Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXX Štev. 299 a V Ljubljani, v sredo, 30. decembra I942-XXI Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lli, ta Inozemstvo 20 Ur — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir Ček rad Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ta inserate. Podruinicai Novo mesta Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milana WENEC (zbala Tiak dan i|atra| ruti p ODcdelfka to dn*va po prasolk*. e Uradolitvo In opiiffi Kopitarleva 6, Ltnbltana. g 1 Redazione, Amministraziooei Kopitarleva 6. Lobiana. S I TeUtoo 4001 4005. 3 Abbonamentli M*«* 18 Llrei Estero. meta 20 Ur*, hdizion« domenica anno &4 Lir*, tutero 50 Ur*. C. C f J Lubiana 10650 per tfli abbo-aamentl 10 349 par U tnsercloni Filial«! Noto me« t a Concessionaria esclnslva per la pobbllcitS di provem^nta italiana ed estera Unione Pubblicita Italiana S. A. Milana Bollettino No 948 Colonne nemiche battute dalle nostre formazioni aeree Puntate nemiche arrestate in Tunisia Un sommergibile nemico affondato II Ouartierc Generale delle Forze Armate eomunica: Nostre formazioni aeree bnniio reiterata-mente battuto colonne nemiche nel Sahara 1 i b i c o distruggendo o danneggiando huon nuni er o di veW'oli. ln Tunisia nel corso di scoiitri locali ve-nlvano decisamente arrestate puntate di elementi blindati avversarie c dispcrsi reparti nio-torizzati. L- niti vitli delle opposte aviaz.ioni e statn vlvace nelpaltro settore delPAfrica settentrio-nale, velivoli italiani di assalto ijgivnno con snccesgo su concentrnnieiiti di truppe e di onto-mezz.i, einqne appnrecchi orano abbattuti in rombattimentn dalla' caccia gerinanica; un al-tro precipitava colpito dalle artiglierie della difesn. Un nostro aereoconvogllo. inlercetiato da ruecintori in numero molto superiore ne di-struggeva due neirineguale duello c giungeva senzii danili n destintazionc. Nel M e d i t e r r a n e o un sommergibile nemico e stoto affondato da una nostrn unitii al comando del capitano di corvetta Luigi Gola vol pe. Vojno poročilo št. 948 H m letalske skupine so tolkle sovražne kolone Sovražni sunki v Tunisu ustavljeni Sovražna podmornica potopljena Glavni Stan Itulijanskih Oboroženih Sil objavlja: Naše letalske skupine so ponovno tolkle sovražne kolone v libijski Sahari in uničile ali poškodovale lepo število vozil.. V Tunis u so bili pri krajevnih spopadih odločno zaustavljeni sunki nasprotnih oklepnih sredstev ter razpršeni motorizirani oddelki. Delovanje obojestranskega letalstva jo bilo živahno na obeli odsekih v Severni Afriki: italijanska napadalna letala so z uspehom delovala nad zbirališči čet in vozil, pet letal pa so v boju sestrelili nemški lovci, eno pa je treščilo na tia. zadeto od obrambnega topništva. Neka naša letalska spremljava je bila pre-strežena od mnogo večjega števila lovcev in je dva sestrelila v neenakem dvoboju ter jc brez škode prispela na določeno mesto. V Sredozemlju jc neka naša ciliiiica pod poveljstvom korvetnega kapitana Luigija Co-lavolpe potopila eno sovražno podmornico. Izjalovljeni sovjetski napadi Med Volgo in Donom in v donskem kolenu so se sovjetski napadi izjalovili ■ Nemške podmornice so potopile 15 ladij s 85.000 tonami ter en rušilec in eno korveto Hitlerjev glavni stan, 29. decembra 6 Nemško vrhovno poveljstvo objavlja; Na področju Tereka so se zrušili sovjetski napadi. Nemške ia romunske čete, ki so takoj nastopile za protisunek, so vrgle sovražnika iz njegovih postojank in uničile več oklepnih voz. Med Volgo in Do no in ter v velikem donskem kolenu so se izjalovili ponovni sovražni napadi. V hudih obrambnih borbah je bila neka več dni obkoljena sovražnikova skupina uničena. Od 24. decembra dalje je bilo, tukaj s podporo letalstva uničenih ali zaplnjenih 05 oklepnih voz, 10 topov, mnogo težkega in lahkega pehotnega orožja in drugega vojnega materiala ter privedenih veliko število ujetnikov. Krvave izgube sovražnika še presegajo za mnogo število ujetnikov. V obrambnih bojih v velikem donskem kolenu se je posebno odlikovala italijanska divizija »Puglia«, Jugovzhodno od I 1 m e n s k e g a jezera je sovražnik nadaljeval svoje napade s pod poro topništva in številnih oklepnih voz, kj pa so bili vsi z, visokimi izgubami zavrnjeni. 54 okep-ii i h voz je bilo uničenih. No visokem severu je bombardiralo letalstvo važne izkrcevalne kolodvore m u r -nt a n s ke železnice. V T u n i s u so bili krajevni sunki sovražnih izvidniških oddelkov odbiti. Letalstvo je uničilo več oklepnih iu motornih vozil. V letalskih bitkah je bilo sestreljenih S sovražnih letal, eno lastno letalo je bilo pri tem izgubljeno. Kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, je bil neki konvoj, ki je bil iz Anglije na poti proti jugu, dva dni zasledovan od nemških podmornic in v pretekli noči razbit. 