarja, priredijo člani in članice društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ maškaradno veselico. Prireditve in zabavne veselice, ki jih prirejajo Cerkanje in rojaki iz cerkniške okolice, so vedno dobro obiskane, kajti vsak, ki se je le enkrat udeležil veselice Cerklanov, se vedno spominja na veselo družbo in zabavo, katero je užival v naši družbi.
Pa, da ne bo kdo mislil, da so v društvu Cerkniško jezero samo "epetce," kakor to rad pravi brat šorc, ki prihaja iz Krasa. Povem naj vam, da je pri našem društvu tudi mnogo Dolenjcev, Gorenjcev, Primorcev, pa tudi Rib-ničanov ne manjka. Seveda predsednik društva je Cerklan, podpredsednik Frank Jereb je pa Gorenje, tajnica Rose Duša-Bra-dach je Dolenjka sicer rojena v Ameriki, blagajnik Louis Elo-var je tudi Dolenje, zapisnikari-
Februarska številka "Novega sveta" bo izšla koncem tega tedna s sledečo vsebino:
"Govoril je" (uvodni članek) 33. stran.
"Pregled" (raznih dogodkov v svetu) 33. stran.
Jos. Klepec: "Zgodnji vrbi" (pesem) 35. stran.
P. K. Zakrajšek: "Na Clipper. ju" (potopisna črtica) 36. stran.
Iv. Zupan: "Pesem" (pesem) 38 .stran.
Dr. J. Ražem: "Stari Slovani !n ženitovanja" (članek) 39. stran.
S. Gregorčič: "V pepelnični ieči" (pesem) 42. stran.
M. Blai: "Utrinki". 42. stran.
J. M. Trunk: "Tihe ure — "Z lastnimi možgani" (premišljevanje) 43. stran.
"Rev. Milan Slaje" (življenjepis) 44. stran.
Iv. Zupan: "čez eno leto" (pesem) 44. strani.
Dr. J. L. Zaplotnik: "Msgr. Alojzij Plut" (življenjepis) 45. strani.
"Slovenski Pijonir" (opisovanje slovenske naselbine v Ložam, Ohio) 47. stran.
M. Sedlar-Jerman: "S potov mojega življenja" (črtica) 53. stran.
"Dom in zdravje" (zdravstveni, gospodinjski in drugi nasve-:i) 55. stran.
Za smeh in zabavo" 58. stran.
C. K.: "Grofov Jagar" (zani-niva povest) 59. stran.
Govor prosvetnega mintetn Miloša Trifunoviča na d«" Save v New Yorku 1. febr J'
(Konec) Zgodovina nam dalje priP: duje, kako so bili Nema® ljudje srečni, ko so našli nj' vega sina in zadovoljni, bodo z otrokom vrnili doni«1 razveselili skrbeče starše, P1 utrujeni od dolgega pota5 noč rano legli k počitku. A i drugo jutro vstali, prednje obleko mladega vlm jevega sina in ostrižene la»e' tem se pa prikaže še sam,T meniški halji, najmlajši m^ nihi. Pozdravit pusti star*
•e
ni
lul ]
| < zid
pra sle(
X
Izvi |
mi
svoje brate in vse svojce. $ njini ljudje so bili v skrb« prestrašeni. Rastka Netfa: ni bilo več, pokazal se je nt" vek, Sava.
Razumljivo je, da se mo: kaj je zvabilo Nemaiiji! ^ sina, da je zapustil dvor šel v težko, postno in muče} meniško življenje? Morala, ti velika moč, ki ga je vodila v novo življenje. Ta moč je vdanost Kristus*] nauku, vera v našega Jezusa Kristusa. Mlade"1' videl silo tega nauka, ki ljuje človeštvo že skoraj soč let. Občutil je, da s« vnanjem in življenjem P° vih načelih najbolj in J približamo Vsemogoč"' Stvarniku in nebeškemu stvu, to pa se doseže s P^i
id
molitvijo, trpljenjem žnestjo od zemeljskega i s poniževanjem samega posvečanjem svojim
in

učeč jih, da je prava
si*1
zemlji živeti po
Kris'«1
naukih. Tako življenje P8'' goče zlasti v samotnem ^ nu, daleč od vrvenja in l"'1" svetnega življenja.
Življenje sv. Save 118 gori je znano. Šele čez ie
Sve"
je Nemanja prišel na ;o, da bi videl svojega
ttia
če o ali j naši "1 "1
^ z; konč I2 Prijf Sr "H aila. ste v sotes Sa St<
sen,; 2a m,
Pri
Zrak
m e ,jiš
#sem
"K;
"S£
"So "Iši Ste 0(lprt !>ekaj tla,
si"'
ti
"Novi Svet" izhaja redno vsa-!ci mesec okrog 15. dneva v mesecu. Več strank je zadnje čase laročilo vse štiri letnike, nekateri vezane, drugi nevezane. Uprava lista ima na roki še nekaj vezanih in nevezanih vseh štirih letnikov. Kdor hoče imeti vse letnike "Novega Sveta," naj iste naroči čimpreje, dokler so še na roki. Vezani letniki stanejo po $3.00 vsak; nevezani $2.00. "Novi Svet" je najzanimivejši slovenski družinski mesečnik v Ameriki. Naročite si ga in čitaj-te ga redno vsaki mesec. Stane letno samo $2.00. Naročnino je poslati na upravo "Novega sveta," 1849-West Cermak Road, Chicago, 111.
