v kateri so že razstavljali posamično in 
skupinsko znani slikarji naivci. samo 
stojni umetnik iz Velenja in skupina, ki 
se bavi z umetniško fotografijo. 
Danes, za praznovanje 10. obletnice 
muzejske dejavnosti v Zireh bo odprta 
v galeriji stalna zbirka žirovskih roja-
kov-umetnikov. To sta umrla akad. sli 
karja Franjo Kopač in Maksim Sedej: 
slednji je dobitnik največjega sloven 
skega kulturnega priznanja — Prešernove 
nagrade, in bi kazalo pospešiti postavitev 
njemu že načrtovanega spominskega 
obeležja. Živeči slikarji: Tomaž Kržiš-
nik, Stanko Kosmač. Ivan Gluhodedov. 
Jože Peternelj in Konrad Peternelj so 
svoja dela poklonili Muzejskemu dru 
štvu in s tem počastili desetletno mu 
zejsko delovanje z odprtjem stalne zbir 
ke. Vsem darovalcem velja topla zahva 
la! 
Delo društva ni zmeraj vidno. Tiho in 
nevidno delo, ki je bilo skrb članov, je 
skoraj vsakoletna praksa slušateljev et-
nografije in arhitekture, ki s pomočjo 
mentorjev trgajo dz pozabe tisto, kar bi 
bilo prav gotovo uničeno ali za vedno 
pozabljeno. Se taka volja in želja po 
ohranitvi stvari je brez haska, če ni po 
moči od ljudi, usposobljenih prav za to 
področje, in če ni finančne podpore. Tu 
je imela posluh krajevna skupnost, ki to 
delo v celoti finančno podpira. Do seda; 
Nova muzejska razstavna zbirka »PO 
SLIKANA MEŠČANSKA KERAMIKA 
16. IN 17. STOLETJA« je bila predoče-
na v okviru proslave 40-letnice Loške 
ga muzeja. Z otvoritvijo dne 11. janu 
arja 1980 pa se je uvrstila tudi med pri 
reditve v počastitev praznika občine 
Škof j a Loka. 
Razstavljeno keramično gradivo so naš 
li v Skofji Loki leta 1972 na lokacijah 
Poljanskih vrat in Komune. 
Ob zemeljskih delih so pri kopanju jar 
kov za kanalizacijo pri Poljanskih vra 
tih, to je ob južnem vhodu na Mestni 
trg, naleteli na obok mostu, ki je pre 
mostil obrambni jarek na Grabnu, in na 
temelje stolpa pri vratih. V sondah na 
obeh straneh stolpa so odkopali tudi Čre-
pinje poslikane keramike. 
so izrisani posnetki petih stavb, ki so 
dokumenti vredni objave, in tudi zapiski 
narodopisja niso nič manj pomembni. 
Poleg del na domačih tleh so tudi stal 
ne povezave z matičnim društvom in 
redne povezave z organi samoupravlja 
nja. Izpustiti ne smemo tudi povezave, 
ki jih imamo s podjetji združenega dela 
v kraju in izven njega; te zveze so po 
večini finančne narave. Bodi jim za vso 
dosedanjo pomoč lepa zahvala! Posebno 
hvaležnost pa smo dolžni tovarni Alpina. 
ki se je zvesto odzivala klicu v potrebi. 
Bežen oris desetletnega dela pododbo 
ra in društva je podan. Vse. kar je na 
ogled, si. prosim, še enkrat oglejte in 
potem sodite. 
H koncu bi rad dodal še Shakespear-
jevo misel, ki pravi: »da gre čas z vsa 
kim drugače, z nekom v korak, z ne 
kom je v zaostanku«. Menim, da smo 
Zirovci v zaostanku. To hišo bi mo 
rali postaviti v pravo stanje, v začet 
ni namen, zato pa bi bilo treba po 
hiteti. Manjka nam še prikaz kulturno-
prosvetne dejavnosti, gasilstva in morda 
celo kovaštva. Pravo pomoč, na pravem 
mestu, ob pravi priložnosti pričakujemo 
od vas, da bomo s tem dvignili kulturno 
raven in se prebili iz osebne potrošni 
ške miselnosti, koristili sebi. kraju in 
celotni samoupravni družbi. 
Alfonz Zajec 
Pri gradnji podaljška samopostrežne 
trgovine na Mestnem trgu št. 9 so na dvo 
riščnem delu pod nasipi odkopali arhi 
tekturne ostaline Komuna, stavbe gotske 
ga stilnega porekla ter številne drobne 
najdbe. Na neke vrste odpadnem prosto 
ru izven stavbnega kompleksa so našli 
poleg t. i. vsakodnevnega domačega ku 
hinjskega posodja, črepinj steklenih po 
sod, živalskih kosti in rogovja ter ostan 
kov školjk in kosov pečnic tudi veliko od 
lomkov poslikane keramike. 