15 ladij s 8,5.000 tonami in on rušilec ter ena korveta iz spremstva so bile potopljene, tri nadaljnje ladje pa torpedirane. Berlin, 29. dec. AS. AS. Nemške tn Italijanske letalske skupine so tudi včeraj posegale v boje, ki se odigravajo v velikem donskem kolenu. Zavezniško letalstvo je razbijalo sovjetska preskrbovalna središča, zbirališča čet, skladišča streliva in goriva, topniške postojanke in stroj-nična gnezda. V strmoglavem poletu je bil popolnoma uničen neki sovjetski bataljon, ki se je premikal proti prvim linijam. Na bojišču so bili uničeni ali onesposobljeni mnogi avtomobili ter nekaj protiletalskih baterij. Sovjetski lovci, ki so skušali ovirati te napade, so imeli težke izgube. Šest njihovih strojev je bilo zbitih, mnogo drugih pa poškodovanih. Stockholm, 29. dec. AS. Iz Rusije prihajajo prva poročila o velikem nemškem letalskem napadu na moskovsko pokrajino. Napad je bil ponoči ob lunini svetlobi. Glavni cilj napada je bil velik kolodvor severno od Moskve. Tamkaj -o tudi letališča, ki so jih nemška letala dolgo obstreljevala. Južno od Moskve pa so padalo iKjinbe na vojaške stavbe, ki so zdaj neuporabljive. Napadenih je bilo tudi več vlakov, kjer je morala nastati velikanska škoda. Neki pilot je v nizkem Poglavnikov govor v hrvatskem saboru Zagreb, 29. decembra AS. Poglavnik je imel pred saborom važen govor, ki bo razširjen kot poslanica hrvatskemu narodu. Po pregledu daljnje m bližnje pretekle borbe za neodvisnost hrvatskega naroda je Poglavnik izjavil, da bodo Hrvati, ako bodo hoteli in znali očuvati dragoceno dobrobit neodvisnosti svoje države, sloneče na trajnih in trdnih temeljih, ustvarili najboljše jamstvo za svojo bodočnost. Nato je orisal zgodovinski pomen in praktično vrednost obnovitve tradicionalnega hrvatske ga sabora, ki je v tem letu popolnoma odgovarjal svojim nalogam, nato pa je Poglavnik napovedal dve glavni nalogi ustaške vlade: obramba narodnega ozemlja ter zagotovitev prehrane za ljudstvo. Pri prvi točki je Poglavnik poudaril, da je neodložljiva naloga Hrvatske, popraviti zmote in pomanjkljivosti, da bodo oborožene sile odgovarjale kra- Petain obsodil Girauda Bern, 29. dec. AS. Maršal Petain jc izjavil naslednje: Vsi nečastni voditelji, ki so izročili francosko Severno Afriko Angležem ter Amerikancem, so verjeli in šc verjamejo, da delajo v popolnem soglasju z menoj ali vsaj po mojih željah. Zatrjujejo, da izražajo mojo naj trajnejšo misel. Na j formalne j še izjavljam, da lažejo. Dobili so povelje, naj ,se upro vsakemu napadu. Morali bi se boriti in so imeli sredstva za to. Oni pa so kršili častno dano besedo ter žrtvovali koristi Francije. Oblast, ki jo jc imelI Dar-lan, jo brez ozira na moje ponovno zanikanje dajala vtis. kakor da dela legalno. Nobenega dvoma pa ni v primeru generala Girauda. On ne sme in ne more misliti, da bi dobil kakršno koli zakonito oblast. J.az to formalno zanikam, kakor tudi formalno zanikam, da tlela v mojem imenu in na moje povelje. Giraudu odvzeto francosko državljanstvo Vichy, 29. dec. AS. Uradno se poroča, da je o včeraj s posebnim dekretom odvzeto francosko državljanstvo generalu Giraudu. Izvedelo sc je tudi. da je bil v francoskem uradnem listu' objavljen dekret, s katerim se odvzema francosko državljanstvo letalskemu generalu Bci nerctu in divfzi jskemii generalu Barreju. jevnim potrebam, kakor tudi zavezniškim ciljem. Nato je ožigosal nesmiselnost naporov sovražne propagande, ki bi rada zmešala hrvatsko javno mnenje ter izpovedal trdno vero vojske in hrvatskega ljudstva v brezpogojno zmago osi. Nato je primerjal sedanjo hrvatsko prehrano 6 prehrano v prejšnji svetovni vojni in dejal, da je današnji položaj mnogo manj težji. Resne težave povzroča predvsem nezadosten promet, kakor tudi premajhen čut odgovornosti ljudi, ki verižijo. Ta zima je trda, toda prihodnje leto bo normalno, gotovo pa boljše. Letos je v nekaterih krajih bilo 30% več posejanega. kakor prejšnje leto. Poglavnik je pohvalil narodno zavest hrvatskega kmeta. Nato je pohvalil delo članov 6abora in izrazil upanje, da bo novi sabor predstavljal nadaljnjo garancijo za konsolidacijo hrvatskega političnega življenja. Poglavnik je izjavil, da rad prostovoljno prevzame vsako odgovornost, ki je noče deliti z nikomer, marveč z vsemi in da želi delati za splošno blaginjo vseh. Njegov govor je večkrat prekinilo odobravanje, ki 6e je na koncu spremenilo v viharno in dolgotrajno manifestacijo. poletu bombardiral park lokomotiv, ki ga je razsvetljeval velik [>ožar neke blizu goreče hiše. Lovci, ki varujejo Moskvo, v presenečenju niso mogli hitro priti k zavesti in mnogo letal je bilo uničenih na tleh. Vzletišča so bila poškodovana. Neka bomba je zadela sklndiMo letalskih bomb. ki je zletelo v zrak Protiletalska obramba lihih! močna, toda napadi na razne cilje so io zmešali Požari so bili tolikšni, da so jih letnici so dolgo videli na svojem povratku. » Trije govori - trije svetilniki Volkischer Beobachter« o Mussolinijevih zgodovinskih govorih Berlin. 