-o-
Kupujte obrambne bonde
di njemu je bilo všeč to boguvdano življenje i'1 vrnil domov, se je odpov'' stolu in dal krono svoj Štefanu, se vrnil na Sv«w se pomenišil in dobi' meon, Simeon Mirotoč'vl njegova žena se je P01116,', v nekem samostanu v J11 ji dobila ime Ana. -
Na Sveti gori sta Ne"1 sv. Sava sezidala krasel1 stan: "Bjel Hilandar n»s| re Svete," Nemanji"0 . no, kakor sv. Sava PraV' jem očetu:'
"Krasnu slavnu sebi Da se njemu poje lit1'1"' Ovog sVeta kao i onog3'
Potem je Nemanja
sP"
svojega sina sezidal se vni zadužbini:
"Studenicu u Vlahu
n0g( Pok ai b) Vod
Oltlo eloboli
Pol

"Uf; 'lare
f!°j b, V" Ploš "Da,
0rebj "Mo
Hi"
v
:efbre j
dal
* "Ta>
Je
Krasnu slavnu majci Svojoj majci carici Jel
Nato je sezidal še tre žbino:
tj"
"Mileševku na HercetfJ Krasnu slavnu Savi za
Naši vladarji so se 't manjo začeli zidati vendar so šele z Nem
M
ji na razpolago."!
kniah1^vd^vlirmpm?tiTika Arpi1no,tija t !e zače,a! ?pel v imenu katoliških škofov v Jugoslaviji, v katerem za-'ca Uršula Branih "j7'pa"tudi
uveljavljati I roti koncu marca 1931 je bilo prega- hteva versko svobodo vseh narodnosti v Italiji ter apeliral njanje slovanskih duhovnikov posebno nasilno. Tod, že v j na ves katoliški svet, naj to podpira	P
S	f' ki j? ^ fnč ganjen radi' Mednarodno časopisje se je začelo zanimati in priobče
preganjanja katoliških Slovanov v Julijski Krajini, ' ' '	... . - -	-. - -f
izdal vati preganjanje slovanskih katoličanov v Julijski Krajini.
blizu Cerknice doma.
Veselični odbor je ukrenil vse. potrebno in vse najboljše za to soboto. Poleg pijače in jedače
ani"
„ei
Savom in njunimi P° j1
začeli v Večjem števil11^
kve in samostane. J tre*1
samostanov in v tem 11 f*
moremo naštevati vs
eh-
Knez
:zidal
P
Lazar seziu-- w njegov sin Stefan stan Manasijo, Stef^' manj in samostan imamo Visoke DečaHe' ve Stubove, Sopočane^ f Raške, krasno Grača"1^ drežo, kjer je Knez W j Boga za svojo vojsk0' v Rača ob Drini, krasni » j ob Ohridskem jezeri1' ' ob strugi Zahodne |)( čamo v skoraj nepri3t0p
(Daljo na 3 str"11
Od Po )
;ce S
s
L "^r
saj 0' >
lie {
ih ?
al
°PE
$
K S i v <
51:;


sla« i

SATAN IN ISKARIOT
t	Po ncmikem
Urirnlkm K. Maja
"No, senora, kaj menite, ali pripj1U lestva tule spodaj ?" entf Ni odS°vorila.
Dvignil sem b r u n a
sli tf ni: Jo# še, P1 jota .Al prin" a vl» • lai
i itn starf :e. I ikrb«! t'
en o?
e lani" or it
ralaJ
gib4
.
itUS»( , G«-5' ade^ :i T* aj i se po
n m
of' 1H
j!
nu
Temu
luk"ja je zazijala. Jn v njej je slonela lestva—. 'Tule je!" sem jo pokazal 21(Ni. "Kakor vidite, sem čisto Prav napovedal, da sem našel sled.
Pregledala bova tole luknjo, golite stopiti naprej, senora
"Mina misel ne prihaja! Sa-
mi( Poglejte!"
gorate iti z nama! Bi na-,„... v utegnili še katero nabresti, [emaJj anete sami. Ne vemo, kdo k*j je tule spodaj in ali bi Z sam' pot nazaj." Ne grem'"
"Ne 9 o .
feami me silite, da
pri je-
va« " oaiIU me sin tiasz»°ram spet nekoliko
nUČe1končnokajti odPlaviti vas
Stegnil
ne moreva v luknjo, prijel"nil Sem r0k°' da bi jo
ft me je P°£ledala.
nila Lotaknitese me!" je sik-ste v sedaJ me boli roka, ki sotesk'°~Zagrebli sv°J'e Prste
Saj ž
Strašen človek ste!
Ze grem!" "topiia
Je Po lestvi. Svetil 2a Venojj°' Winnetou J'e Prišel
7p4w ul ?m° v dolg, ozek rov, in zrak naj1-Se je začel- Vlažen uži>; J'e dišalo
nas Je objel, po zatohlem
J
' # Sem ' sr^ ris' ,p a
i $$ hr 4
drži tale rov, a
senora?"

n» i v Sv sif*-to k«
a 0
,jei
vet« il j1 Siv';
nei fu:

4
etf
se" n» o2* •avi
SCadi Puebla?"
Plo: Da » "T i
> ^orebit-Sp0daj J'6 voda —• Je
' >g0ČVeZ,yezi 2 vodnjakom?" Hjak? prihaja iz reke v vod-
A
rdi1'
Se'
A
tem
A
i»< d
1>
J p
>
>1
ic"1' >
if
'a if
^'Prašai regni^a Poglejta!" se je ob-"S '
"te-!°be na desni in levi?" ^cite!"
Stene r • odprj-j So bile prstene, nobene
Hekaj k6 ni,bil° v njih. Šli'smo
v tla deh i °V Pa našli vdelana
z J»o®n bruna- Potrkal sem
, te"je b0bnel°-
kaj br 1111 sem, odstranil ne-
Vod8n m Posvetil. se Je zableščala
Vzel
% Vod£
p0UPK>nad nJ° Pa Je bilo še
"tiff Prostora. v naredi" Je dejal Winnetou
ftlOi K Si°U:
Vj . rat
ko1 in Pomeril glo. gl°Ha Je bila slab meter
xov. "Ali je videl vodnjak zunaj na pr-
In
terbrP!,(l.Zlezeva Po tejle luknji

a Po podzemeljski vo-

Tako'deVa Ven k reki!'
& Helton:
bo!

