SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 21
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 8 de junio - 8. junija 2006
DOMOBRANCI
po 61 letih - spomin v buenos airesu
MRTVIM _ ŽIVIM
FRANCI MARKEŽ
(Slavnostni gov'or na domob-mnski prosla^^ v Bue^s Airesu)
So besede, ki nam pomenijo veliko več kot pa pove njih razlaga v slovarju. Na primer, beseda mati ni samo ,,ženska v odnosu de svojega otroka", ali ,,ženska, ki ima otroka", ampak je s to besedo povezana vsa ljubezen, ki nam jo je mati izkazala, vsa skrb, ki nam jo je posvetila, vsa doživetja, ki nas skozi leta in leta navezujejo nanjo.
Med besede, ki imajo pirpi pomen kot zgolj njih jezikovna razlaga, spada tudi beseda ,,domobranci".
Kaj je ta beseda pomenila v času vojne in revolucije za ljudi, ki so bili pod njihovim varstvom, kaj za nas, ki smo skupaj z njimi zapupčali domovino in so nam odpirali prosto pot, kaj za partizane, ki so se proti njim borili, kaj za partizansko vodstvo, ko jih je izdane in razorožene dobilo kot darilo mednarodnih sporazumov in ki je dalo
ukaz, da se jih muči in pobije?
Kaj pomeni domobranec za mladi rod, ki je rasel v čisto drugačnih razmerah, kot so bile takrat, ko je domobranstvo nastalo? To je, za mladi rod potomcev domobrancev samih in njih sorodnikov. Za tiste, ki so ostali v domovini in za nas, ki smo rasli v tujini. In pa za mladino, ki je doma poslupala samo uradno zgodbo medvojnega dogajanja. In končno, kakpno sliko o domobrancih bodo izoblikovali nepristranski raziskovalci medvojnih in povojnih dogodkov in razmer, za kar bodo črpali snov iz vsestranskih virov in jo znanstveno ocenjevali?
Že ta možnost različnih pogledov na domobranstvo kaže, v kako nenavadnih in skrajno zapletenih razmerah so bili domobranci ustanovljeni.
Oglejmo si malo te razmere:
Večina naroda je stvarno presojala položaj, ki je nastal po nempki in italijanski zasedbi Slovenije. Pametna presoja je pokazala nesmisel oboroženega odpora v času, ko so bili okupatorji na vipku svoje moči, ker bi bila posledica le prelivanje slovenske krvi.
Vodstvo komunistične partije je pa imelo drugačne načrte. Nje voditelji so tudi dobro vedeli, do bo oborožen odpor povzročil kaj malo pkode okupatorju — s katerim so bili zavezniki do nempkega napada na Sovjetsko Zvezo — hudo pa prizadel narod zaradi represalij, ki so bile že vnaprej napovedane. A komunistom se ni plo ne za obstoj ne za svobodo naroda, čeprav so to parolo ponavljali do onemoglosti, ampak le za izpeljavo revolucije, za zanetitev državljanske vojske, za prevzem oblasti in vzpostavitev komunistične diktature. Dobro so tudi vedeli, da bi bila vstaja na napih tleh popolnoma nepomembna v merilu svetovnega vojskovanja. To je potek dogodkov tudi potrdil. Nemci so se iz Jugoslavije umikali pred sovjetsko rdečo armado — ki ima svoj spomenik v Murski Soboti — kar se pa le malokrat omeni. Slovenski partizani so Ljubljano ,,osvobodili" pele po kapitulaciji Nemčije, pa se takrat so v triumfalni paradi morali prepustiti prva mesta dalmatinskim partizanskim oddelkom, ki so pregnali že poražene Nemce iz dežele.
Komunistična partija je pod pretvezo osvobodilnega boja, v katerega sama ni verjela, uvedla teror nad slovenskim narodom, da bi se ta, do smrti teroriziran, poslupno uklanjal njenim ukazom.
A ves slovenski narod se le ni dal ustrahovati in je ta pogum drago plačeval. Zahrbtni atentati, požigi hip in vasi, ugrabitve, mučenja in umori zavednih Slovencev, za katere so vedeli, da nikdar ne bodo klonili pred komunizmom in so jih potem razglapali za izdajalce — so bili na dnevnem redu. Okupator se za to ni dosti menil, saj so mu domači komunisti pomagali izpolnjevati Hitlerjev ukaz: ,,Izbripite
Nad. na 3. str.
Kako pust je bil petkov dan. Mračna in deževna je minila sobota. Nedelja pa se je zjasnila in zasijala v toplem soncu. Je bila taka tista pozna pomlad 1945, ko so nap fantje odhajali v smrt? Je ta zaton južne jeseni odsev tistih zadnjih dni narah junakov?
To lepo vreme nas je spremljalo, ko smo se v nedeljo, 4. junija pričeli zbirati v prostorih Slovenske hipe v Buenos Airesu na napo osrednjo spominsko proslavo. Že odkar se je ustalila slovenska povojna skupnost v Argentini, nas junij zbere ob misli na pomorjene brate. Od leta 1949 osrednje druptvo (prej Druptvo Slovencev, sedaj Zedinjena Slovenija) povabi na ,,molitev in blag spomin", da ne zamre zavest o žrtvi vapkih straž, četni-kov, domobrance in vseh, ki so bili pobiti zaradi zvestobe veri in narodu. Svečanost se je v teku let spremenila. Ni več solza na licih večine prisotnih: le malo, vedno manj je pe preživelih borcev. Med ptevilnimi udeleženci sicer prednjačijo starejpi a drugi rod je močno prisoten in ne manjka mladih družin z otroci in tudi mladina je zastopana.
Že ob vstopu v prostore Slovenske hipe je vsak rojak dobil tudi lično tiskan program svečanosti ^(izvirno oblikovanje umetnice Irene Žužek).
Spomin se je pričel v cerkvi Marije Pomagaj z mapo, ki jo je daroval delegat prelat dr. Jure Rode, ob asistenci salezijanca g. Danija Vrečarja. Cerkev je bila polna, tako da je veliko vernikov prisostvovalo mapi na dvoripču. Med mapo je pel zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. Berila sta brala predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj in podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc. V lepem mapnem nagovoru je msgr. Rode navezal duhovno misel na pričevanje za
Bili so to predsednik krovnega druptva Alojzij Rezelj, ter zastopnika borčevskih združenj Slavko Urbančič in France Oblak. Letos je prvič manjkal doslej najvipji po činu živeči domobranski oficir podpolkovnik Emil Cof. Zelo smo ga pogrepali, saj nas je vsako leto spremljal ob tem žalnem spominu. Tradicijo prisotnosti najvipjega oficirja bi morali nadaljevati, da se ohrani spomin tudi na strukturo slovenske narodne vojske.
Za tem je trobenta pozvala k molku. Franci Žnidar je iz trobente privabil žalne zvoke, padlim v spomin in počastitev. Prelat dr. Jure Rode je nato opravil molitve za pokojne, ka-
Glas
DAMIJAN AHLIN
V daljavi klic, v meni bližnje sanje ... Klic, ki zbuja spomine dvanajst tisočev in pe vprapanja, propnje, jok, bič.
Pretrgan glas slipi se izpod zemlje v motnem gozdu nekje. Curek krvi, solza, reka žalosti, pe danes ...
Tu sem, tu smo! Mati, umiram! Z zemljo vlažno ga odenep pestdeset in več let, sam, v daljavi slira' se glas.
Mati!
Propnjo Gospodu, molitev to, zvestoba zemlji in veri, duh mučencev. Mir nebepki mrtvim ... živim!
terim so prisotni pobožno sledili in goreče odgovarjali. Ob koncu je mogočno zadonela pesem ,,Mi legijonarji, mi domobranci", ki nas iz leta v leto spominja na njihovo junaptvo.
Drugi del spominske proslave je potekal v veliki dvorani pkofa dr. Gregorija Rožmana. Ta je bila posebej ambientirana za to priložnost (Andrej Golob, Damijan Ahlin in sodelavci). Na levi strani odra so od stropa do tal
Nad. na 3. str.
Boga, vero in narod napih mučencev.
V nadaljevanju mape so darove prinesli zastopnika borčevskih organizacij Franc Zorec in France Oblak, ter podpredsednica Zveze slovenskih mater in žena, Metka Mizerit.
Po končani mapi smo se zbrali pred spomenikom na dvoripču. Medtem, ko je množica pela žalostinko ,,Lipa zelenela je so v sprevodu pripli predstavniki skupnosti in položili pred spomenik venec rdečih nageljnov, povezan s slovenskim trakom.
BERI_
kardinal rode znova v sloveniji.....................2
brali smo o kolaboraciji in hipokriziji ..........3
predavanja za visokošolce................................4
Kardinal Rode v Sloveniji
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Na povabilo ljubljanskega nadpkofa in metropolita Alojza Urana je v Slovenijo pripel kardinal Franc Rode, prefekt kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja, ki ga je papež Benedikt XVI. marca sprejel v zbor kardinalov.
Po prihodu na Rodico, se je najprej skozi ppalir napotil proti rodni hiP, kjer je pozdravil svoje domače, od povabljenih je posebej pozdravil prijatelja Ivana Rebernika, ki je dolgo deloval v Vatikanu, in Marka Pogorel-ca, nekdanjega generalnega direktorja slovenske policije.