29. dec. AS. »Mussolini 1942« je naslov današnjega uvodnika v »Volkischer Beo-bachterju«, v katerem je povzet širok svetovni odmev Mussolinijevega govora z dne 2. decembra. Uvodnik primerja ta govor z Muswolinije-vim duhovnim pojmovanjem vojne leta 1917 in današnjim in ugotavlja, da je u\ obe dobi značilna istovetnost bistvenih točk. Mussolini j«' tudi zdaj prepričan v gigantsko obnovitveno moč italijanskega ljudstva, ki je v primernem trenutku vedno /nalo mobiliziruti in usmeriti svoje najboljšo sile za dosego kakega velikega cilja. Mussolini — nadaljuje list — tu rojeni govornik, je mnogo mesecev popolnoma molčal in njegovo življenje je v vojnem času šc lx>lj posvečeno celi domovini. Velika te/a njegove čudovite delavnosti in povečane odgovornosti sta naredila iz njega neutrudljiveg« človeka, toda njegov red v življenju, priprostost. ki stu značilni za njegov značaj in ga delata ravnodušnega, bodisi v palači ali v šotoru, vse to se prav nič ni iz.prcmenilo. V teh vojnih letih je imel Mussolini le tri velike govore, ki so za to svetli, kakor trije svetilniki, ki od časa do časa osvetljujejo lud-jam jx>t v nevihti. V ostalem pa je ostal zvest svojemu načelu, da dejstva govorijo. Velika Mussolinijeva govorniška umetnost — nada- ljuje nemški list se zdi. kakor da |c obsežna in strnjena v njegovem -tavku / dne 2. decembra: 'Baje bi bil. du bi imeli manj kipov in več zastav iztrganih sovražnik« \ boju.< In t«> -eslo. čigar duh -e odkriva v Mu-^olinijevih pismih in govorih novembra 1917, ko jo bodoči Duce Italije stvarno zahteval neobhodno potrebo po I torbi in /niugi za v-ako veno. ludi v svojem zadnjem govoru je Duce govoril s številkami, ne da bi / lepimi besedami omiljevat nevarnosti ter je odkril svojemu ljudstvu celo resnico, naj -e /di še tako trda. Danes italijanski tisk periodično objavlja groteskne nečuve-nc glasove, ki jih razširja nasprotna propngon-du. da bi italijansko ljudstvo še bolj -poznajo tihe in bedne upe sovražnika, ki se navzlie temu še vedno vara n.i račun Itulije. I udi na ta način je italijansko ljudstvo poučeno o nasprotnikovih namerah v pravem stilu Mussoli-nijevem, ki se zanese na svoje ljudstvo, ker j<; globoko prepričan, tla -e visoke sposobnosti rase nikdar ne postuvijo na la/ Proti takozvuni »znanstvenic Ghurchillovi vojni z jetJIskiini napadi na ultogo civilno prebivalstvo je Mussolini zmagovito postavil jekleni znučuj svojega narodu: proti številu angleških l«>mb je jiosta-vil in postavlja nepremagljivo kakovost svojega ljudstvu. Turin, častni član Združenja vojnih pohabljencev in invalidov Turin, 29. dec. AS. V navzočnosti zastopnikov vseh oblasti ter dostojanstvenikov stranke je nar. sv. Delcroix, predsednik Združenja vojnih pohabljencev ter invalidov, mestu Turinu izročil diplomo o častnem članstvu v tej organizaciji. Omenil je, kako je v tej vojni potreben skupen odj>or ter hrabrost vsega ljudstva, da se doseže končna zmaga. Dejal je, da so sovražnikovi upi o upognitvi italijanske di'-ivne volje in vero v zmagoviti konec spopada docela prazni. Tretja rimska omika, je zatrdil, se šele začenja in je zato ni moči na njeni poti ustaviti, kajti mogoče je vso, razen tega. da bi kdo prisilil sonce, ki je pravkar vzšlo. da bi krenilo nazaj. Turlnski župan comm. Bonino je poveličeval stoletne vezi zvestoiie, ki družijo Turin z rimsko omiko. Te vezi so bile večkrat izpričane po žalostnih žrtvah in globokih ranah, ki jih je prejelo vse turinsko prebivalstvo. Nn koncu se je nar. sv. Delcroixu zahvalil za visoko čast. ki je bila naklonjena savojskemu in rimskemu mestu. Kratki resni obred se je začel in končal s pozdravom Kralju in Duceju. Pozdrav jn zapovedal zvezni tajnik, še poprej je nar. sv. Delcroix imel poročilo piemontskim in ligurskim zastopnikom združenja vojnih invalidov in |>ohnbljencev Čungking je izgubi! milijon mož v enem letu Šanghaj, 29. dec. AS. Japonski glavni 6tan na Kitajskem poroča, da so zadali preteklo leto Japonci kitajskim 6ilam naslednje izgube: na raznih kitajskih bojiščih 60 imele čtingkittške sile skupno 700.000 mrtvih, ranjenih in ujetih. Ce se računa še na 300.000 čungkinških vojakov, ki so dezertirali in s celotnim vojnim gradivom, ki zadošča za oborožitev 15 divizij, prešli na japonsko stran, znaša skupno število čungkinških izgub 1 milijon mož. Te izgube so izredno težke za Ctinking, ki jih nc more nadomestiti, ker nima dovolj hrane in nc more dobili pomoči zaradi blokade kitajskih obal in zavoljo izgube birmanske ceste. Šanghaj, 29 decembra AS. Izvedelo se je. da so v teku boji v provinci Junan, kjer 6e bore Japonci s čungkinškimt silami, ki se po jx>razih umikajo i z Birme. Poroča se. da so bile na obeh straneh znal-nc izgube. Proti Čangkajšku -o sc