In po tem potu
a J brž JeL^od
• Vprašaj belo sqwa-Prihaja voda in ali
"CeTJ ušel mladi Melton!'
Po njej
Povedala _?" "Chla bova,"
% * Povedati!"
Uj i"
se
brat
;_°8lejva!" Pojdiva!"
SVETOSAVSKA PROSLAVA
«
Je prekinil. "Ali ni vzdihovanja?"
i	^^in]
•I(Po„i:,..Sf>redaj v rovu je bi
'Pa
ii	2aneSei 0 ';°v° o.st m se na Winneto-8H1	Uho- »am nisem sli-
^ložil
krtino -SVa bruna nazaJ' na
h.\ tu.v Stopila dalJ'e-e in Sam sem čul stoka-
PriŠi 0penie- Pohitela sva
u ioPa7iina konec hodnika. Ni-ka]0 da, da " -
'Ji
10.
.Hc
je Judite zmanj-
Prosim, odvzemita mi tudi jermene!"
Prerezala sva mu jih. Vstal je, se stezal in si razmahnil ude
"Vas je bilo strah?" sem ga vprašal.
"Se razume!"
"Saj ste si vendar lahko mislili, da pridemo po vas!"
"O, da bodete vdrli v pueblo, o tem sem bil prepričan, nisem 'pa verjel, da bi našli mene. Obupaval sem že —."
"Tako se godi človeku, ki zaspi na straži!"
"Kaj sem si mogel! Prav za prav nisem bil truden. Le dolgčas mi je bilo, pa sem malo zadremal. In ko sem se nenadoma prebudil, sem bil že tudi zvezan. Spravili so me po canonu v pueblo. In tam so me zasliševali."
"Kdo?"
"Meltona in Židinja. Tista ženska ni samo lahkomiselna, kakor bi človek sodil po njenem obnašanju, zločinka je, prava zločinka kakor Melton! Dobro ve, da je Jonatanovo bogastvo pridobljeno po krivici. Sokriva je njegovih sleparij! Ujezila me je in —."
"— in v tisti svoji jezi ste iz-blebetali, da ste pravi dedič!"
"Da!"
"In kaj so rekli?"
"Lahko si mislite, kako so bili veseli svojega lovskega plena ! Povedali so mi, da bom moral' umreti. In spravili so me v tale rov."
"Niso mislili tako hudo! Strahu so vam nameravali nagnati. Omehčali bi vas bili radi."
"Ne verjamem!"
"Ubili bi vas gotovo ne bili! Bojijo se nas! Še več! Celo svobodo bi vam bili radi vrnili in še marsikaj druga bi vam bili dali povrh! Ponudili bo nam pogajanja, pa smo ponudbo seveda odklonili, ker smo vedeli, da vas lahko sami osvobodimo.
Toda o tem pozneje. Povejte mi še, ali so vas izpraševali o naših načrtih?"
"Seveda iso! Melton bi bil rad vedel, kako mislite priti v pueblo —."
"Pa ste vse povedali?"
"Ničesar!"
"Prav ste storili!
Vrnimo se! V pueblu se bomo laže pomenili."
Šele tedaj sem opazil, da Židinje ni več. Kpj sem zasumil, da nam je eno zaigrala.
Naglo smo stopili po rovu. In res — lestve ni bilo več!
Spogledali smo se.
Okrog Winnetouovih usten je šinil rahel, vesel smehljaj.
"Kaj pravi moj brat?"
"Ujeti smo se dali!" sem se smejal.
Vogel pa se je žalostno držal.
"Ne moremo ven —! Prej sem bil sam ujetnik, sedaj pa smo vsi trije!"
"Ne!" je dejal Winnetou. "In če smo tudi, ne bomo dolgo.
Poskusimo, ali se da odpreti loputa!"
"Saj ne moremo do nje! Lestve ni več!" je tarnal goslar.
"Lestvo si bomo sami naredili!" sem rekel. "Znate nekoliko telovaditi?"
"Da!"
"Splezajte Winnetouu na ramena, pokleknil bom in Winnetou bo stopil na moja rairlena. Z lahkoto bodete segli do lopu-te." •
Naredili smo tako. Vogel je
(Nadaljevanje z 2 stranli
delu med planinama Ovčara in Kablara našo Sveto Goro, na kateri je osem samostanov in za katere naš vladika Nikolaj lepo skrbi. In glej, v vseh teh samostanih so se pisale starodavne knjige, evangeliji in vsi najbolj sveti spomeniki naše preteklosti. Veliko število njih nosi ime svetega Save in nahajamo jih po vsej srbski zemlji.
Ko smo izgubili carstvo, leta 1389. na Kosovem, ni bilo več srbske države in srbski narod je prišel v sužnjost, nastal je mrak in zadužbine so bile zatočišče za narod. In kakor zvezde posvetijo na nebu kadar se spusti mrak, tako so v mraku in suženjstvu našega srednjega veka mnoga stoletja svetile zadužbine in nesrečni narodni duši kazale pot, da se ne vda, da ne zaide in se ne izgubi. To so bile svetiljke, ki so večno gorele. V tej težki dobi srednjega veka nismo imeli države, toda imeli smo pravoslavno cerkev in ta je bila narodno središče, kjer se je ohranjevala narodna duša. V tem je velika zasluga sv. Save. Rešila nas je pravoslavna vera.