Slovesni sprejem so začeli s slovensko državno himno, sledila ji je krajevna himna, ki so ji Rodičani v čast kardinala dodali kitico, v kateri opevajo pomembnega rojaka. V imenu ljubljanske nadpkofije je pozdravil arhidijakon Franci Šuptar, ki je v nagovoru izpostavil kako se je kardinal Rode vselej, ko se je vrnil v domovino, s ponosom in občudovanjem oziral po Sloveniji, nakar ga je Rode prekinil z besedami: ,,Dragi rojaki, ni vas težko občudovati; fantastični ste". To so bile njegove prve besede namenjene rojakom.
V imenu krajevnih oblasti je kardinala pozdravila domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, ki je poudarila njegovo močno narodno zavest. Rodeta je pozdravila tudi njegova rodna sestra, urpulinka Cecilija.
Po sprejemu je Rode blagoslovil kapelo, ki jo je dal postaviti njegov brat Nace v zahvalo, ker je bil repen iz Teharskega taboripča. Kapelo je osnoval Matej Kotnik, posvečena je Srcu Jezusovemu, saj je slednjemu, kot je v svojem nagovoru brata opomnila sestra Cecilija, posvečena cela družina Rodetovih.
Po sprejemu kardinala Rodeta pri njegovi rojstni hiP, kjer ga je pričakalo, po ocenah organizatorjev okoli 5000 ljudi, in blagoslovu kapele, se je procesija z gasilci, narodnimi nopami, konjeniki in kočijami odpravila proti Grobeljski župnijski cerkvi, kjer je kardinal Rode vodil somapevanje. V pridigi je Rode poudaril, da njegovo imenovanje ni čast le zanj, temveč za vse Slovence, pe posebej pa njegove sokrajane. Predstavil je pregled svoje rodbinske zgodovine. V katerem se je posebej spomnil svojega očeta, ki je umrl pred 50. leti v izgnanstvu in mu, kot je dejal Rode ni bilo dano, da bi
se mogel vrniti. ,,Tukaj sem doma, tu so moje korenine", je pe dejal Rode in dodal, da je njegov rod v Rodici že vse od leta 1795.
Kardinal je v svoji pridigi vernikom priporočil vero, ki naj bo sredipče življenja, ter ljubezen do domovine. Kot meni, bi bilo v Sloveniji lahko leppe, ,,če bi bilo med nami manj prepirov, če bi se med seboj bolj spoptovali, če bi bili bolj obzirni drug do drugega". Po končani sveti mapi je v cerkvi potekala slavnostna akademija, ki so mu jo pripravili domačini.
V nedeljo pa je bila slovesna mapa pe v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, na katero so bili poleg slovenskih pkofov povabljeni tudi pkofje iz sosednjih pkofovskih konferenc ter visoki predstavniki družbenega, političnega in kulturnega življenja.
Slovenija je 25. marca dobila svojega prvega kardinala Franca Rodeta, ki je tretji kardinal slovenskega rodu. Njegovo imenovanje za kardinala je bilo pričakovano, saj je Rode prefekt kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja, prefekti pa so praviloma tudi člani kardinalskega zbora.
TONE MIZERIT
Jan pa na obisku v Rusiji
Slovenski
ruske
premier Janez Janpa se je sestal s patriarhom
pravos
; avne cerkve Aleksijem II., s katerim sta govorila o pomenu slovenskega predsedovanja Evropski uniji v letu 2008. Patriarh je podprl prizadevanja slovenske vlade za verski dialog v Evropi, Sloveniji pa se je tudi zahvalil za skrb za rusko kapelico pod Vrpičem, ki je posvečena spominu na umrle ruske ujetnike iz prve svetovne vojne.
Kot je dejal patriarh, bo letos minilo 90 let od postavitve kapelice, Slovenija pa zanjo skrbi že ves čas. Tako kot zadnja leta se tudi letos ob tej priložnosti konec julija v Sloveniji obeta obisk visoke ruske državne in cerkvene delegacije. Kapelica je bila nedavno obnovljena, njena okolica pa naj bi postala spominski park na umrle.
Patriarh Aleksij II. je odnose med državama ocenil kot dobre, poudaril pa tudi, da ima ruska pravoslavna cerkev zelo dobre odnose z rimskokatolipko cerkvijo v Sloveniji, pa tudi z ljubljanskim nadpkofom in metropolitom Alojzem Uranom. Patriarh Aleksij II. ima sicer odprto vabilo na obisk v Slovenijo.
Premier Janpa, ki je v ponedeljek 29, maja na čelu močne vladne in gospodarske delegacije prispel na tridnevni obisk v Moskvo, je pred srečanjem s patriarhom položil venec na grob neznanega junaka pred Kremljem.
Slovenski premier Janez Janpa se je zadnji dan tridnevnega uradnega obiska v Rusiji v Kremlju sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Oba sta izrazila zadovoljstvo nad dvostranskim gospodarskim sodelovanjem, potem ko je trgovinska menjava dosegla načrtovano milijardo dolarjev, obenem pa se zavzela za ruske investicije v slovensko gospodarstvo. Putin je kljub temu opozoril, da državi čaka pe veliko dela, predvsem na področju diverzi-fikacije trgovinske menjave.
Ruski predsednik je v izjavi pred pogovori izrazil veselje, da Janpo na obisku spremlja tako ptevilna gospodarska delegacija, kar bo vsekakor dalo nov zagon medsebojnemu gospodarskemu sodelovanju. Ob tem je izrazil veselje, da je menjava med državama dosegla milijardo dolarjev, kar glede na ptevilo prebivalcev v Sloveniji pomeni največji znesek na prebivalca v Evropi. Zavzel pa se je za diverzifikacijo menjave, saj je ta zdaj omejena le na nekaj artiklov. Putin je pe dejal, da so slovenska podjetja v preteklosti že vlagala v Rusijo, tako da je zdaj čas, da gredo investicije v obratni smeri.
Tudi Janpa je ruske gospodarstvenike pozval, da vlagajo v slovensko gospodarstvo. Drugi krog privatizacije slovenskih državnih podjetij na področju jeklarstva, telekomunikacij, energetike in finančnega sektorja je lahko zanimiv tudi za ruske investitorje, investicijske priložnosti pa so tudi na področjih logistike, kovinsko-predelovalne in elektronske industrije ter pri komercializaciji znanstveno-tehnolopkih projektov, je dejal.
Interes za sodelovanje med gospodarstveniki je zelo velik, zato vladno delegacijo spremlja največja gospodarska delegacija doslej, velik interes pa je začutiti tudi na ruski strani, je poudaril Janpa. Ruskemu sogovorniku je dejal, da je Rusija v zadnjih petih letih zelo napredovala, prav tako pa tudi dvostranski odnosi med državama, tako politični kot tudi gospodarski.
Janpa je pe ocenil, da je pomembna vez med državama
tudi ruska kapelica, posvečena spominu na umrle ruske vojne ujetnike iz prve svetovne vojne pod prelazom Vrrač. Letos mineva 90 let od postavitve te kapelice, proslave obletnice pa se bo udeležil tudi predsednik ruskega sveta federacije Sergej Mironov. Slovenski premier se je ob tem ruskemu gostitelju zahvalil, da je ta odobril napotitev častne čete ruske vojske na proslavo.
Premier Janpa, ki ga na obisku spremljajo zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, obrambni minister Karl Erjavec, kmetijska ministrica Marija Lukačič in predstavniki 98 slovenskih podjetij, se je sestal s predsednikom ruske dume Borisom Grizlovom in moskovskim županom Jurijem Lužkovom.
O prizadevanjih Slovenije za sklenitev pogodbe za dobavo večje količine plina od sedanje, in to za daljpe obdobje, se je v Moskvi pogovarjal tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki se je srečal s predsednikom največje plinske družbe na svetu Gazprom Aleksejem Millerjem.
Predstavniki Gazproma so znova potrdili interes za sodelovanje pri privatizaciji lendavske Nafte. Gazprom je tudi zainteresiran za vstop na slovenski naftni trg na področju maloprodaje, vendar bo to temo potrebno pe doreči, je dejal Vizjak. Kot je dodal, bodo novi pogovori kmalu stekli, in sicer predvidoma čez dva tedna, ko bo Miller prispel v Slovenijo. Vizjak je s sogovorniki iz Gazproma spregovoril tudi o potencialni izgradnji plinovoda skozi Slovenijo.
Med predsedovanjem EU, ki ji bo Slovenija predsedovala kot prva slovanska država, bo pomembno vlogo odigral Forum slovanskih kultur.
Premier Janpa je v sredo 31. maja zvečer v sredipču Moskve skupaj z moskovskim županom Jurijem Lužkovom odprl prenovljen hotel Peter I., v obnovo katerega je bila vključena vrsta slovenskih podjetij. Generalni izvajalec celotnega projekta je bilo podjetje Riko, vrednost zaključene prve faze projekta pa je znapala 38 milijonov dolarjev.
Blejski otok pe naprej v upravljanju Cerkve
Ministrstvo za kulturo bo do končne odločitve Ustavnega sodipča RS glede denacionalizacije Blejskega otoka podaljpalo upravljanje z otokom dosedanjemu upravljalcu,	blejski
rimskokatolipki župniji, ki z otokom upravlja že od leta 1992. Po odločitvi sodipča o ustavni pritožbi blejske župnije, ki se je tako odzvala na zavrnitev vrnitve Blejskega otoka Cerkvi s strani Vrhovnega sodipča RS, pa bo ministrstvo pripravilo javni razpis za dolgoročen zakup otoka.
V razpisu za oddajo otoka v dolgoročni zakup bo opredeljeno obdobje od 20 do 25 let z možnostjo podaljpanja.