borile tudi kitajske sile v provinci Junan. Konflikt jc nastal, ker je Gangkajšek odstavil guvernerja v Junanu. Ostri boji na vzhoda V mrazu in snegu so bili vsi sovjetski napadi krvavo odbiti zopet poostrila Berlin, 29. decembra. AS. V zvezi z, vojaškim položajem na vzhodu so snoči izjavili na mero-dajnem mestu, da začetek prave ruske zime z 20 stopinjami pod ničlo in snežnimi viharji skrajno otežkoča boje. Kljub temu pa nemške in zavezniške čete vendarle nudijo najuspešnejši odpor. Tudi v zadnjih 24 urah so bili obrambni boji kronani z uspehom in Sovjeti so imeli kaj znatne izgube. Boji se razvijajo z metija-jočo se srečo. Zato je jasno, da postajajo proti-ukrejii nemškega vrhovnega poveljstva vedno vidnejši in da se bitka bliža višku. Značilen je naslednji komentar nekega nemškega vojnega dopisnika: »Včeraj se je sovjetska ofenziva \\ Vsa Evropa mora iti v borbo proti anglosaškemu imperializmu Berlin, 29. dec. AS. Hamburger Zeitung razpravlja o Rooseveltovih imperialističnih načrtih, o katerih piše ameriško časo|)isje. Ti lisli pravijo, da je edina možnost za preprečitev nove vojne materialna in duhovna razorožitev dveh Prusij, Nemčije in Japonske, in sicer tako, da bi imeli Amerika in Anglija (zadnja je omenjena le iz taktičnih razlogov) nekaj desetletij na razpolago vojaški aparat, ki bi lahko v kali zadušil vsako nemško ali japonsko hotenje jio obnovitvi vojne. v. In Sovjetska zveza? Očividnd se sploh ne predpostavlja, da bi Stalinova Rusija mogla iziti nevarno zmagovita iz tega konflikta, če pa bi. pa bi ta anglosaški vojaški aparat onemogočil vse morebitne poskuse vdora sovjetskega imperializma v življenjske prcetorc dveh anglosaških sil ali — če hočemo biti natančnejši — zvezdnate republike. V Berlinu pripominjajo, da ta težnja ni nova. V bistvu je podobna načrtom, ki so jih razlagali razni veščaki utvar, ki radi prodajajo medvedovo kožo, preden so medveda ubili. Ni torej tnnogo različna iz skoro romantičnih časov ženevske lige sankcij, ki je tudi nameravala ustanoviti mogočen mednarodni (beri angleški) policijski zbor, da bi enkrat za vselej preprečila nevarnost vojne. Po vvashing-tonskih imperialističnih načrtih naj bi Združene države ustanovile in vzdrževale policijski zbor. ki bi lahko nastopit, na katerem koli delu 6veta in bi takoj ugonobil s 6ilo vsak sjx>r in nemir, z eno besedo vsak jisokus otresti se demoplutokratskega severnoameriškega jarma Toda nemško ljudtvo ve, nadaljuje »Hamburger Zeitung«, kaj bi ga v tem primeri: čakalo in ono noče postati anglosaška kolonija. Podobna ti6oda bi čakala tudi druge evropske narode in zato mora vsak človek na evropski celini storiti vse. da sovražnik ne bo zmagal, kajti od tega napora je odvisna u6oda zahodne civilizacije. ila. Rusi so očividno napeli vse sile v upanju, da bodo dosegli odločilne strateške cilje, to je, da bodo zavzeli Rostov. vdrli v Ukrajino in tako odsekali nasprotne sile vzhodno od Donca in v Kavkazu. Stalin bi rad zavzel nazaj kar je zgubil poleti, kar potrjuje, kako so mu zgubljene pokrajine pri srcu.c Kar se tiče vsakodnevnih moskovskih poročil |>a ni treba posebej pripominjati — nadaljuje nemška uradna poročevalska agencija — du so Sovjeti tudi lansko zimo širili taka poročila. Dogodki sami bodo jvokazali, koliko je resnice v njih. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila je DNB izvedel, tla so bili 27. decembra strašni boji ob srednjem Donn pri temperaturi 25 stopinj pod ničlo. Sveže nemške edinice so krvavo odbile vse sovjetske napade ter na nekaterih mestih pritisnile sovražnika proti vzhodu. Medtem pa so močne nemške, italijanske in romunske skupine napadale sovjetske kolone, ki so dovažale pratež. druge so zopet tolkle jx> sovjetskih oddelkih, ki so se prebijali naprej ter so jih odrezale od glavnine in omogočile n jihovo obkolitev. Neka taka obkoljena skupino j'1 v donskem kolenu zaman skušala vdreti skozi obroč. Pri tem jc zgubila 15 tankov. Železniška nesreča v Kanadi Lizbona. 29. decembra. AS. V Kanadi jo prišlo do velike železniške nesreče. Na jiostaji Almentc je vojaški vlak trčil v jiotniški vlak. Pri nesreči je bilo 32 mrtvih in nad 100 ranjenih. Ubitih je bilo sedem vojakov, drugi j>a so bili vsi civilsti. Angleži so se polastili Džibutija Rim, 29 dec. AS. Iz angleškega uradnega vira se je izvedelo, da so se angleške in degaul-lovske sile polastile D/.ibuli.ja. Sto*. 