Ko se je krščanska cerkev razdelila na vzhodno in na zahodno leta 1054. in si je vzhodna nadela ime vzhodna-pravoslavna, zahodna pa rimsko-katoliška, t. j. univerzalna, vseobča, in so nastali med njima razpori, je sv. Sava obrnil srbski narod proti vzhodu, izvoru krščanstva in ga utrdil v pravoslavni veri. V tem nauku so srbski narod, srbeka narodnost in pravoslaT;je ostali! eno, se zlili v en čut in zato tudi i pravimo, če se borimo proti su-j ženjstvu in osvojevalcem, da sej borimo za 'krst častni i slobodu' zlatnu.' Leta 1804. je razširjenj klic "došo valja vojevati za krst častni krvcu proljevati." V bitkah in vojnah proti Turkom so duhovniki hodili s križem v roki naprej, včstsih kot navadni vojaki in bobnarji, včasih kot vojvode. V boju na Mišaru letal 1806. pod vodstvom samega Ka- J radžordža je duhovnik Luka La-zarevič poveljeval konjenici in: imel pod seboj 2000 konjenikov' ter s Karadžordžem odigral va-! vlogo v bitki proti Turkom;
ri so duhovniki bili poveljniki in J° modrostjo pomiril in utrdil veliki junaki, narodni vodtelji državo.
in vladarji.	j Brata Stevana je kronal s kra-
Turki so po Kosovem zasužnji-1 Uevsko krono in dvignil sijaj ii Srbijo, toda videli so, da sto-j vladarskega prestola in Srbije, letje suženjstva poteka za sto-1 0d patrijarha je s svojim letjem, toda v srbskem narodu1 usedom in s svojo modrostjo še vedno tli iskra velikega pla- dosegel samostojnost srbske pra-
■' no Novaka v gori Romaniji v obrne na svojega prijatelja, Bosni, kako brani srbski narod višjega častnika v generalnem pred turškim tiranstvom. I štabu pokojnega Tomšeta, ki Gledamo Stojana Jankoviča, \mu bo morebiti povedal, če je Ilijo Smiljaniča in druge naše ta idejni načrt prišel na pi%vi
mena, ki ohranjuje dušo in daje upanje na vstajenje. Takoj so uvideli, da ta plamen vzdržuje verkev, svetosavsko pravoslavje, globoka ljubezen in vera v Boga. Duh sv. Save živi med narodom in narodna duša se obrača v svojih molitvah k sv. Savi. Samostan Mileševo, 4-5 kilometrov od Prijepolja v Sandžaku, je postal narodno svetišče, ker v njem počiva truplo sv. Save. V svoji krutosti so Turki sklenili uničiti truplo sv. Save, misleč, da bodo s tem zadeli smrtni udarec narodni duši. Toda truplo sv. Save je počivalo v samostanu 250 let, do marca leta 1594. Tega dne so ostanke sv. Save izkopali, jih odpeljali v Beograd in jih tam sežgali na Vračarju, tam, kjer je danes cerkev sv. Marka.
Nekaj podobnega se je zgodilo v prejšnji svetovni vojni. Takrat so to napravili Avstrijci in Nemci v črni gori. Na vrhu Lcvčena je počivalo telo našega slavnega vladike in pesnika Petra Petroviča-Njegoša, gospodarja črne gore. S tega vrha je njegova misel splavala nad srbske pokrajine in se razširila globoko v Srbijo, po Beogradu, De-čanih in vsej srbski zemlji. V svcji zaslepljenosti so Nemci mi-
voslavne cerkve, kar je bilo zelo velikega pomena.
Uredil, organiziral in utrdil je srbsko cerkev in jo razdelil na škofije. Sam je bil prvi srbski nadškof.
Sklical je cerkvene sabore in na njih govoril. Znane so nam njegove besede
Neprestano je potoval po svojih krajih in med narodom, kot pravi apostol je zbiral mladino in jo učil, skrbel je za šole in bil prvi srbski učitelj.
Da so vsa ta dela in prizadevanja sv. Save ostala v narodni duši tako živa in se od kolena do kolena prenašala tolika stoletja, ko še ni bilo tiska in splošne pismenosti, se moramo zahvaliti ustmenemu narodnemu izročilu, ki se je ohranjevalo s tistim svetim orodjem, orodjem naše ustmene književnosti, z guslami. Po tisti eni žici, ki tako tožeče ječi, se je ohranjevalo vse narodno življenje v pesmi. Po njej se je prelivala narodna duša od kolena do kolena, od rodu do rodu, kot bistra planinska reka, ki stalno teče skozi srbske kraje. V dobi naše sužnosti so bile gu-sle duhovni zaklad, kjer se je zbiralo narodno življenje, da uide pozabi. Gusle so v srednjem ve-
slih kakor Turki pred stoletji, da ku bile skladišče pismene knji-
bodo zatrli misel na vladiko, "če bodo s te višine, kjer je truplo počivalo nad 75 let, odnesejo vladičine ostanke. Naš blagopo-kojni kralj Aleksander je ukazal, naj se njegovi ostanki zopet zakopljejo na vrhu Lovčena.
Glejte, v teh dnevih in mesecih že tretjič vidimo, da sovražnik ubija naše vladike in duhovnike, računajoč zopet, kakor Si. nan paša, da bodo z uničevanjem pr^voslavj a uničili tudi narodno dušo, uničili srbski narod.
že iz te male razlage in iz velikih napadov na pravoslavno vero v mnogih stoletjih vidite, ka-
ževnosti, kakor danes knjige, življenja in človeškega znanja, ki se je z njimi prenašalo v bodoča stoletja.
V guslih in z njihovo pomočjo gledamo naše staro in preteklo življenje, življenje tolikih stoletij, gledamo življenje sv. Save in slišimo njegove besede. Gledamo kneza Lazarja tisti večer pred kosovsko bitko, gledamo, kako ponosno stoji Miloš Obre-novič in prisega, da bo posekal turškega sultana Murata in spremljamo ga vse do šatora Muratovega.
Gledamo Boška Jugoviča, ka-
ko veliko je delo sv. Save za naš ko iz Kruševca odhaja v boj na narod.	I Kosovo in pred vojsko nosi dve
Ko sta se njegova brata Vu-, zastavi s križem, kan in Stevan začela prepirati Gledamo vso našo zgodovino po Kulin kapetanom. V črni go-j zaradi nasledništva, ju je s svo- srednjega veka: gledamo Stari-
zno
^deg!^ _Se.m mislil na našega skušal dvigniti loputo, pa za-
ssr-'»rcs -
K. 111 Di-i, '' zvezan z )erme-Cašnp h kol»- Usta so
^a b,
S diha/ 8 cunj0, da je ko"
Vje^mu snela cunjo. Glo-p0 saPo in vzkliknil
% ,, dbogu ......