Pri tem pa ministrstvo od najemnika oziroma zakupnika pričakuje, da bo kot skrbni gospodar kakovostno obnovil in vzdrževal objekte na otoku, saniral vegetacijo in obalo otoka ter izvajal ustrezno turistično ponudbo in nudil kakovostne kulturne prireditve ter gostinsko ponudbo, so sporočili z ministrstva za kulturo.
Dogodki se razvijajo kar preveč hitro in včasih v vnemi pisca, da čim bolj jasno razloži položaj, ostaja nezapisanih kar precej zanimivih stvari.
Povzetek. Zato danes začnimo pri koncu, pri občasnem hitrem naptevanju manj vidnih a ne manj važnih dogodkov. 1) Še iz prejpnjega tedna onemimo delni sporazum med vlado in živinorejskim sektorjem. Vlada je dopustila delni izvoz mesa, kmetje pa so prenehali s protesti in svojimi ostrimi kritikami vlade. 2) Prav tako izpred nekaj dni je začetek ponovnega spora med vlado in oboroženimi silami. Šest oficirjev se je udeležilo spominske proslave za vojake, ki so padli kot žrtve gverile. Najprej so jih kaznovali, zadnje dni pa so jih direktno izključili. 3) Imamo prvega predsednipkega kandidata: Elisa Carrio je uradno napovedala, da bo leta 2007 kandidirala za predsednico države na čelu svoje stranke ARI. Morala je pohiteti, ker pri nevladni levici kar nekaj veljakov poželjivo gleda na kandidatno mesto.
Znanje in neznanje. Še o konfliktu okoli mesa. Pisali smo že, da je vlada dosegla, da so z mesta predsednika parlamentarne komisije za poljedelstvo odstavili gospo Alarcon, ker je jasno izjavila nesoglasje z vladno politiko. Na njeno mesto so potem imenovali gospo Ano Berraute. Eno žensko za drugo žensko, eno iz province Santa Fe, za drugo iz iste province. Razlika je v tem, da je nova predsednica	strogo
uvrpčena v skupini predsedniku brezpogojno zvestih poslancev. Pa pe to, da je gospa Berraute naivno priznala, da o poljede stvu pravzaprav kaj malo ve (Alarcon je bila izvedenka na tem področju). Iz vladne palače je hitro pripel ukaz, naj bo vendar tiho. Prepozno; javnost se je že zavedla, da se gospa tako malo spozna na poljedelstvo kot na politiko.
Spor se nadaljuje. Ni prvič in ne bo zadnjič, da raste napetost med Kirch-nerjem in oboroženimi silami. Prej omenjeni dogodek pestih izključenih oficirjev je le nadaljevanje starega spora, v katerem vlada nastopa precej brezobzirno. V samih oboroženih silah je bilo večkrat slipati priznanje in obžalovanje krpenja človekovih pravic med pro-tigverilsko vojno. Tak primer je bil bivpi vrhovni poveljnik kopne vojske, general Mart^n Balza. Sedanji kadri, zlasti mlajpi, se tudi preveč ne upirajo obnovi sodnih postopkov proti tistim, ki so ta krpenja zagrerali. Ne morejo pa sprejeti (in to je povsem logično in razumljivo), da se zgodovina začenja z vojapkim nastopom, kot da
tega ne bi povzročila gveri-la s svojimi napadi atentati in uboji. Tukaj pa se vladno in vojapko pojmovanje zgodovine ločita in konflikti se bodo ponavljali in morda tudi stopnjevali. Z vladne strani ni nobenega znaka, da bi predsednik omili svoje stalipče. Nasprotno, ob praznovanju dneva vojske je imel v vojapki poli oster govor, kjer je med drugim zatrdil: ,,Ne bojim se vas". Brez komentarja.
Razni kandidati. Čeprav je pe daleč, se volilno leto bliskovito bliža. In čeprav je pe daleč, se tudi izbor kandidatov vedno bolj kristalizira. V levi opoziciji smo že omenili gospo Carrio. Predsednik Kirchner pa, kljub temu, da je guvernerjem ostro zabičal, naj ne govorijo o kandidatura in ponovnih izvolitvah, je jasno povedal, da bo prihodnji vladni predsednipki kandidat „pingvin ali ping-vinka"; torej on ali pa gospa Cristina. Od srede proti desni se vrtijo Jorge So-bisch, Mauricio Macri in Lopez Murphy. Ime bivpega gospodarskega ministra (Roberto Lavagna) je na vseh ustnicah. Nekaj pa postaja vedno bolj jasno: čim bolj enoten in ubogljiv je vladni prostor, tem bolj razbita ali bolje rečena zmedena je opozicija. Kot že tolikokrat, argentinski politiki niso na vipini okolipčin.
Kandidat ipče stranko. Roberto Lavagna je presenetil ene in druge. Pravzaprav njegov nastop ne bi smel biti tako presenečenje. Njegovo nagnjenost k politiki je nakazovala že sa-modržnost na ministrskem mestu. Tudi njegov odhod je bil precej politično pobarvan. Sedaj pa, ko se je pojavil na političnem odru, je povzročil pravi potres. Komentarji so tako različni kot nasprotujoči. Eni trdijo, da je vladni trojanski konj, drugi, da je edina možnost uspeha opozicije. Konkretno je, da je njegov pojav bolj razburil opozicijo kot vlado, čeprav je po njem z raznimi obtožbami planil ves zbor vladnih glasnikov. Macri se ga boji, Murphy ga gleda nezaupljivo, Sobisch o njem ne mara slipati, Carrio ga direktno napada. Kje se mu torej odpirajo vrata? Paradoksalno v najbolj neverjetni povezavi: radikali in duhaldisti. Zakaj neverjetno? Ker je bil dejansko Duhaldejev peronizem tisti, ki je strmoglavil zadnjega radikalnega predsednika De la Ruo. Sedaj pa Alfonsin snubi Lavagno, Duhalde pa mu ponuja kar je preostalo njegove sturkture. In kljub vsemu je to najboljpa ponudba in najboljpa alternativa vladni monolitnosti. Napovedujejo mu celo podpredsednipkega tovaripa: tudi bivpi minister Rodolfo Terragno. Bo kaj kruha iz te moke? Ali bi lahko rekli iz teh otrobov?
Mrtvim .
Nad. s 1. str.
V • •
zivim
blestele barve slovenske zastave, kronane z domobranskim orlom.
Najprej je naslovil spominski govor na rojake lic. Franci Markež. misli objavljamo na uvod-
zapel ,,Daj, poromaj, brat Slovenec" (Jože Tropt). Tudi v sredi recitacij je pesem prekinila besedila, da je zazvenela ,,Pojdam u Rute" (priredil Samo Vrempak) in ,,Rož, Po-djuna, Zila" (Pavel Kernjak). Po zadnji poeziji pa se je (ob spremljavi na harmonij Anke Savelli Gaser) oglasila pe iz Requiema W. A. Mo-


nem mestu.
Sledil je odrski prikaz „Živim ^ Mrtvim". Zamisel, izbira besedil in režija so bile na skrbi Damijana Ahlina. Oder je bil v polmraku, na platnu v ozadju pa so križi plavali nad obzorjem gora. Dve ženi (Marjana Pirc in Ani Klemen) sta izmenoma recitirali pričevalna besedila. Ta so bila: Pesem naph dni — Lojze Grozde; Groza — Lojze Grozde; Utrinek — Lojze Grozde; Domobranski ranjenci (odlomek) — Ivan Koropec; Misel — Lojze Grozde, Padajte, snežinke — Lojze Grozde; Novi časi (odlomek) — Stanko Jerebic in Glas — Damijan Ahlin.
Na začetku nastopa je zbor iz San Martina je pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic občutno
zarta ,,Lacrimosa". Recitatorki na odru sta se približali simboličnemu domobranskemu grobu v ozadju, nanj položili slovensko zastavo in prižgali spominsko svečo — večno luč napim junakom.
Spominsko proslavo je zaključila pesem ,,Oče, mati, ki najbolje ponazarja cilje borbe domobrancev. S stisnjenimi grli in marsikatero solzo v očeh, jo je pela vsa dvorana.
Noč je že padala na to južno milijonsko metropolo, ko so se rojaki razhajali na svoje domove. Polnila jih je zavest vztrajanja, zvestoba pričevanju. Dupe polne žalosti, miline, spomina, ki se pretaka iz roda v rod — v hvaležnem spominu.
brali smo
Kolaboracija in hipokrizija
Letopnje praznovanje dneva upora proti okupatorju je prineslo sprenevedanje, nestrpnost in celo zlobo.
Pravzaprav tovrstno dogajanje na Slovenskem ni nobena novost, ampak le ponavljanje že videnega, kar je morda pe en dokaz, da revolucije pe ni konec. In če se to ne kaže drugje, se kaže prav v diskurzu o kolaboraciji. Kolaboracija je postala v času po osamosvojitvi očitno odlično sredstvo za manipulacijo in zavajanje, s tem pa je pridobila tudi vlogo sredstva za pridobivanje volilnih glasov. Opira se na povsem preprosto trditev, da so domobranci prostovoljno sodelovali z okupatorjem, v njegovem imenu izdajali, ropali, pobijali, za svoje početje pa bili primerno nagrajeni.