299. Prosimo božjega blagoslova za čim večji uspeh zadostilne pobožnosti petih prvih sobot v čast Marijinemu Srcu V četrtek, dne 31. decembra liodo ob 7 po vseh cerkvah v Ljubljani sv. maše, za poseben blagoslov božji za pobožnost petih prvih sobot katere bomo začeli opravljati v soboto, dne 2. januarja 1043 in tako začeli Novo leto v znamenju pre-svetega Srca Jezusovega in Srca Marijinega. Udeležimo se teh svetih maš v čim večjem številu ter z vso ponižnostjo in gorečnostjo priprav-ljajmo sebe in druge na zadostilne pobožnosti v čast Mariji, da bodo naše daritve všeč Bogu. Vabimo vernike, da tudi sami naročajo sv. maše in darujejo svoje trpljenje v omenjeni namen. Vsaka žrtev, vsaka odpoved, ki bo darovana, bo povečata božji blagoslov; zadoščevanje do bogatejše, dušne koristi naše pokore bodo večje. Prosimo vse, kakor to le morejo, da k temu zadoščevanju povabijo tudi svojce, ki jih ni doma. ki so morda bolni, morda drugače trpe, da tudi oni darujejo svoje,velike tegobe v dar Brezmadežni z vso otroško Vdanostjo, da bo ob Mariji združen sleherni Slovenec. — Molitve in trpljenje naj nas vodijo v pokori, v kesanju, — naj nam spremene mišljenje, da bomo polni resničnega krščanskega duha, polni ljubezni, katere simbol je Marijino Srce. Prosimo še posebno vse matere, da pripravijo svoje otroke na to pobožnost. Otroška srca so božji Materi najbližja. Tudi matere same naj iščejo opore pri Mariji, saj je Ona mati Kristusova in je ob Njegovem trpljenju morala sama doprinesti velike žrtve, zato najbolje ume težave sleherne človeške matere. Naj bi bila vsaka mati v ljubezni in skrbi do 6vojih otrok enaka Mariji, ki je s tako ljubeznijo in vztrajnostjo iskala svojega Jezusa in ga našla v templju, v hiši Očetovi. Koliko sreče bi užile tudi mnoge slovenske matere, ki morda zaman v veliki žalosti in skrbi iščejo 6Vojih otrok, če bi jih zopet našle v domači sredi z vero v srcu. Nikdar ni bila nebeška Mati bližja našim materam, kajti Ona je žrtvovala vse, tudi svojega edinega Sina — zato naj bi slovenske matere vse, prav vse, izročile sebe in svoje otroke Njej v varstvo. Ona bo pomagala v vseh težavah. Prosimo še prav posebno, da predvsem matere molijo zlasti za tiste otroke, ki 60 jim pripadniki brezbožne fronte hudobnega duha iztrgali iz src vero in ljubezen. Ti so še jx>6ebno potrebni božje milosti in zanje moramo še posebno moliti, da bi se spreobrnili in po Mariji vrnili v družine, v naročje svojih mater, med tiste, ki spoštujejo božje P'>stave, v narodovo občestvo! - Materina bev-eda, ki je je sama ljubezen, dela pri otrocih čudeže. Zate. prosimo, da bi .Marijina ljubezen pomirila sleherno srce, ki ga polni sovraštvo, in ga navdalo s pravo tjubezfiijo. d? bo pravi mir v vseh družinah in v vsem narodu. Vedimo prav vsi, da našo zemljo krasijo šte-vilna M ni :na božja pota, ki t-o že mnoga >Mo!e,ja vodniki nagemu narodi. — V Marijino za/-'je so se naši predniki zatekali v svojih presknšnjah in p-' iNjej, h rcljici nebes, iskali rešitve zase in svoje drage. — V času turških napadov so tudi Marijine cerkve postale taborišča, odkoder so naši predniki branili vero in svoj rod. Danes je velik in usoden čas za vse človeštvo, tako tudi za naš narod. Marija naj nam postane zavetje in branik, zavetje v težavah, branik v borbah za ohranitev prave vere. Pri mašah na Silvestrovo zjutraj, ki jih je naročil Pripravljalni odbor petih prvih sobot, torej |xmižno molimo za uspeh velikega zadoščevanja Marijinemu Srcu. ki ga bomo začeli v Novem letu, saj potrebuje naš tako preskušeni narod res velikih milosti od zgoraj. Zalo pridružite tem mašam ponovne maše, molitve, dobra dela, žrtve, odpovedi, trpljenja. Velika družina naših prednikov, ki so postavljali Marijina svetišča in v njih molili. nas vabi k veliki vnemi v tem zadoščevanju. Marija v Fatimi pa nam naroča |iokoro — pokoro in ie pokoro! Božičnica občinskega podpornega urada Za božič je občinski podporni'urad razdelil 450 potrebnim, ki jedo v njegovih jedilnicah, jioselino jedilo, ki je bilo dano v teh jedilnicah, ki so bile vse okrašene in kjer so bila postavljena božična drevesa. Predsednik odbora *enior Cainpana je izročil potrebnim voščila in jjo/.drave Visokegu komisarja. V imenu obdarovancev, ki so bili deležni te velikodušne pomožne akcije, ki jo je dal režim, sc je zahvalila ena izmed žen. ki jc prosila seniorju ( uinpuno, da nuj izrazi Visokemu komisar ju najbolj jirisrčuo zahvalo, ker so Slovenci mogli videti vsak dan velikodušno delo. ki ca i/vaia vsak dan v korist potrebnim Pokrajin-k |M>dporui /uvod. Isto zahvalo so i/; rekli tudi številni prisotni v treh obcdnicah. ki jih je obi-k.i! predsednik ob |iriliki božičnega kosila. »Cilaj iu Siri »Slovenca!« Zborovanje slovenskih krščanskih učiteljev Župnik Kanduč - ubit Iz Logatca poročajo, da so komunisti ubili župnika Franca Kanduča. Na Štefanov dan je šel na podružnico sv. Štefana ma-ševat, pa so spotoma streljali nanj komunisti in ga smrtno ranili. Bil je prepeljan v Logatec, toda zdravniška pomoč mu ni mogla več pomagati. Izkrvavel je in umrl. Pokojni g. župnik je doma iz Idrije. Rojen je hil 9. aprila 1. 1887. za duhovnika posvečen 14. julija 1910. Od 1. 