Videl sem
1 ttie
ne
našla —
man se je trudil.
Zlezla sta spet nazaj.
"Kaj 'pa bo sedaj —?" je spet tarnal. "Komaj sem bil prost, sem že spet ujetnik!"
"Ni tako huda!" sem ga tolažil. "Sir Emery čaka gori na pueblu. Če se ne vrnemo, nas pride iskat."
"In Judita bo tudi njega zvabila v past —!"
Na sliki vidimo domtočine-vojake Amb oinese, ki se Lore skupno z Hclandci proti Japoncem. S tem, da so Japonci napadli to otočje, kjer imajo H clandci važne vojaške postojanke, so si odprli peto fronto.
V Zid. dižavah je precej bije število mladih fantov iz smednjih ameriških republik, ki se trenirajo za pilote nu naših vojaških le tališčih. V zrakoplovu je •ameriški vojaški pilotski inštruktor F. L. Lawrence v pogovori' s idiotskim novincem Raymond BUStillos iz Kube.
junake iz 'ravnih Kotara' v Dalmaciji ; gledamo svate Zadra To-dora in gledamo, kako se odpirajo vrata Zadra in med svati odhajajo vsi naši junaki.
Da ne naštevam dalje — glejte, kako se je narodna duša ohranjevala od očeta do sina, od deda do vnuka s pesmijo in tem
naslov in če je vzbudil tam kako zanimanje. Že po kratkih dneh je g. dvorni svetnik obvestil dijaka, da je načrt prišel sicer na pravo mesto, da se pa zaenkrat še ne m<5re misliti na izvršitev takega načrta, ker še niso dani potrebni tehnični pogoji, posebno kar se tiče ure-
krasnim godalom. Z njim smojditve koles, ohranili misli sv. Save, njegove Preteklo je zopet nekaj me-besede, kajti skozi nje nam go-'secev, ko je ta slovenski dijak vori, katere zadužbine je zgradil'prišel po naključju v družbi njegov oče.	! več gospodov v tovarno avto-
In ko so vnuki od svojih oče-^mobilov Daimler v Dunajskem
tov in dedov sprejemali gusle, često kot edino nasle'dstvo, je ded govoril vnuku, naj vzame gusle in naj noben dan ne mine brez pesmi. Dejal je:
"Pevaj sinko srps.kom rodu Da se ne uspava Krepi, snaši, sokoli ga Da ne malaksava."
Ded je vnuku govoril:
"Pominji mu krst i slavu Običaje stare
Da s ne spusti gorki korov Na naše-oltare;"
In v duhu sv. Save mu je govoril za srbski narod:
"Pominji mu srpsko ime Naše ime drago Nek se bori za slobodu To je naše blago.
Ko je jeseni L 1914. naš nesmrtni kralj Peter v najtežjih trenotkih borbe, ko je padla skoraj vsa naša šolana mladina,
Novem mestu. Med novimi avtomobili zagleda tam naenkrat še ne dokončno izgotovljen avtomobil, ki je točno odgovarjal drici, katero je poslal generalnemu štabu. Nehote se mu iz-vije iz ust: "To je pa moj avtomobil." Naravno, da so ga navzoči predvsem pa inženir tovarne, začudeno pogledali. Vprašanje dijaka, kdo je avtomobil naročil, je inženir preslišal. Ko je dijak pozneje zadevo pojasnil ostalim gospodom, jga je zopet, naravno, zadel le | pomilovalen nasmeh. Kljub temu se je pa obrnil na generalni štab s prošnjo za pojasnilo, če je ta avtomobil v zvezi z njegovim predloženim idejnim načrtom, na kar je dobil lakoni-čen odgovor, "da ta avtomobil ni v zvezi s predloženim načrtom." Pika. Pika tudi za našega dijaka.
Ko čita danes v vsakodnevnem časopisju ta dijak — sedaj starejši mož na odličnem mestu — kakšno gorje je prinesel tank nad človeštvo, ima samo
vzel v svoji starosti puško in šel eno željo: Bog daj, da je bil v rove med navadne vojake, do- gornji lakonični odgovor gene-
bro vemo, da je sam hotel umre ti in mu je bilo žal, da mu Bog ni podaril tiste milosti kot knezu Lazarju.
Blagopokojni kralj Aleksander je preživel šest let s svojimi vojaki po poljih in planinah, pod vrhovi Kajmakčalana v snegu, boreč se za vero in svobodo.
Glejte, to je delo, to so misli, to je duh sv. Save, ki nas ohranjuje stoletja. In ta duh, ki nam ga je zapustil sv. Sava in nam naročil, naj se po njem ravnamo, se imenuje pot do nebeškega kraljestva. Po tem potu gredo tisti tisoči srbskih sinov, z junakom Dražom Mihajlovičem, ki prostovoljno dajejo svoja življenja za svobodo in domovino.
še druga pot je in drugi nauk, po katerem se nekateri ravnajo in ga učijo — pot zemeljskega kraljestva. Po njej hodijo Bolgari in Madžari, glejte, kako jih Hitler podi na Ruse in sedaj na
ralnega štaba bivše c. kr. armade resničen.
Ko se je ta dijak več let pozneje obrnil na znano veleto-varno aeroplanov z vprašanjem če bi se tam zanimali za idejni načrt pristajanja aeroplanov na manjših, določenih prostorov, načrta seveda ni več predložil, odgovora pa tudi ni dobil. Prepričan je pa, da bo ta ali v načelu podoben načrt, ki bo pa služil samo mirnim ciljem, prej ali slej izvršen in da bo podlaga za potniški in poštni promet bližnje bodočnosti.