Da je resnica precej drugačna, že vemo. In ta resnica je očitno zelo boleča za sedanje varuhe partijske mitologije, ki se tako rekoč nenehno trudijo slovenski javnosti dopovedati, da je vsakrpna kritika t. i. narodnoosvobodilnega boja nič manj kot poskus rehabilitacije narodnega izdajstva ali pa poizkus narediti domobrance za osvoboditelje Slovenije. Prav neverjetno je, koliko teorij zarote smo slipali v dneh okoli dneva upora proti okupatorju — od pljuvanja „režimskih zgodovinarjev" po ,,prvi slovenski vladi", do raznih zgodbic o pkofu Rožmanu, čigar tradicijo naj bi Cerkev nadaljevala pe danes. O tem, da so prav komunisti prvi začeli kolaborirati z nacisti, seveda niti besede, pa čeprav je njihovo hinavsko početje jasno razkrila Angela Vode v knjigi Skriti spomini. Na tem mestu bi lahko spomnili tudi na sodelovanje komunistov z Italijani, ki so odigrali zelo umazano vlogo, saj je le s pomočjo njihovega topniptva partizanom leta 1943 uspelo razbiti postojanke Jugoslovanske vojske v domovini in vapkih straž, čemur so sledili najstrapnejpi zločini revolucije ...
(Gapper Blažič v Demokraciji)
Domobranci
Nad. s 1. str.
mi ta narod iz te zemlje!"
In ta narod se je moral braniti sam pred domačimi napadalci. Iz dela naroda, ki se ni dal prestrapiti, so izpli domobranci.
Najprej so fantje po vaseh sami organizirali lastno obrambo in tako so nastale Vapke straže, ki so v veliki meri zaustavile partizansko rovarjenje na podeželju. Po kapitulaciji Italije so bili ti fantje z italijanskimi topovi premagani na Turjaku in potem z orožjem v slovenskih rokah pobiti. S tem so komunisti dokončno pokazali, da nimajo nobene meje več v borbi za oblast.
V tem težkem času, ki ga tisti, ki ga niso doživeli ne morejo razumeti, ko so se na slovenskih tleh godila grozodejstva, ki se jih navaden človek niti predstavljati ni mogel, je bilo iz nujne potrebe po samoobrambi ustanovljeno domo-branstvo. Ne več kot posamezne skupine vapkih fantov, ampak kot organizirana vojska prostovoljcev, s svojo slovensko zastavo, svojimi oficirji in z osrednjim poveljstvom.
Kaj so pomenili domobranci za ljudi, katere so branili? Domobranska postojanka jim je dajala občutek večje varnosti. Partizani so se je raje izogibali in so omejili svoje pohode v take kraje. Ljudje so zaupali tem poptenim fantom, ki so izpostavljali svoja življenje zanje. V njih so videli pristen slovenski značaj, ki se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bo domovino preplavil in podvrgel breznarodni in brezbožni komunizem. Predstavljali so možnost in upanje, da se kaj takega ne bo zgodilo. Videli so v njih to, kar so res bili: svoje sinove, brate, očete, fante ... s katerimi so imeli skupne ideale, gojili iste vrednote, skupaj z njimi sanjali o res svobodni domovini, ki ne bo del Sovjetije, kot so takrat naznanjale partizanske pesmi.
Kaj je pomenila beseda domobranec za tiste, ki so se proti njim borili? Kot pokažejo stvarni opisi spopadov obeh taborov, osebna pričevanja domobrancev in priznanja mnogih partizanov — v zasebnih pogovorih, seveda — je med partizani beseda domobranec vzbujala strah. Razen če so bili v absolutni premoči, niso iskali borbe z njimi, raje so se jih izogibali in se jim umikali. To pa ne smemo vzeti kot stvar večjega ali manjpega poguma, ampak so za to globlji vzroki. Domobrancem je vlivalo pogum prepričanje, da se bore za pravično stvar, da se gre za obstanek družbe in domovine v kateri bo vredno živeti in se nikakor niso mogli sprijazniti z možnostjo, da bo nad njo zavladala brezbožna diktatura, v kateri ne bo prostora zanje.
Večina partizanov, tudi tisti, ki so se jim pridružili misleč, da se bodo res borili proti okupatorju, so s časom spoznali za kaj se v resnici gre in niso bili pripravljeni kar tako izpostavljati svoja življenja za cilje, ki so jim bili tuji, čeprav so bili pod strogo kontrolo in pod stalnim ideolopkim pritiskom. Njihovim poveljnikom se je pa plo bolj za lastno kožo kot za revolucijo, za katere zmago so tako vedeli, da dela mednarodni komunizem in da je njih vloga le postranska. Dejstvo je, da je bil zadnje mesece pred koncem vojne večji del slovenskega ozemlja očipčen partizanov.
Kaj je čutilo vodstvo komunistične partije Slovenije, ko je po mednarodnih kupčijah in po posredovanju prikritih komunističnih agentov med zapadnimi zavezniki dobilo v roke razorožene domobrance?
Če bi bili partizanski poveljniki res vojaki, bi postopali z njimi po vojapkih zakonih — moralnih in mednarodnih. Ker je pa bila zanje vojapka čast neznan pojem in so bili le sfanatizirani revolucionarji — ali bolj točno, brezobzirni borci za oblast — so se nečlovepko znesli nad tistimi, pred katerimi so tolikokrat bežali in v katerih so videli nasprotnike, ki jih nadkriljujejo kot vojaki in kot ljudje.
Razlaga njihovega postopanja je stara več kot 2000 let in je napisana v Knjigi modrosti, v Stari zavezi:
,,... Zalezujmo pravičnega, ker nam je v napoto,
ker nasprotuje naPim delom.
Ker nam očita grehe zoper postavo.
Že pogled nanj nam je težak ...
Ker so njegova pota drugačna ...
S sramotenjem in mučenjem ga preizkusimo,
da bomo spoznali njegovo dobroto,
da bomo preverili njegovo potrpežljivost.
Na sramotno smrt ga obsodimo,
saj ga bo po njegovih besedah rePil Bog."
Junapko so domobranci prenapali mučenje, vdano so Pli v smrt, nihče ni preklinjal, ne jadikoval, ne prosil milosti, nihče ni zatajil idealov, za katere se je boril. Bog jih ni rePil smrti, a ta smrt je gotovo doprinesla k propadu komunizma in je seme za prenovo slovenskega naroda. Pač za vse to, za kar so se borili.
Skozi desetletja poboj domobrancev ni bil poznan v domovini in se sedaj ni javno priznan in nihče ga ni kriv. Zamolčan je bil z ekstremno doslednostjo. Ni bilo zmagoslavja nad pobitim sovražnikom, ampak potuhnjeno skrivanje zločina, ki bi se ga sramoval pe tako krut in nemoralen človek.
Že več kot 60 let je minilo od teh dogodkov. Dva rodova sta že dorasla od takrat. Dva rodova tistih, ki so za vse to vedeli, saj so izgubili očete, brate, stare očete, strice. Prvi rod, ki je ostal doma, zasramovan, zapostavljen, izobčen iz družbe. Temu rodu so morale trpeče matere in sorodniki pojasnjevati, da je vse to, kar jih učijo v Poli in jim očitajo, le laž, da so bili njihovi očetje in bratje poPteni Slovenci, ki niso nikdar izdali naroda, ampak so se zanj borili. A tega ne smejo nikjer govoriti in morajo tiho prenapati zasramovanje. Kakpno dupevno nasilje!
Mi tukaj in naPi vrstniki po svetu, ki smo bili pe otroci, ko se je vse to dogajalo, smo tudi vedeli za ta zločin. Med nami ni bilo več tisoče in tisoče vojakov, ki so pli skupaj z nami zapadnim zaveznikom naproti. Ti so jih potem odpeljali in solze mater, žena in deklet so nam povedale, da jih ne bo več nazaj. Tako nam je svet spomin na borce za pravo svobodo, vero in kulturo naroda, da čisto naravno prenapamo ta spomin na nape potomce.
Mladini, ki je po vojski rasla doma, so bili domobranci predstavljeni kot izdajalci, kot hlapci Nemcev, ki so hoteli preprečiti, da bi bila domovina spet svobodna. Najhujpe zločine so jim naprtili. Tako so to mladino učili v Poli, o tem so morali brati in to poslupati do nasičenja in nihče ni smel izraziti najmanjpega dvoma o resničnosti vsega tega. Le to so jim pozabili povedati, kako so jih izdane, vrnjene in razorožene junapko mučili in pobili.
Težko bo popraviti toliko let zavajanja. Posebno PE, ker bi se s priznanjem resnice sesul tako skrbno in dosledno zgrajen mit o narodnoosvobodilnem boju. Mit, ki je prinesel in pe prinapa toliko koristi in privilegijev zagovornikom — dedičem teh, ki so si ga izmislili. Zato napenjajo vse sile, da se mit ohrani.
Počasi pa le prihajajo na dan dejstva katerih ni več mogoče prikrivati in ki načenjajo polstoletno monolitno uradno resnico. Zanimivo je, da se je v Slovarju slovenskega jezika že leta 1970, torej skoraj 20 let pred razpadom komunizma, izmuznila pravilna definicija domobranstva. Označi ga kot protirevolucionarno vojapko organizacijo v Sloveniji, med NOB, od kapitulacije Italije naprej. Ne pravi torej, da bi se domobranci borili proti tako imenovanim narodnim osvoboditeljem, ampak proti revolucionarjem. Ne vem, ali je cenzuri partije to uplo, ali pa so tiste čase se izenačevali NOB z revolucijo, ki se je pa po letu 1990 skrivnostno razblinila v nič.