1927 je bil župnik v Kro|>i na Gorenjskem. Od lanskega lela dalje je pomagal v dušnem pastirstvu v Grahovem Komunisti so prav na božične praznike pridelali že tolikim drugim zločinom nad duhovniškim življenjem zdaj še umor g. Kanduča. Pa se še izgovarjajo, češ, mi smo tudi katoličani, in celo v ;Slov. poročevalcu« se podpisujejo nekateri člani s osvobodilne fronte« kot »Katoličani v OF«, čeprav imajo na vesti že 17 ubitih duhovnikov! Vsi ti umori bodo pravično in najstrožje poplačani, o tem naj si komunisti in njihovi pomagači krščanski socialisti« ne delajo nojienili utvar. Javnost pa zdaj ponovno ve, koliko so vredna komunistična priznanja o >nekaterih napakah, 'ki iih je storilo partizanstvo in glede katerih je prišel sklep, da se ne bodo več ponovila«. Komunist •ie more nikoli spremenili svoje zločinske narave. Ljubljana, 20. decembra. V dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti so se včeraj dopoldne sestali na zborovanje V6i pošteni, krščansko misleči vzgojitelji naše mladine, ki so z vso odločnostjo, samozavestjo in krepko poudaril svoje načelno, z ntkakimi koin|iromisi združljivo 6tališče napram komunizmu. Zbor je odlično uspel in |x>kazal, da 60 6trnjene in disciplinirane vrste slovenskega poštenega in vernega učitelje tva. Zbor je vodil predsednik Slomškove družbe g. štrukelj. V le|>em tn klenem govoru se je g. predsednik uvodoma toplo spominjal vseh umrlih, zlasti članov — mučenikov, ki so |>ostali žrtve besnega komunizma. Imenoma 6e jih je 6pomnil: Marije Nartnikove, šolske upraviteljice v Rožnem dolu. Janka Komljanca, župnika v Prečni, Janeza Raztresena, župnika na Suhorju, Janeza Lovšina, župnika v Planini, Jožeta Kofalta, kaplana v Leskovcu. dalje bivšega bana dr. Marka Natlačena, ki je bil velik prijatelj in dobrotnik slovenskemu učiteljstvu in naj>06led dr. Lamberta Ehrlicha, ki je bil tudi vnet podpornik v stremljenjih slovenskega učitelja. Gospod predsednik se je dalje spominja! tudi 4 umrlih članov in članic, ki so mirno odšli f>o plačilo k Bogu. V svojem predsedstvenem poročilu je g. predsednik očrtal bistvene ideje, ki so vodile družbo pri njenem delu v teh vzburkanih in težkih časih. Kljub šumi zmot in zablod je šla družba 6vojo ravno pot, držeč 6e štirih glavnih idej: krščanske, jiedagoške, ■■■■■■■■■■■■■■IHDBI. .L&mmk Jubilej Concordie in še nekaj prazničnih dogodkov O božiču pred 35 leti so ustanovili v Zagrebu nogometni klub j>od imenom Concordia. Pozneje so ustanovili v Concordiji še druge šjiorlne družine, od katerih se je zlasti lahkoutletska lepo uveljavila. Letošnje praznike so slavili 33 letnico svojega obstoja. Naše bralce l>o zanimal zlasti oni del proslave, ki so je razvijal na igrišču, kjer so imeli v gosteh enajstorico dunajskega FAC-a. Zagrebška Concordia, ki se je letos povzpela do državnega prvenstva, tudi tokrat ni razočarala številnih prijateljev in simpatizerjev, ki so prišli gledat jubilejno nogometno tekmo. Po živahni igri, v kateri so se odlikovali zlasti domačini, je zmagala Concordia s 3:1 (0:0). Dunajski FAC je nastopil v Zagrebu tudi proti bivšemu hrvatskemu nogometnemu prvaku Gradjanskemu. Tudi tokrat je moral prepustili slavo domačinom, ki so zmagali z 0:2. Čeprav je bilo vreme mrzlo, so imeli okrog igrišča 80svetilo mldd;nski vzgoji, ki imi'v teh nemirnih časih toliko 6J\rižnikov. ueslo zavetnika Slomška: Bog. cerkev, mladina! bodi ludi ' geslo slovenskega učiteljstva! Sledilo je nalo poročilo urednika »Slovenskega učitelja«. Ob stoletnici Slomškove knjige »Blaže in Nežica« je list objavljal razne članke, ki kažejo, kako genijalen je bil škof Slomšek kot vzgojitelj. Tudi urednik mladinskega lista »Vrtca«, ki je med nami najstarejši mladinski li6t, je jxxial v zgoščenih besedah zelo zanimivo poročilo o napredovanju in življenju tega mladinskega lista. Dobro pisana beseda se zdi uredniku kot blagodejna toplota sonca, ki vzbuja v rastlinah moč, jih sili v rast in cvetje, da rodijo žlahten 6ad. V obratnem primeru pa ie neprimerno čtivo za mladino strupena 6lana, ki uniči vso plemenito rast. Izrekel je toplo zahvalo poverjenikom lista, ki so pripomogli ,da se je »Vrtec« vzdržal. V poročilu je g. urednik podal tudi na njemu 6voj6tven način zanimivosti o težavah urednika, ki dostikrat prejme kako lepo, vzorno pesem, a naposled ugolovi, da je anonimni pošiljatelj pesmice bil navaden Vplonkar*. Po blagajniškem poročilu je občni zbor odobril z odobravanjem dosedanje delovanje Slomškove družbe in potrdil stari odbor. je v Nov potresni sunek Ljubljana, 29. decembra. Ljubljančani so še prav trdno spali, ko se . torek, 29. I. m. okoli 4.45 zemlja vnovič primerno močno stresla. Zaporedoma so se vrstili 4 sunki, eden močnejši od drugega v smeri od vzhoda proli zahodu. Valovit potres je trajal dobre 4 sekunde. Culo se je votlo bobnenje. Na reševalni postaji so imeli občutek, kakor da vozi tramvaj, hudo natrpan. Pokončne omare so se zazibale, kakor to zatrjujejo nekateri zgodnji vstajalci. Na stropeh viseči