MALI OGLASI
Delo išče
Priporočam se za hišna popravila . vsake vrste, zunaj in znotraj. Pošteno in dobro delo garantirano. Se priporoča. Jim Lužar
21130 Miller Ave.
nas, Srbe, in jutri Bog ve na ko-j Telefon KEnmore 5862-R. (37) ga. To je pot sramote. Mi pada-
mo in trpimo kot borci za svobodo, oni umirajo kot tuji najem-
Bungalow naprodaj
Proda se bungalow 7 sob, 4 spalne sobe; moderen dom v
niki in grešniki. Grešijo vsi ti- jjucliduf Q ' ge mQra prodati>
kl kočijo Od narodne duše; vprašajte pri
in narodne zavednosti, pa naj sej Strainich Realty Co. imenujejo upravniki ali ministri mQQ Lake s/wye Blvd
ali namestniki, kajti samo narod i lVanhoe 6430 KEnmore 4120-J je večen, mi pa smo minljivi.
Zato velja na današnji dan: #
Uskliknimo s ljubavlju Svetitelju Savi Srpske crkve i škole Svetiteljskoj glavi. -o-
(36)
Zgodovina tanka in slovenski dijak
Bilo je pred približno 30 leti, TT	.
rojstva avtomobila. Re-iH- G" Atwater, GArfield 6912
Lepa farma naprodaj
Je nekaj posebnega; 44 ak-rov na vzhodu.; 2,000 smrek 7 do 12 let starih; dobra nova hiša s holandskim furnezem, hlev in druga gospodarska poslop-| ja; vinska trta; jablane in drugo sadno drevje; 15 akrov gozda. Cena je $5,000. Pokličite
v času
I ven slovenski dijak je poslal na Dve sebi se oddasta generalni štab bivše c. kr. ar-i Oddasta se dve opremljeni I made na Dunaju idejni načrt o .sobi z gorkoto za fante. Vpra-i avtomobilu, "ki bi mogel brez šajte na 1245 E. 59. St. (36)
j škode ali ovire prodreti v so- --——-
! vražne vrste in napraviti tam ,, Ladies wanted mnogo zmede in škode." To-Wlth experience to operate pow-'čen opis in malo skico — risa-jer machines and finishers, nja ni bil zmožen — je priložil	rJraziS iiros.
svojemu poročilu.	i	6905 Superior Ave. (x)
Ker več mesecev ni dobil od-;	Službo dobi
govora, se je obrnil s skromnim Sprejme se dekle za delo v pismom na tedanjega predsed- delikatesni trgovini; dobra planika upravnega sodišča na Du-j ga; izkušene imajo prednost, naju, g. dvornega svetnika dr.1 Vprašajte na 555 E. 105. St., Ploja, ter ga je prosil, da se'telefon Liberty 9568. (x)


* * * *
Za !as je manjkalo
ROMAN

"Dobro, torej se moram posloviti sedaj. Držal se bom hiše gospoda Tassarja, kjer moram dobiti gotove vesti. Najbrž se mi posreči dobiti v ondotni okolici nekaj, kar bom lahko prinesel na sodnijo. Jutri pa bom nadaljeval s preiskavo hiše na Vine cesti, nakar bom še enkrat obiskal vse trgovce v okolici. Dan pozneje bom gotov s preiskavo tam. Torej v štirih ali v petih dnevih bo prišel nekdo v Sauveterre in ta nekdo bom jaz." In ko je vstal je še pristavil:
"Namenil sem se, da rešim gospoda Boiscorana. Jaz to želim in bom željo tudi izpolnil.
•■ • ~tj.'f?i\< ffi-?' 'V'.-.-- «.>.••
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA,
Mihaela Kneza
ki je preminul 10. februarja 1941.
Oh. kako tužni so postali dnevi, odkar tebe. diagi Mihael, ni več med nami. Solze na licu se posušt. rožce na grobu usahne, a boleči spomin v naših srcih na bo žalostno tlel, dokler bo utripalo naše srce.
Žalu.ioči ostali:
MARY KNEZ. soproga, ANGELA, hči
Cleveland, O.
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave.
Telefoni MAin 6016.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašfcga starega znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
Torej se vidiva v Sauveterre?"
Ura je odbila štiri. Gospod Folgat je kmalu za Goudarjem zapustil gostilno ter korakal proti Univerzni cesti. Rad bi se sestal z markizom in markizo.
"Markiza počiva," je dejal hišni sluga, "toda gospod markiz se nafiaja v svojem kabinetu."
Gospoda Folgata so odpeljali v kabinet, kjer je dobil markiza še vedno pod vtisom strahovitega prizora, ki se je pripetil zjutraj. Sicer svoji soprogi ni rekel ničesar, o čemur ni bil prepričan, toda motilo ga je ker je govoril v takih okoliščinah, ko bi moral bolj paziti na sebe. Vendar se je čutil nekoliko boljšega, kajti povedal je javno ono, o čemur je dolgo premišljeval v svoji notranjosti. Toliko let je prenašal skrivnosti v svojem srcu in sedaj je izbruhnilo vse na dan. Ko je zagledal gospoda Folgata je dejal z nekako žalostnim glasom :
"Kaj je novega, gospod?"
Mladi odvetnik je ponovil, kar mu je razodela markiza, toda omenil je tudi desperatno resolucijo, katero je Jacques prevzel. Ko je markiz to slišal, je vzkliknil :
"Nesrečni človek! In jaz sem ga obdolžil —. Torej je mislil Jacques izvršiti samomor?"
"Da, jaz in gospod Magloire sva imela največjo težavo, da ;sva ga pregovorila od tega či-|na," je odvrnil gospod Folgat. i Dokazati sva mu morala, da ne-| dolžni človek ne sme v nobenem i slučaju govoriti o samomoru,
kaj šele, da bi samomor izvršil _j"
Iz očesa starega gospoda kane težka solzna kaplja. Markiz zašepeta:
"Ah! Bil sem kruto neusmiljen. Ubogi, nesrečni otrok!"