Že se pojavljajo zgodovinarji, ki hočejo stvarno in nepristransko raziskali med- in povojne dogodke. Zaradi toliko nedoslednosti in novih odkritij, jih PE sedaj uradna verzija več ne prepriča. Če se ne bodo dali podkupiti, bo resnica počasi le pripla na dan. Njih delo pa seveda ne bo lahko. Zavreči bodo morali laži, ki so veljale več kot pol stoletja, brez možnosti ugovora. Razložiti, kako je komunistična partija spretno hlinila osvobodilni boj, medtem ko je sklepala tajne sporazume in premirja z Nemci. Razkriti krvave metode, s katerimi se je ta partija dokopala do vodilne vloge in kako je ustrahovala slovenskega človeka do take mere, da mu je izmaličila dupo. Kako je hotela podjarmiti ves narod in je z izvajanjem terorja izsilila odpor tistega dela naroda, ki je nasprotoval njenim načrtom. Za lastno obrambo so bili nasprotniki partije prisiljeni sprejeti orožje od zasovraženega okupatorja, za katerega so itak vedeli, da ima dneve Ptete. S tem so se pa izpostavili pred zapadnimi zavezniki, katerim so zaupali in računali na njihovo poznanje razmer in razumevanje.
Ko bodo zgodovinarji vse to razčistili in utemeljili in razglasili pristno resnico, ki bo nadomestila dosedanjo ponarejeno, bodo domobranci dobili častno mesto v naPi zgodovini s priznanjem, da so se res borili za obstoj in pravo svobodo domovine in da so to borbo plačali z življenjem.
Bog daj, da bi kmalu priPEl čas, ko bo slovenski narod prepričano, skupaj z nami lahko vzkliknil:
Slava jim!!
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Kranj
59. občni zbor zedinjene slovenije
POROČILO SREDNJE©OLSKEGA TEČAJA
Največje mesto na Gorenjskem in četrto v Sloveniji, s 36.500 prebivalci, stoji mesto Kranj ob izlivu reke Kokre v Savo. Prečkajo ga ceste, ki vodijo proti Ljubljani, Jesenicam, Jezerskem in Škofji Loki. Skozi gre železnica Ljubljana - Jesenice, avtocesta Ljubljana - Naklo pa mesto obide.
Stari del mesta stoji na pomolu nad sotočjem omenjenih rek, novejp deli so se pa razprili na bližnja naselja.
Kranj je gospodarsko, trgovsko, prometno, izobraževalno in kulturno sredipče Gorenjske. V mestu se vrp več gorenjskih in mednarodnih sejmov. V bližini se nahaja mednarodno letalipče na Brniku.
Kot izobraževalno in kulturno sredipče so v Kranju, poleg osnovnih P3l, gimnazija, poklicne P3le, fakulteta za organizacijske vede, zgodovinski arhiv, knjižnice, gledalipče, dva muzeja in druge kulturne ustanove.
V Športnem parku so atletski stadion, pokrit bazen, tenipka igripča ...
Območje Kranja je bilo naseljeno že v kameni dobi - najdipče na Drulovki. Tudi rimsko obdobje je pustilo sledove. V 5. stoletju, z imenom Carnium, je bil že pomembna naselbina. Skozi so sli Goti, Longobardi in se končno naselili Slovani.
Ime Chreina se pojavi ok. leta 1060, kot last briksenpkih pkofov. Leta 1256 se že
omenja kot mesto. Bilo je pomembno tržno sredipče, mepčani so bili v glavnem obrtniki. V 16. stoletju se je v mestu razpril protestantizem, ki ga je Protireformacija zatrla. Večkrat so mesto tudi prizadeli hudi požari.
Železnica - 1870 in 19002 - je pospepla trgovino, posebno z lesom in začele so se pojavljati manufakture.
Po 1. svetovni vojni so nastala večja podjetja, predvsem tekstilna, potem pa gumarska, usnjarska, čevljarska in živilska, pozneje se je razvila elektroindustrija. Prebivalstvo je naglo narapčalo in mesto se je prilo.
Najpomembnejp kulturni in zgodovinski spomeniki so v starem jedru.
Obiska so vredni Maistrov trg z ostanki obzidja, ppitalskim stolpom in fasado nekdanjega prizidka stare popte.
Prepernova hipa, stavba iz poznega srednjega veka, v kateri je svoja zadnja leta preživel nap pesnik, France Preperen. V Kranju je tudi njegov grob. Hipa spada med primerke poznogotske arhitekture. V 1. nadstropju je Prepernov spominski muzej, v pritličju pa spominska soba pesnika Simona Jenka in galerija za razstave.
Glavni trg, ob njem je Mestna hipa, iz 16. in 17. stoletja, z zanimivo stebripčno dvorano. Na strehi je stolpič z uro. V novejpem delu stavbe je renesančna dvorana iz 1638. V dekorirani spodnji veži so razstavljeni kipi L. Dolinarja. (Kipar, 1893 -1970). Pri obnovi tlaka so v zadnjem delu odkrili staroslovanske grobove iz 9. in 10. stoletja.
Gorenjski muzej ima več lokacij. Sestavljajo ga arheolopka, kulturnozgodovinska, umetnostnozgodovinska in etnolopka
zbirka.
Na severnem delu trga je Pavparjeva hipa, primer poznosrednjevepke arhitekture, z arkadnimi hodniki in freskami.
Petrčova hip iz leta 1495, potem predelana, s kamnitim portikom, stebripčno vežo in dvoripčno arkado.
Cerkev sv. Kancijana in tovaripev. Nastala je že v 14. stoletju in je bila večkrat predelana in povečana. Dolgi kor je iz konca 14. stoletja, rebrasti obok, okrapen s sklepniki, nosijo ptirje osmerokotni stebri. Freske na oboku in pod korom pripisujejo delavnici Janeza Ljubljanskega. Danapnja ureditev notranjpčine je v glavnem iz 19. stol. V okolici cerkve so odkrili veliko staroslovansko grobipče in predmete iz rimske dobe. Ob steni cerkve je vodnjak Janeza Nepomuka.
V	bližini trga je Mitničarska hipa iz 1526, restavrirana in Prepernovo gledalipče. Starejpa stavba je bila po Plečnikovih načrtih prezidana 1952. Pred njo stoji bronast spomenik Franceta Preperna.
Cerkev sv. Boptjana, Fabjana in Roka -ob Trubarjevem trgu - so sezidali 1478 in jo posvetili zapčitnikom proti kugi. V glavnem oltarju je umetnipka slika ,,Pripropnjiki zoper kugo" M. J. Schmidt - 1733. (Johann Martin Schmidt, imenovan KremserSchmidt, 1718 - 1801, avstrijski baročni slikar religioznih in mitolopkih podob in portretov).
Skozi mesto je zarezana do 30 m globoka soteska reke Kokre, s skoraj navpičnimi stenami. Lep pogled nanjo se odpira iz mostu pri popti.
Kjer so bila nekdaj spodnja mestna vrata stoji Roženvenska cerkev, iz 1 6. stoletja. V petdesetih letih je Plečnik ob cerkvi postavil arkade in vodnjak.
Značilen je tudi grad Khisel-stein, ki stoji na mestnem pomolu nad prehodom čez Savo, na mestu, kjer so bili utrdbeni zidovi že v starem veku. Poslopje je nastajalo od 15. do 19. stoletja. Izstopajo dvoripčni in glavni portal ter hodniki z arkadami. V gradu imajo prostore kulturne institucije in umetnipki ateljeji. Iz Maistrovega trga gre proti severu, v novejpem delu mesta, Koropka cesta. Ob njej so hotel Čreina, gimnazija, Bležkova hipa, zgrajena po Plečnikovih načrtih, blagovnica Globus, ki meji na Slovenski trg - prej Trg Revolucije, s kipi L. Dolinarja.
V	Kranju je bilo konec maja in junija 1945 eno od zbiralipč vrnjenih domobrancev, od koder so jih razpeljavali v Št. Vid ali pa v smrt.
V	bližini Kranja je nekaj priljubljenih izletnipkih točk:
Zarnica. Soteska Save od sotočja s Kokro do Mavčic. V senčnih legah uspeva alpsko rastlinstvo, celo planiko lahko najdemo. Sedaj jo je delno zalilo jezero bližnje hidroelektrarne.
Smarjetna gora: Na gori je hotel z otropkim igripčem. Razpadlo cerkvico sv. Marjete, iz 1342, so obnovili. Vidijo se tudi razvaline gradu Wartenberg, iz 12. stoletja.
St. Jo pt nad Kranjem, 850 m visok hrib, na slemenu sta staro gostipče in cerkev sv. Jopta, ki je bila svojčas sloveča božja pot. V starem prezbiteriju so freske Jerneja iz Loke, v desnem zvoniku je velik zvon z vlitimi Prepernovimi verzi. Na zunanji cerkveni steni je spominska plopča J. E. Kreku, vzidana 1936.
V	bližini Kranja je vas Predoslje, kjer je bil doma nap dolgoletni dupni pastir msgr. Anton Orehar.
In pa grad Brdo, iz leta 1510, ki je večkrat menjal gospodarje, zadnji predvojni je bil knez Pavle, po vojni je bil rezidenca Tita, sedaj ga pa uporablja Republika Slovenija za protokolarna srečanja. V njem sta se pred par nekaj leti sestala Bush in Putin.
Srednjepolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka, ki je lansko leto obhajal 45. letnico obstoja, ima svoj sedež v Slovenski hip msgr. Antona Oreharja, združuje pa dijake s področja velikega Buenos Airesa.
V polskem letu 2005 je obiskovalo tečaj 164 dijakov ter ena dopisna dijakinja trenutno bivajoča v Izraelu. V letopnjem letu pa se je v tečaj vpisalo 158 dijakov ter dve dopisni dijakinji živeči v Izraelu in Brazilu.