lestenci, električne luči so se prav tako zamajali. Drugod so steklenice s kozarci zažvenketale. Nekateri dalje pripovedujejo, da so že v ponedeljek okoli 21.30 ponoči občutili lahno tresenje in zibanje. Ta sunek Ve bil zelo kratek, trajal je samo dobro sekundo. Smer jutranjega potresa je bila od vzhoda proti zahodu in zato so nekateri mnenja, da je ta potres najbrž v zvezi s potresi, ki še vedno trajajo na ozemljili Male Azije in v Carigradu, ko je bil lam pred dnevi spei zelo močan polres, ki je porušil do 160 poslopij in hiš. Leto 1942 zaznamuje doslej že štiri potrese manjše jakosti in obsega. Poleg nočnega in da-višnjega smo 17. decembra ob 5.45 zaznamovali potres, ki je bil po jakosti sličen davišnjemu. Spomladi, 14 aprila je bil prav tako, le nekaj sekund trajajoč, valovit potres. V Ljubljani skoraj ne mine lelo, da ne bi potresna kronika zaznamovala kak tresljaj. Prav pogosti so bili potresi v letih od 1856 tja do 1888., V tej dobi so se vsako leto vrstili po trije potresi, zlasti v spomladanskih mesecih. Po ka- V spomin pok. Mari Pirčevi (lz nagrobnega govora.) Pri 6eji n« večer one noči med četrtkom in petkom pred desetimi dnevi, ko si legla za vedno, smo se domenili, ali ne, gospod ična Mura, da se vidino zadnjo nedeljo v decembru pri izrednem shodu Marij, kou-gregacije, kateri si bila prefekta. Torej danes, zadnjo decem-ber>ko nedeljo, jc ta shod, kot je bilo sklenjeno, v nepričakovanih okoliščino h. sicer vendarle shod. pri katerem imaš izredno stališče, o Tebi bomo govorili: V prvem letu tega stoletja, tri dni pred praznikom Vnebovzete, ki Ti je dala ime, I i Njej vso ljubezen, si bila v Borovnici, v soseščini božje ž I a h t e jxxl skrivnostnim Krimom, pridružena trem sestricam. Ob skrbi svetniške matere, ki poučujejo mnoge: prva, učiteljica joganoin v Kini — misijotiarkn. druga, učite-jica svoji družini in deci v viški šoli — mati, tretja učiteljica v samostanu — redovnica, četrta, Mara. pa je sklenila združiti |K>ki|ice vseh treh starejših sestra v enega: v poklic moderne katoliške akcionašin je: ostati doma, pa biti mi-sijonarka, ostati samska, pa duhovna mati mnogih, živeti med svetom, pa kakor redovnica, vsem pa učiteljica in vzgojiteljica h Kristusu. L Edina si ostala še pri dragem ateju, se z vso ljubeznijo posvečevala domu, pa vendar zapuščaš ob vsaki priliki toploto domačega življenja, da kot misijonarka prinašaš Boga v moderno pogansko družbo. Ljubezen Kristusova Te priganja. Zato hitiš... Hitiš v šolo med svoje nebogljenčke..., hitiš v Marijin vrtec med svoje ljubljenčke, hitiš k shodom in sejam... na sio krajih Te hočejo imeti, da predavaš, vodiš, učiš, svetuješ, predvsem pa delaš. Kličejo Te ubogi po predmestnih barakah in zatohlih stanovanjih, hitiš..., zdihuje bolnik, hitiš, da mu zvesto stojiš ob strani v dolgih urah, za ono dekle si zvedela, da je ni več Jt shodoira. da hodi svoja pota, hitiš, da rešiš dušo. Kot iz-liorno altistko Te z obema rokama sprejemu stolni pevski zbor, pesem Ti je podvojena imo-litev. Hitela si posebno zadnje tedne, kot bi vedela, da gre na večer... To je končno strlo Tvojo odpornost. Kako jasna, odločna in cerkvenemu vodstvu vdana si bila pri presojanju pokretov naših dni. Zelo si se zabavala, ko si slišala, da bi bila prva na vrsti, če... 2. Duhovna mati mnogih si bila. Vsa materinska, ko si iskala v pogledih defektne decc iskrico duha; razumela si jo, ona p« Tebe. Vrtničarji so Te obdajali z otroškim zaupanjem; mladenke, ki jih je vabil svet, si z veliko potrpežljivostjo zvabila v Družbo in jih« znala obdržati..., zato si bila do ljubosumnosti potio-n« nanje. Strokovna učiteljica se spo-zablja in postaja kakor tisti, ki streže, da vse pridobi, lastna osebica ji ne pomeni nič, samo da gre božja stvar v k'lasje.,. 3. Srcui modernega sveta — kakor redovnica. Povsod Te kot ščit obdaja skrivnostna osamljenost ascetičnega življenja. Kako skromna, nezahtevna..., kako čttje modra devica v zgodnjem jutru in v noč, da dobi čas za svojega Ženina! Kdo je bil med prvimi niolfVci v šentjakobski cerkvi, čez dnu med redkimi obiskovalci, kdo se zadnji poslavlja v svitu večne luči, ko cerkvenik že zaklepa vrata? Mara! Včasih nepremično kleči, potem spet liiti ob postajah križevega pota vsak dan..., vsak dan sjvrcininja ob cvharističnem oltarju svoje življenje v krvavo žrtev. Vsaka beseda razodeva, da Mara živi v svetu, ki ni od tod. Bedovnica sredi modernega sveta . .. Gospodična Mara! Zdaj. ko je zvil Stvarnik šotor Tvojega zemskega bivanja, smo Ti hvaležni za vzgled, za delo. Naši mladini si postavila bližnji ideal za delo, molitev in žrtev. Upamo, da Ti je zdaj dobro: saj Bog ve, d>a si zidala na temelj, ki je Kristus, da si zidala ziato in srebro, drago kamenje. Ce je bilo vmes tudi kaj lesa. slame. sena. naj Ti pravični sodnik šteje v očiščenje zadnje veliko trpljenje. Ce se Ti je treba