In glasno reče:
"Takoj moram k njemu. Sklenil sem, da spremljam markizo v Sauveterre. Kdaj vi zapustite Pariz?"
"Nobena stvar me več ne zadržuje v Parizu. Storil sem vse, kar je bilo mogoče in lahko nocoj odpotujem v Sauveterre. Toda, verjemite ni, utrujen sem. Mislim, da zapustim Pariz jutri z vlakom, ki odpelje ob 1:45."
"Ako je tako vaša misel, tedaj bova potovala skupaj, razumete? Torej jutri ob desetih na Orleans postaji. V Sauveterre dospeva ob polnoči."
XX
Ko je markiza Boiscojan na dan svojega odhoda v Pariz, šla v zapore, da vidi svojega sina, jo je Diana prosila, da jo vzame s seboj. Markiza je odklonila in gospodična Diana ni več silila.
"Že vidim, da skušajo nekaj skrivati pred menoj," je mislila gospodična Diana. "Toda kaj mene briga!"
Zatekla se je v svojo stanovanjsko sobo. Na svojem običajem sedež uje mirno sedela kot ob onih srečnih večerih, ko se je mudil Jacques pri njej. Skoro nepremično je počivaa, toda zdelo se je, da s svojimi očmi zre v daljino kot bi sledila nevidnim prizorom.
Stari ata Chandore in obe teti, vse je živelo v največjem strahu in bojazni, kaj prinese bodočnost. Poznali so svojo Di-ano, tega plemenitega otroka, mogoče bolje, kot je Diana pz-nala samo sebe, kajti že dvajset let je bila pri njih vzgoje-vana. Poznali so vsak izraz na njenem obrazu in so skoro lah-'ko čitali kaj je mislila.
"Skoro gotovo premišljuje Diana nekaj izredno resnega," so govorili. "Očividno se pripravlja za nekaj odločilnega."
Tudi stari gospod je mislil enako, kajti vpraševal jo je zaporedoma:
"O čem premišljuješ, dragi otrok?"
"O ničemur, dragi ata," je odgovarjala.
"Toda žalostna si bolj kot običajno. Zakaj ta žalost?"
"Gorje meni! Saj sama ne vem. Ali je komu'znan vzrok zakaj imamo en dan sončne žarke v srcih, drugi dan pa temne oblake?"
Drugi dan je pa zahtevala, da jo peljejo k svoji šivilji, in ker je dobila tam Mechineta, sodnijskega pisarja, se je cele pol ure posvetovala z njim. In zvečer, ko ,je prišel na običajni obisk dr. Seignebos in ko se je poslavljal, ga je čakala in pri vratih nenavadno dolgo govorila z njim. Končno, prihodnji dan, je ponovno zahtevala, da gre k Jacquesu. Sedaj se ji niso mogli več zoperstavljati. Domenili so se, da jo sprelja pri tem obisku starejša teta, gospodična Adelaida.
Okoli druge ure popoldne omenjenega dne sta potrkali na vrata zaporov ter vprašali ječarja, ki je prišel odpirat, da jima pokaže pot do celice, v kateri se je nahajal Jacques.
"Takoj grem po njega, gospa —," je odgovoril Blangin. "Med tem pa stopite v to sobo, kajti prava sprejemna soba je nekako vlažna in bi se lahko prehla-dili."
Ni trajalo dolgo, ko je Blangin pripeljal gospoda Boiscorana. Diapa se je naslonila ob zid. Tresti jo je začelo po vsem životu.
"Oče nebeški!" je vzkliknila teta, "pa vendar nisi zbolela!"
Diana ji namigne naj molči.
"Nič ni, kaj se razburjate," je odgovorila. "Samo molčite, pa bo vse dobro."
Potem je pa zbrala vso svojo moč, objela teto in nadaljevala:
"Moja draga tei*ka, storite mi prav dobro uslugo! Absolutno je potrebno, da sama govorim z Jacquesom. Nevarno bi bilo, ako bi naju kdo poslušal. Znano mi je, da se poslužujejo vohunov, da slišijo jetnike kaj govorijo. Draga tetka, počakajte na mostovžu in dajte nama vedeti, ako bi kdo slučajno prišel."
"Kaj vendar misliš, dragi otrok!" je odgovorila teta. "Ali ni nespodobno, če si sama z Jacquesom?"
Toda gospodična Diana jo takoj prekine.
"Morda tedaj ni bilo nespodobno, ko sem prečula celo noč v zaporih? Verjemite, da v našem slučaju je vsaka stvar spodobna, samo da koristi našemu namenu."
In ker teta Adelaida ni ničesar odgovorila, je bila Diana prepričana, da se je podala. Diana je odšla proti sprejemni sobi.
"Diana!" je vzkliknil Jacques, kakor hitro se je dekle prikazalo v sobi. "Diana!"
Jacques je stal v sredini sprejemne jetniške sobe. Bil je še bolj bled kot zid, toda očividno miren in skoro smehljajoč. Toda sila, s katero se je skušal kontrolirati, je bila strašna. A kako naj bi vendar dovolil svoji zaročenki, da ga vidi obupanega? Ali ni potrebno, da povzroči vse, kar je potrebno, da jo zagotovi, da je popolnoma miren, ker se čuti nedolžnega?
Približa se ji, prime jo za roke in reče:
"Kako si vendar ljubezniva, ker si me obiskala! Morda veš, da sem vsak dan z največjim hrepenenjem pričakoval tvojega prihoda? Čakal sem in čakal in se tresel pri vsaki stopinji, ki sem jo slišal. Toda ali mi boš mogla kdaj odpustiti, ker sem povzročil, da si prišla v te umazane, strašne prostore,!
ki niso vredni, da se jih dotakne tvoja roka?"
Ona ga je pri tem pogledala odločno in zamaknjeno, da so Jackuesu zastale nadaljne besede na ustnicah.
"Zakaj mi ne poveš resnice?" je rekla z žalostnim glasom. ■ "Ali sem mogoče lagal napram tebi?"