Ravnateljica tečaja je bila prof. Neda Vesel Dolenc. Profesorski zbor so sestavljali:Franci Cukjati, dr. Andrej Fink, Alenka Jenko Godec, dr. Marko Kremžar, Anica Mehle, prof. Metka Mizerit, Tone Mizerit, Pavle Novak CM, prof. Mirjam Oblak, Vera Breznikar Podržaj, prof. Kristina Jereb Qualizza, Lojze Rezelj, prof. Veronika Kremžar Rožanec, prof. Neda Vesel Dolenc, arh. Jure Vomber-gar ter lic. Terezika Prijatelj Žnidar. Tajnipka dela je opravljala Alenka Jenko Godec. Profesorskemu zboru stoji ob strani odbor starpev, kateremu je predsedovala Marija Mele Kocmur.
Tečaj je deloval skozi vse leto in sicer dvaindvajset sobot. Pouk in druge dejavnosti so potekale po letnem delovnem načrtu in polskem koledarju. Nobena ura ni odpadla; odstotne profesorje so nadomepčali kolegi ter prof. Nevenka Godec Zupanc. Profesorji so poučevali naslednje predmete: slovenpčino, ki vsebuje slovnico in slovstvo; verouk; svetovne nadzore; družbeno vzgojo; slovensko zgodovino; zemljepis slovenije; etnografijo; živo besedo in petje.
Šolsko leto se je kot vedno začelo s sveto mapo ter
uvodnim nagovorom ravnateljice. Sklepna prireditev pa je bila združena s proslavo 45. obletnice tečaja. Ob tej priliki je bil blagoslov novih zastav (slovenska, argentinska in papepka); izročitev spominske plakete dr. Marku Kremžar-ju, ustanovitelju tečaja in ki je pe danes redni predavatelj ter slavnostni govor bivpega dijaka Toneta Rodeta. Prireditev je bila sklenjena z recitacijami dijakov 5. letnika ter petjem dijakov prvega letnika. Abiturjenti so prejeli diplome ter knjižnji dar najboljp dijaki posameznih letnikov.
Petopolci so pod vodstvom prof. Metke Mizerit pripravili almanah pod naslovom: ,,Za soncem v svobodo". Ponesli so ga seboj v Slovenijo na abiturien-sko potovanje, katerega je organiziralo druptvo Slovenija v svetu. Udeležili so se tudi poletne pole Slovenskega jezika, ki jo organizira filozof-
ska fakulteta Ljublanske univerze. Udejstvovanje je ptipendiral urad za Slovence v zamestvu in po svetu Republike Slovenije. Abituriente so spremljali: prof. Karel Groznik, g. Franci Cukjati ter mati dijakinje prof. Lučka Smersu Santana.
Naj omenim pe druge dejavnosti: redne seje profeor-skega zbora, sestanek starpev 1. letnika; sestanek starpev na razredni ravni in razdelitev spričeval; priprava na veliko noč, dan duhovnosti za dijake, orientacijski poklicni tečaj za dijake 4.in 5. letnika ; poslovilni večer abiturijentov. Izven polske dejavnosti so dijaki tretjega letnika obiskali zavetipče Don Orione, ter Marijino svetipče Schoenstadt. Tečaj je obiskala prof. Jelislava Dobovpek Sethna, ki poučuje anglepki ter slovenski jezik na univerzi v Tokiju. Ravnateljica je zastopala tečaj na vseh uradnih prireditvah in sprejemih ter na medorganizacijskem svetu.
To je bežen pregled dejav-osti Slovenskega srednjepol-skega tečaja ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu v letu 2005.
Prof. Neda Vesel Dolenc Ravnateljica
Ob priložnosti obiska ministra Zvera. Na njegovi levi ravnateljica in profesorji STRMB
Predavanja za visoko polce
Prve sobote v mesecu ob 20. uri se visokopolci srečujemo na predavanja v Slovenski hi-pi.
Meseca aprila nam je g. arh. Jure Vombergar predaval o načrtnem napadanju družine. Predavatelj nas je opozoril kako se v medijih na razne načine napada družino. To odgovarja dejstvu, da se želi vzpostaviti v svetu novi red brez vrednot. Družina osnovna celica družbe in Cerkve. Ker se v njej vzgaja v vrednotah, je napad usmerjen vanjo. Če se jo zmore uničiti, se uniči prostor vzgajanja v vrednotah, hkrati pa razkraja družbo.
Najbolj pogosto se omenja, da družina obremenjuje težnjo po visokem ekonomskem standartu. To sebično gledanje je kratkovidno; zakaj če se uniči družino, ni prirastka. Brez prirastka, je nemogoče vzdrževati ves ekonomski sistem, kar prej ali slej zniža ekonomski standart.
Napade na družino pospepujejo razne skupine, s programi ki obsegajo svetovno raven. Tem napadom se lahko konkretno upremo z zgledom, tako da sami ustvarimo dobro krpčansko družino in s prepričevanjem z argumenti v javnosti.
Meseca maja je g. mons. dr. Jure Rode predaval pod naslovom „Benedikt XVI. proti relativizmu"
V uvodu nam je podal misel sv. očeta, ki pravi da je ,,za nas mera in zgled
pravega humanizma Jezus Kristus", ki nam ,,pomaga odkriti resnico o človeku in o Bogu". Nato je predavatelj razložil, da relativizem hoče zanikati vsako možnost spoznanja (absolutne) resnice. Sam si nasprotuje, zakaj v zanikanju absolutne resnice, zahteva sprejeti kakor absolutno resnico dejstvo, da bi bila vsa spoznanja resnice enakovredna. Relativizem se tako vzpostavi kakor diktatura, zakaj sprejema vse kar nima trdnih temeljev, kar pa želi biti posredovano kakor absolutno, pa je zanikano in napadeno. Tako se npr., pogosto označi z nalepko fundamentalista kogar ima jasno vero.
Papež Benedikt XVI. je leta 2000, ko je bil pe prefekt Kongregacije za verski nauk, razlagal, da ima človepko bivanje smisel le če obstaja absolutna resnica, če je možno to resnico odkriti in živeti v skladu z njo, spoptujoč bližnjega. Človek je zmožen spoznati iz živeti po resnici. Vemo pa, da realnost ni absolutna, ampak minljiva, absoluten je le Bog in da resnica je v Bogu.
Papež svari, da je kultura zapadla v pragmatizem, kjer je glavno vprapanje oblast nad rečmi, ne resnica. Čeprav se ipče razne resnice, se vprapanje o absolutni resnici zavrača kakor neznanstveno.
JMR
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NAJVEČJI
Na lestvici največjih slovenskih podjetij v letu 2005, ki jo objavlja časnik Finance, je prvo mesto zasedel Mercator. Do petega mesta mu sledijo Krka, Lek, Telekom Slovenije in Revoz. Na lestvici najboljph v letu 2005 glede na izbrane kazalce poslovanja in velikost najvipje mesto zaseda Krka. Sledijo ji Metal Ravne, Revoz, Hit in Štore Steel. Drugi del prve deseterice najboljrah sestavljajo pe Johnson Controls - NTU, Sava Tires, Engrotup, Popta Slovenije in Acroni.
INFLACIJA V MAJU IN IZGLEDI
V	Sloveniji so se cene življenjskih potrebpčin maja zvipale. V primerjavi z aprilom so bile vipje za 0,9 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada. Inflacija na letni ravni je znapala 3,2 odstotka, povprečna letna inflacija pa 2,4 odstotka. Kot pe navajajo statistiki, je majska inflacija predvsem posledica vipih cen blaga.
V	Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) za letos in prihodnje leto napovedujejo, da naj bi Slovenija dosegla približno ptiriodstotno gospodarsko rast, inflacija naj bi ostala na ravni okrog 2,5 odstotka. Plače bi se lahko realno zvipale za 2,3 oz. 2,5 odstotka, na trgu dela pa je pričakovati 0,8-odstotno rast zaposlovanja.
VARNOST V GORAH
Gorska repevalna služba (GRS) pri Planinski zvezi Slovenije je predstavila analizo nesreč in repevalnega dela v lanskem letu ter v prvih mesecih letopnjega leta. V letu 2005 so gorski repevalci posredovali v 232 nesrečah, tako gornipkih kot ostalih, kjer se ponesrečenci niso ukvarjali s planinsko dejavnostjo. Vseh nesreč skupaj je bilo za približno četrtino manj kot leto poprej, pretežno zaradi slabega vremena, vendar pa je bilo več smrtnih žrtev.
PO OSEMNAJSTIH LETIH
Janez Janpa, Ivan Borptner, David Tasič in Franci Zavrl so se sepi na dvoripču Nove revije, kjer so 31. maja 1988 v zgodnjih jutranjih urah aretirali Janpo, srečanje pa so nadaljevali s skupnim kosilom. Tradicionalnemu srečanju se je letos pridružil tudi Igor Bavčar, predsednik tedanjega Odbora za varstvo človekovih pravic. Po njihovih besedah si pred 18 leti nihče ni predstavljal, kje bodo danes, in da se obetajo takpne spremembe. "Nismo si mogli predstavljati, da bomo za čas nape generacije dosegli samostojno državo, demokracijo, volitve, da bo pripo do takih sprememb na območju takratne države in celotne Evrope," je spomine obujal Janpa. "Vedeli smo, da bo do tega nekoč pripo, da se za to splača boriti, vendar so samo optimisti verjeli, da bo pripo do tega v času nape generacije."