Na to keramično gradivo je prvi opo 
zoril Marijan Slabe z objavo v Loških 
razgledih 24, 1977, str. 55—57 in ga tudi 
ovrednotil kot visoko kvalitetno posodje 
meščanskega tipa. Tej keramiki, ki je 
kljub dekorativnosti po svojem bistvu 
predvsem uporabnega značaja, pa se do 
danes strokovnjaki niso dovolj posvetili. 
NOVA RAZSTAVNA ZBIRKA V LOŠKEM MUZEJU 
308 
Med oblikami posod so zastopani različ 
ni tipi plitvih in globokih krožnikov, lat-
vic ter velikih skled in pladnjev. Pred 
nami je torej namizno posod je, ki nam 
predstavlja tedanje navade pri prehra 
njevanju in hkrati tudi način serviranja 
hrane. Vse posode so bile izdelane na 
lončarskem kolesu. Vendar glina ni naj 
bolj prečiščena, s tem pa zaradi tega ni 
mamo finih, tankih sten posod, ki tako 
velikokrat dajejo vtis nekake robustnosti. 
Kljub temu pa so bile vse posode bogato 
okrašene. In ravno to oblikovno bogastvo 
okrasnih slikanih in loščenih motivov pre 
sega običajni funkcionalni in tudi de 
korativni pomen in namen navadne vsa 
kodnevne namizne posode. 
Med tehnikami okraševanja je najbolj 
enostavna engoba, to je tanek obliv poso 
de s fino glinasto kašo. Med zahtevnejše 
tehnike se uvršča sgrafjiato, v engobo 
vrezana linearna in tudi ploskovna moti 
vika, kjer so vrezane linije lahko tudi 
globlje in poudarjene z barvo. To po 
značaju grafično okrasje je večinoma tudi 
bogato obarvano. In končno imamo še 
posode, kjer so sgraffiato tehniko opustili 
in se omejili le na slikan okras. Vse po 
sode so bile nato še prevlečene z brez 
barvno glazuro in ponovno žgane. 
Med visoko temperaturnimi barvami za 
poslikavo in glaziranje zasledimo bakro 
vo zeleno, manganovo vijoličasto, oker, 
svinčevo belo, kobaltovo modro, antimo-
novo rumeno in železovo oranžno. Večji 
izbor odtenkov so lončarji dobili z nana 
šanjem gostejše ali redkejše barve in ta 
ko z odtenki pridobili še večjo pestrost. 
Motivika okraševanja zajema izbor 
predstav iz rastlinskega sveta, kjer za 
sledimo povečini liste, vitice, cvetove, 
razne plodove in podobno. Med živalsko 
motiviko so pogosti prikazi ptičev, rib in 
petelina. Najštevilnejši in najbogatejši pa 
so motivi iz geometričnega predstavnega 
sveta. Od najenostavnejših koncentričnih 
krogov, ki jih je lončar nanašal še na 
lončarskem kolesu, do razdeljevanja plo 
skev z bordurami raznolikih ornamental-
nih pasov, obrobnih pletenic s krožnimi 
Skofja Loka — Komun: krožnik z vrezanim in slikanim ornamentom z letnico 1583 
309 
Skofja Loka — Poljanska vrata: skleda s slikanim večbarvnim ornamentom 
ali oglatimi linijami, sosledja črt, pik, cik-
cak ornamentov, trikotnikov, mrež in šte 
vilnih kombinacij teh in podobnih moti 
vov. Izraznost te motivike sega od reali 
stičnih do stiliziranih prikazov. Težko je 
tu navesti vse bogastvo motivov, najbolj 
obširno nam pač spregovori razstavljeno 
gradivo samo. 
Opozorimo naj le na fragmente posod 
z vrezanimi letnicami (npr. 1583) in na 
fragmente večjega krožnika z vrezanimi 
posameznimi črkami. Posebej pa med raz 
stavljenim gradivom izstopa krožnik z 
osrednjim motivom upodobitve ženskega 
doprsja v profilu (gl. Loški razgledi 26, 
1979, si. na zadnji strani platnic). Rob 
krožnika obroblja pletenica z oglatimi li 
nijami. Pred nami je brez dvoma odmev 
primerkov vrhunskih dosežkov keramike, 
ki gredo vzporedno s stilnimi likovnimi 
dognanji tedanjega časa, kjer okrasni 
značaj prevladuje nad uporabnim in kjer 
dekorativnost in zahtevna izvedba izklju 
čujeta vsakodnevno uporabo. 
Stalna razstavna zbirka tovrstnega ke 
ramičnega gradiva v Loškem muzeju v 
Škofji Loki nam tako predstavlja ne sa 
mo pri nas precej redko razstavljeno gra 
divo, temveč je hkrati tudi prva in iz 
redno bogata študijska zbirka kvalitetne 
poslikane in pološčene keramike. 
Zorka Subic 
310