"Da. Zakaj se delaš tako veselega in mirnega, ko vendar v srcu čutiš, da si žalosten in nemiren? Ali nimaš nobenega zaupanja več v mene? Ali misliš, da sem otrok, pred katerim se mora resnica skrivati, ali da sem tako slabotna in ničesar vredna, da nisem zmožna prenašati mojega dela težav? Nikar se ne smejaj, Jacques. Dobro vem, da nimaš nobenega upanja."
"Zagotavljam ti, Diana, da se motiš."
"Ne, ne, Jacques. Nekaj skrivajo pred menoj, to mi je znano. Ampak precej že vem. Iti boš moral na sodnijo."
"Boš mogoče oprostila, kajti to vprašanje še ni rešeno."
"Toda rešeno bo v kratkem in sicer v tvojo škodo."
Jacques je dobro vedel, da je res tako in se je kar stresel pri tej misli, toda vztrajal je pri svoji ulogi, katero je začel igrati.
"Če pridem na sodnijo," reče, "tedaj dobro vem, da bom oproščen."
"Ali si res prepričan o tem?"
"Sto proti eni bi stavil, da je tako."
"Toda vseeno imajo eno točko proti tebi," pravi dekle. In
ko prime Jacquesa s tako silo in energijo, da Jacques ni slutil, da ima toliko moči, je še pristavila:
"Ti nimaš pravice izpostaviti se tej edini priliki, da te obsodijo."
Jacques se je stresel po vsem životu. Ali je bilo mogoče? Ali jo je prav razumel? Ali je prišla Diana v zapor, da mu nasvetuje samomor, od katerega sta ga komaj pregovorila njegova dva zagovornika?
"Kaj misliš s svojimi besedami?" jo vpraša.
"Pobegniti moraš."
"Pobegniti?"
"Prav lahko Je. Vso stvar sem dobro premislila. Ječarji so v naši službi. Pravkar sem se domenila o vsem z ženo Blangina. Nekega, večera, kakor hitro se stemni, bodo odprli vrata celice. Zunaj mesta bo pripravljen konj. V štirih urah si lahko v Rochellu. Tam dobiš izvrsten parnik, ki te nemudoma popelje v Anglijo."
Toda Jacques strese z glavo.
"Iz tega ne bo nič," odvrne. "Jaz sem nedolžen. Jaz nikakor ne morem zapustiti vsega, kar mi je najdražje — tebe, Diana _r»
Težka rdečica pokrije dekletovo lice. V odgovor zajeclja:
"Nisem ti vsega povedala. Sam ne boš pobegnil."
Jacques dvigne roke proti nebu. Videti je bil obupan.
"Sveta nebesa!" reče. "Bog mi pošlji tolažbo!"
Diana pa začne z bolj prepričevalnim glasom:
"Ali si mogoče res mislil, da
Cecil Brown., poročevalec na Daljnem Vzhodu za Columbia Broadcasting System, je preplaval z oljem pomešano morje, da si je rešil življenje, ko je bila potopljena angleška križarka Repulse. Iz vode ga je pobral nek rušileč. Brown Še vedno drži v roki cunjo, s katero si je brisal olje z obraza- predno je stopil pred fotografski aparat.
bom izdala svojega prijatelja, katerega je izdal skoro sleherni drugi? Nikdar, nikdar! Spremljala me bosta stari ata in moji teti. V Angliji se dobimo na dogovorjenem prostoru. Spremenil boš svoje ime, potem pa odpotuješ v Ameriko. Daleč tam na zapadu dobimo in si bm v miru živeli. Francija da-ustanovimo , novo domovino, kjer si lahko prost, kjer si ljubljen, kjer si srečen."
Jacques Boiscoran je bil gi-njen do zadnje žilice svojega
CiM" s
srca. Ali je na svetu 5 moški, ki bi imel večje « || ljubezni in udanosti kotil g ravno on sedaj slišal? '> g take ženske! On mlade?* g kleta, ki je imela v sebi ««l §| nosti popolne in značajnK sti!	•SP"
Ah, ona se ni obotavlja« grofinja, ona ni
zahtevala) ==
nosti, predno je dovolil«: NO naklonjenost, ona 1 == ni, kaj je hinavščina! »1 se je absolutno, ne da ^ zamolčala ali rezerviraj
ske nakupovalne komisije, ki je dospela v Neiv Yo ) nakupi vojnih potrebščin za Bolivijo, kovnik Pearson od drugega generalnega štaba.
Obletnica razprodaje pohistj
_ . hM ' se
General David Torro, levi na sliki, je načelnik" |e ^ - -	->!« v New Y° .ftiaktu
Pozdravil ga ief n av5 !luŽbo
M
'heživ 'aški
tdbe
Ob priliki petletnice naše trgovine vam nudim0 ^ ne cene na vsem blagu.	li
2	KOMADA ZA SPREJEMNO SOBO preje $105.00, sedaj sama $$ ^
3	KOMADE ZA SPALNO SOBO $120.00, sedaj samo ......................]j '
O KOMADOV ZA KUHINJSKO SOBO (Breakfast Set)
preje $29.50, sedaj samo .................................................
GRAND PEČ, preje $92.95, sedaj ...............................................
WHITE ŠIVALNI STROJ, preje $79.50, sedaj .....................
ZENITH RADIO, preje $89.95, sedaj .......................................
Imamo polno zalogo modropev, fedrov, postelje, preprogi sploh vse potrebščine za vaš dom.
Lahka mesečna odplačila.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITUR®
3 an
"i che j. za
Na sliki vidimo tri rešene mornarje, ki so se rešili z drugimi 28 tovariši s torpediranega tankerja Francis E. Powell.
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
$
0v %
Nk
Ni v,
No'
A, H
K
v
'k,
:; 6117 St. Clair Ave.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA .
6113 St. Clair Ave. Cleveland,
'ste. Chi
S > b
S >
% iri
S