PO SVETU
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Vse naročnike Svobodne Slovenije prav lepo prosimo, da nam plačajo naročnino za tekoče leto. Kdor pa je s plačilom naročnine v zaostanku pe za lansko leto ali pa pe več, naj nam takoj nalože zaostalo naročnino, ki je razvidna iz zadnjih opominov.
OSEBNE NOVICE
+ Lovro Galjot. Slovenska protikomunistična skupnost v Buenos Airesu je zopet izgubila dobrega člana. 31. maja t. l. je umrl komaj 43 let star zaradi razpritve srca g. Lovro Galjot. Pokopali so ga v petek dne 1. junija 1956 na pokopalipču v San Justu.
MAR DEL PLATA
V	cerkvi sv. Petra sta se poročila dne 26. maja 1956 gdč. Zora Lah, lastnica znanega slovenskega hotela v Mar del Plata in g. Maks Rančnik, industri-alec istotam. Mladi par je poročil g. Boris Koman, za priči sta mu pa bila oče in mati g. Rančnika. Med poroko je pel Ave Marijo znani slovenski baritonist g. Angel Hrovatin. Ženitovanjski slavnosti v novem slovenskem hotelu ,,Disi" je prisostvovalo okoli 300 slovenskih rojakov. Novoporočencema iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče ter božjega blagoslova.
MENDOZA
Tukajpnje Druptvo Slovencev je imelo dne 6. maja sedmi redni občni zbor. Na njem so člani odbora podali poročila o druptvem delovanju v pretekli poslovni dobi. Iz njih je bila razvidna živahna delavnost in razgibanost druptva ter dobra volja članstva, kar vse je pripomoglo k nadalnjemu razvoju druptva.
V	novi odbor so bili izvoljeni: Za predsednika g. Joža Bajda, za podpredsednika g. Viktor Zarnik, za tajnika g. Janez Grebenc, za blagajnika g. Franc Jerovpek, ml., za gospodarja g. Janez Štirn ter za odbornika g. Pavle Bajda. V nadzornem odboru so gg. Pavle Božnar, Jože Žumer in Jože Krvina.
V	prijateljskem duhu in s sklepom, da bomo po vseh močeh tudi nadalje delali za uspepno rast napega skupnega druptva, smo zaključeli pesto leto obstoja Druptva Slovencev v Mendozi.
G. ravnatelja Marka Bajuka so morali dne 23. maja prepeljati v bolnipnico, kjer se je podvrgel operaciji na kili. Opejacijo je srečno prestal ter se mu zdravje lepo vrača. Želimo mu čimprejpnjo popolno ozdravitev.
Svobodna Slovenija, 7. junija 1956 - pt. 23.
SAMOSTOJNA ČRNA GORA
Črnogorski parlament je v soboto 3. junija zvečer slovesno razglasil neodvisno državo. S tem je državna skupnost Srbija in Črna gora uradno prenehala obstajati. Črnogorska opozicija je sejo skuppčine bojkotirala, odsoten pa je bil tudi srbski državni vrh. Poslance in druge udeležence sta pred poslopjem parlamenta pričakala navdupena množica ljudi in ognjemet. Dogodek je obeležila tudi črnogorska pravoslavna Cerkev s 15-minuttnim zvonjenjem. Deklaracija, ki jo je sprejel parlament, Črno goro označuje za večnacionalno, večetnično, večkulturno in večversko družbo. Za njen stratepki cilj je postavljeno članstvo v Evropski uniji in zvezi NATO, država pa naj bi takoj po razglasitvi neodvisnosti sprožila postopek za članstvo v Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah. V deklaraciji je med drugim tudi omenjeno, da ima Črna gora „poseben interes in vso potrebno voljo za izgradnjo dobrih in prijateljskih odnosov s Srbijo".
VOLITVE V PERUJU
Na nedeljskem drugem krogu predsednipkih volitev v Peruju je zmagal socialdemokrat Alan Garcia, ki je prejel skoraj 55 odstotkov glasov. Njegov tekmec, radikalni nacionalist Ollanta Humala, je prejel dobrih 45 odstotkov glasov. Garcia je že razglasil zmago. Na položaju perujskega predsednika je bil sicer že med letoma 1985 in 1990, njegova takratna administracija pa je državo privedla v gospodarsko razsulo. Humala se medtem na izide volitev pe ni odzval, saj čaka na objavo dokončnih uradnih rezultatov, kar bi lahko trajalo pe teden dni.
KRVAVA BOSNA
V enemu od predorov elektrarne Buk Bijela na vzhodu Bosne in Hercegovine so odkrili novo množično grobipče iz zadnje vojne med letoma 1992 in 1995. V grobipču je bilo približno 30 trupel. Žrtve so bili muslimanski ujetniki iz zapora v bližnji Foči, ki so ga vodili bosanski Srbi. V tem zloglasnem taboripču je bilo sicer v začetku vojne pobitih več kot 400 civilistov. Na vzhodu države so že prejpnji teden odkrili pe eno množično grobipče, kjer pa naj bi bile pokopane žrtve pokola v Srebrenici julija 1995. Tudi v tem grobipču je bilo pokopanih 30 Muslimanov.
SLOVENCI IN ©PORT
ČEŠKA USODA
Čepki predsednik Vaclav Klaus je sporočil, da je vodji Državljanske demokratske stranke Mirku Topolaneku podelil mandat za sestavo vlade. Omenjena stranka je namreč zmagala na petkovih in sobotnih parlamentarnih volitvah. Topolanek je že konec tedna s predstavniki drugih strank začel neformalna pogajanja o sestavi vlade, ki so pokazala, da bo oblikovanje koalicije naporno. Državljanska demokratska stranka bi jo lahko za zdaj oblikovala le s krpčanskodemokratsko Ljudsko stranko in Zelenimi, kar pa ne zadostuje za večino v novem parlamentu. V njem bodo namreč tudi socialdemokrati dosedanjega premiera Jirija Paroubeka, ki so na Čepkem vladali minulih osem let, in komunisti.
ENERGETSKA ODVISNOST
Zunanjepolitični predstavnik Evropski unije Javier Solana ter komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero Waldner sta v nedavno predstavljeni strategiji energetskega sodelovanja s svetom Evropi predlagala, naj zaradi svoje varnosti z Rusijo pa tudi drugimi energetsko bogatimi državami sklene dogovore o sodelovanju na področju energije. Velike porabnice, kot sta ZDA in Kitajska, pa naj spodbuja k varčevanju. Vedno večja odvisnost od uvoza energije iz nestabilnih regij po namreč njunem mnenju predstavlja resno tveganje.
TAM DALEČ ...
Na računalnipki tenipki lestvici ATP pred prvim letopnjim turnirjem za veliki slam, odprtim prvenstvom Francije, vlada zatipe. Še naprej je premočno v vodstvu Švicar Roger Federer. Med slovenskimi igralci je pe naprej na lestvici najvipe Grega Žemlja, ki je napredoval na 329. mesto, med najboljpmi tisočimi tenipkimi igralci sveta pa so pe Luka Gregorc, Rok Jarc, Marko Tkalec, Blaž Kavčič, Boptjan Opabnik in Miha Gregorc.
SPET CELJANI
Rokometap Celja Pivovarne Lapko so si ptirinajsti naslov državnih prvakov priborili že po sedmem krogu končnice, ko so si z zmago nad trebanjskim Trimom priigrali neulovljivo prednost za svoje zasledovalce. Celjska zasedba, ki je letos slavila tudi v pokalnem tekmovanju, bo v sezoni 2006/07 igrala v evropski ligi prvakov, drugi slovenski udeleženec v najbolj imenitnem klubskem tekmovanju na Stari celini pa bo Gold Club.
PLESNI USPEH
Slovenski plesni par Matej Krajcer/Ivona Golczak je na enem najprestižnejph in najbolj pomembnih plesnih festivalov na svetu v anglepkem Blackpoolu dosegel lep uspeh v latinskoameripkih plesih. V konkurenci več kot 300 plesnih parov je po desetem mestu leta 2004 in osmem lani tokrat zasedel četrto mesto.
KVALIFIKACIJE ZA ODBOJKARSKI EP
Slovenska mopka odbojkarska reprezentanca je na kvalifikacijskem turnirju skupine F za evropsko prvenstvo v Rotterdamu najprej premagala izbrano vrsto Makedonije s 3:0, nato pa pe Švedsko z istim rezultatom. Kloniti pa je morala pred Nizozemsko z 1:3. Zdaj jo čaka povratni turnir v Skopju, ki bo odločal o potnikih za EP v Rusiji.
SPET HIT GORICA
Nogometapi HIT Gorice so tretjič zapored in skupno četrtič osvojili naslov državnega prvaka. V 36., zadnjem krogu so na domačem igripču z zmago (4:0) proti velenjskemu Rudarju, ki se vrača med drugoligape, ohranili prednost dveh točk pred končno drugouvrpčenimi Domžalami. Dravi ni uspelo preriniti se v ospredje in je končala na petem mestu (z istim ptevilom točk kot Maribor Pivovarna Lapko, a slabpo razliko v golih). — Naslednje leto pa bo v prvi ligi (primera A) igral tudi ljubljanski NK Factor.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V	Bariločah se je 23. maja rodil Ivanček Kočar, sin Marije Arnpek in Ivana Kočarja.
Srečnim star pem iskreno čestitamo!
Krsti
V	kapeli sv. Duha v Taf^ Viejo, Tucuman, je bil 27. maja krpčen Ivo Žakelj. Očka je Janez, mamica pa Florencia Romano. Botra sta Ivanka Žakelj in Mariano Romano, krstil pa je g. Franci Urbanč.
V	cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi je bil krpčen Emanuel Tomas Strah, sin Sandija in Marije roj. Zupančič. Botrovala sta Lučka Zupančič in Martin Strah; krstil pa je g. Jože Bokalič CM.
V	cerkvi sv. Terezije Deteta Jezusa na^ Kodeljevem v Ljubljani pa je bila krpčena Eva Lucija Škraba, hčerka Daniela in Tadeje roj. Matos. Botra sta bila Erika Matos in Alep Matos.
Srečnim družinam iskrene čestitke!
Nova diplomantka
Na ekonomski fakulteti državne univerze v Buenos Airesu je dokončala ptudije Barbara Garc^a in prejela naslov ,,licenciada en econom^a".
Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Smrti.
Umrla sta: v Cordobi ga. Neža Jereb roj. Drenik (88) in v San Justu ga. Angela Janežič roj. Štefin (88).
Naj počivata v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Marko Vombergar, Jožko Rožanec, Neda Vesel Dolenc, Damijan Ahlin, Pavlina Dobovnek. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Ena zmaga — en poraz
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
6. junija 2006
EVRO 239,6 SIT US dolar 187,0 SIT
letopnjem svetovnem prvenstvu v Nemčiji, kjer^ bo v skupini B skupaj z Anglijo, Paragvajem in Švedsko.
Na prijateljski tekmi v Parizu je zdesetkana in na hitrico pokrpana slovenska reprezentanca klonila proti izbrani vrsti Slonokoščene obale z 0:3. Glavna razlika je bila hitrost afripkih igralcev, ki so jih slovenski branilci ves čas gledali v hrbet. Afripka vrsta bo na svetovnem prvenstvu v Nemčiji igrala v skupini C^ skupaj z Argentino, Nizozemsko ter Srbijo in Črno goro.
naSa skupnost živi
Slovenska nogometna reprezentanca je na prijateljski tekmi v Celju premagala izbrano vrsto Trinida-da in Tobaga s 3:1. Za Slovenijo je vse gole dosegel Novakovič, za goste pa Birchall. Trinidad in Tobago bo sicer nastopil na
V	četrtek, 18. maja je Zveza slovenskih mater in žena, odsek San Martin,
imela svoj redni mesečni sestanek. Vodila ga je Polona Makek. Cirila Pernipek je brala iz dnevnika svojega pokojnega očeta g. Pernipka spomine na majnipke dni leta 1945 in naprej.
V	soboto, 20. maja dopoldne je bil v Slompkovem domu sestanek star pev. Razgovor z naslovom ,,Quien se hace cargo de estos chicos" sta vodila C. Arturi in D. Diminer.
V	nedeljo, 21. maja dopoldne je bila v Slovenskem domu San Martin 46. obletnica pod geslom „Izumi se iz kopčkov lepega". Po sv. map in skupnem zajtrku je bil kulturni program. Slavnostni govor je imela prof. Mojca Jeseno-vec. Sledil je prikaz v pes-
OBVESTILA
ČETRTEK, 8. junija:
Zveza slovenskih mater in žena bo imela spominski sestanek z gospo Marjano Batagelj, ob 16.30 v Slovenski hip.
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v
Slovenski hip. SOBOTA, 10. junija:
Zveza žena in mater s Pristave vabi na kuharski tečaj ob
17,30 uri ki, ga bo vodila ga. Polona Havelka; in ob 19,30 uri bo okupanje vin pod vodstvom g. Poldeta Goloba. Nato na razpolago večerja. Ker je ptevilo omejeno se prijavite do 5. junija na tel 4627-4935. NEDELJA, 11. junija:
Domobranska proslava na Pristavi po sv. map.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi domobranska proslava ob 10.30.
V	Slompkovem domu sv. mapa za pobite domobrance ob
9.30; nato domobranska proslava. Tombola v Napem domu v San Justo. ČETRTEK, 15. junija:
ZSMŽ iz San Martina, lepo vabi na junijski spominski sestanek ob 16. uri. Gospa Cirila Pernipek-Žužek nam bo brala drugi del iz dnevnika pok. očeta g. Pernipka. PETEK, 16. junija:
Izredna seja razpirjenega Medorganizacijskega sveta, ob
20. uri v Slovenski hip. Na programu je sprejem novega veleposlanika RS v Argentini. SOBOTA, 17. junija:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip. NEDELJA 18. junija: Procesija sv. Repnjega Telesa. SOBOTA, 24. junija:
Praznik slovenske državnosti v Slovenski hi pi. Ob 19, sveta
mapa, ob 20. akademija s slavnostno večerjo. SREDA, 28. junija:
Učiteljska seja voditeljic osnovnopolskih tečajev, ob 20.
uri v Slovenski hip. SOBOTA, 1. julija:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip. NEDELJA, 2. julija:
Proslava polskih otrok v čast sv. Alojziju.
mi in besedi, po zamisli Marte Jenko Škulj. Program se je zaključil z domačim kosilom.
V	torek, 23. maja, na večer pred praznikom Marije Pomagaj, so nape družine molile pred podobo Marije Pomagaj v znamenju duhovne povezanosti z napmi rojaki po svetu.
V	sredo, 24. maja — na praznik Marije Pomagaj — je bil dan žrtev in molitve za napo mladino. Zvečer je bila skupna sv. mapa v cerkvi Marije Pomagaj.
V	četrtek, 25. maja je bil na Pristavi mladinski pportni dan, na katerem je sodelovala mladina vseh nap h domov.
Isti dan je bil izlet sedanjih in bivpih učencev Balantičeve pole na Ezeizo.
V	soboto, 2 7. maja zvečer je bil v Napem domu v San Justo verski razgovor o temi ,,Zakaj verujemo, da je Kristus Bog?" pod vodstvom p. dr. Alojzija Kukovice.
Isti dan popoldne je bilo v Slompkovem domu srečanje mladcev in mladenk iz vseh naph domov.
V	nedeljo, 28. maja je bilo žegnanje v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hip. Najprej je bila sv. mapa, nato slavnostno kosilo v dvorani pkofa Rožma-na. Popoldne so bile pete litanije Matere božje in blagoslov.
D-ova za tisf. ref. ZS
Prodajam
umetni pke slike
raznih avtorjev, iz zbirke Zore Božič in Milene Mravlag
Kličite na tel.: 4782-3670
Rožmanov dom
dodatna tel. ptevilka:
4485-4519
I pčem
dinamično osebo za kuhinjsko pomoč in kuharja/kuharico, od ponedeljka do petka.
Starost: do 55 let. Področje: sever - severozahod Velikega Buenos Airesa. Povežite se s Karolino: 15-6356-8061
Tri tisočletja star meč
Med arheolopkimi raziskavami dna Blejskega jezera je delovna skupina za podvodno arheologijo pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dedipčine Slovenije pri izlivu jezera v Mlinem odkrila pomembno prazgodovinsko najdbo.
Gre za popolnoma ohranjen bronasti meč iz 13. ali 12. stoletja pred Kristusom, ki je bil najverjetneje v jezero odvržen v ritualu.
Meč so odkrili na pobočju jezerske kotanje, nedaleč od izliva v Jezernico na Mlinem.
Ker so v neposredni bližini pred skoraj 30 leti napi podoben, prav tako dobro ohranjen bronasti meč tipa Reutlingen in ker niso odkrili keramičnega posodja in kostnih ostankov, arheologi domnevajo, da je bilo to vodno kultno mesto, kjer so bojevniki v ritualu v vodo metali orožje. To domnevo potrjuje tudi najdba železne sekire iz mlajpega halptatskega obdobja, torej 5. ali 4. stoletja pred napm ptetjem. Ostale najdbe orožja in keramičnih posod iz tega območja pa sodijo v precej mlajpa obdobja, v srednji vek in v čas druge svetovne vojne.
Pred petnastimi leti smo Slovenci dobili svojo državo. Zato bomo skupaj slavili
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 24. junija 2004 v Slovenski hipi v Buenos Airesu
ob 19. uri sv. mapa za vse pokojne in žive slovenske javne delavce ob 20. uri slavnostna akademija v dvorani in prijateljska večerja
Vstopnice por $ 20.- v predprodaji v Slovenski hipi in pri predsednikih slovenskih Domov
Pravočasno lahko tudi rezervirate nakaznico na tel: 4636-0841
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
TOMBOLA V NAŠEM DOMU V SAN JUSTU
v nedeljo, 11. junija 2006, ob 16. uri
1. dobitek: televizijski aparat 29" in se 400 drugih bogatih dobitkov!
Pricakujemo Vas! Hipolito Yrigoyen 2756 — San Justo
BOGU HVALA ZA DAR ŽIVLJENJA p. dr. Alojzij Kukovica DJ 80-letnik
Zahvalni sv. mapi:
•	na Slovensku Pristavi 25. junija ob 11.30 uri, nato prijateljsko kosilo (Prijave do 19. 6. na tel. 4627-4935 (Monika) in 4696-1434 (Mojca)).
•	v sanhupki stolnici 9. julija ob 8. uri, nato praznični zajtrk v Napem domu.
Lepo vabljeni!
Prisrčno vabimo sorodnike in prijatelje na poslovilni večer, ki ga pripravlja
RAST XXXV
pred odhodom v Slovenijo.
Srečanje bo v soboto, 17. junija,
in sicer s sledečim sporedom:
ob 19.30 : sv. mapa v cerkvi Marije Pomagaj ob 20.30 : kulturni program
V pričakovanju veselega snidenja Vas lepo pozdravljamo!
Dijakinje in dijaki 5. letnika SSTRMB Star pi dijakinj in dijakov