rešiti kakor sikozi ogenj, Ti hite v pomoč naše molitve. Ti pa prosi tam za svoje sorodnike po krvi in delu, za sodelavce, za farno mladost. tastrofalnem potresu 25. aprila 1895 so ljubljanski dnevni kronisti objavljali pogosta poročila o potresih, ki so jih opazovali in čutili v Ljubljani in na deželi. So bila pa tudi stoletja, ko Je Ljubljana doživljala še strašuejše potresne grozote in strahote ko leta 1895. Prodane kinovstopnice. Po poročilu agencije Stetani je bilo v letu 1941 prodanih vstopnic za gledališča in kinematografe kakor tudi za vse ostale prireditve 467".3 milij. komadov, od tega je bilo prodanih v glavnih mestih pokrajin 297,366.000 vstopnic, v ostalih krajih pa 169 milijonov 943.000. tT: im m, nii, ra> 31 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Podnevi sta policijski komisar Habrda in Gorjup obvestila -imostanskega prednika p. GrUnbocka da »lio treba ponoči na po-..:.|iališču pokopati neko plemkinjo ki se je v nastopu blaznosti .iliila blizu Mayerlinga.c Ves zmeden se .je predstojnik izgovarjal, da tega ne more storili in je zahteval časa za premislek. Tedaj pa sta mu komisarja oniolibi pod nos pismo s cesarskimi grbi. Moral se je vdati in iovrh še priseči, da ne bo nikomur izdajal ničesar o tem, kar se -io to noč godilo na pokopališču. Pozneje je predstojnik priznaval, da ga je vse lo tako zmedlo, da sploh ni vedel, za kaj gre. Cas pa je bil kratek in mizar v samostanu je moral hitro zbiti krsto, grobar pa naglo skopali grob. Bilo je že enajst, kočij iz Mayerlinga pa še ni bilo. S komisarjem Gorjufioin sta odšla čakal na cesto. »Nazadnje smo opazili sprevod. Grof Stoekau in Baltazzi sta .ila v prvi kočiji. Tmplo mladenke je sedelo med njima, trdno in toščeno, držala pa sla ga oba pod roko... Nadaljevali smo pol lo pokopališča, ne da bi se ustavili pri samostanu. Zaradi silnega ,iharja in dežja so se kočije le počasi pomikale naprej. Konja/, rrofa Slockaua je moral celo še pritrjevali kopita svojim konjem, 1 i jim ie neprestano drselo na ledu. Nazadnje smo prišli do poko-laiisča Ura je bila ravno polnoči... Grof Stoekau. Baltazzi. komisar Gorjup in jaz smo potegnili truplo iz notranjosti kočije in -a odnesli v kapelo, kjer je bila krsta, ki je bila zbila preprosto iz štirih desk, Vanjo smo položili mrliča. Grob pa še ni bil izkopan. Slabo vreme je grobarja preveč oviralo. Vkljub vsemu prigovarjanju, grobarja nista mogla kopati hitreje. Stene groba so se večkrat zrušile in praznoverna grobarja nista marala nadaljevati z delom, ker sta trdila, da je to slabo znamenje. Vrnili smo se v samostan, pri krsti pa pustili nekaj redarjev, ki smo jim prepovedali, da bi komu pokazali vsebino... Grob je bil pripravljen šele ob sedmih zjutraj. Ko smo se vrnili na jiokopališče, smo krsto zabili, p. GrUnbock je opravil mrtvaške molitve in nato smo skupno odnesli krsto do groba. Strašno vreme nam je delalo silne težave. Le počasi smo korakali naprej. Grobarja sla se neprestano križala in se na vse načine izgovarjala, dasi bi ju blagoslov duhovnika lahko pomiril. Nazadnje so le zdrvele prve grude prsti ii}i krsto. Ob jiol desetih smo zapustili pokopališče.« Več let ni smel noben spomenik krasiti groba Marije Večere. Niti preproste plošče niso smeli dali nn grob. Ce je mali hotela priti molit na grob svoje hčerke, je vedno morala prosili za dovoljenje na policiji. Nekega dne pa je vodja dunajske policije Kraus izjavil notranjemu ministru grofu Talfeju, da se mu zdi la krutost pretirana. Ko je poročal o nadziranju Heiligenkreuza, je napisni: »Strogo izvajam vsa navodila, ki sem jih prejel Menim pa, da se strinjam z vašo ekscelenco, če menim, da bi bilo treba vpošlevati bolečino nesrečne matere. .« Resnično Marija Večera ni zaslužila lega sramotnega ravnanja. Ljubila je Rudolfa z ljubeznijo neizkušene in nevedne mladosti. Njen zapeljivec jo je spravil tako daleč, da je bila srečna, da je lahko z njim skupno umrla. Zagrešila je samo eno: verjela je besedam, zapeljivim vabam elegantnega nadvojvode, ki je bil razumen, razsipen, blodnež iu moralno in telesno izrodek. Gnil je bil do zadnjih delov svojega telesa.. Ko je izdal ukrepe o Heiligenkreuzu, je cesar Franc Jožef hotel obvarovati čast Habsburžanov. Menil je, da bo na ta način uničil spomin Marije Večere. Domišljal si je, da jo bo izločil iz žaloigre, ki je uničila njegovega sina Rudolfa, in lo tako, kakor sc skuša izbrisati ljubavna dogodivščina, če se zažgo ljubavna pisma Pri tem pa se je zelo zmotil. V tem oziru je dokazal ozkosrčnost, pomanjkanje srčnosti in moralne višine, ki bi se težko pričakovala pri vladarju, ki je sicer moral prenesti že toliko udarcev. Štirinajsto poglavje. Žaloigra v Mayerlingu je odprla pred Elizabeto strašno pot, nu katero jo je njena nesrečna usoda nalo še bolj porivala. Brž ko so Rudolfovo krsto položili v grobnico pri kapucitiih in ko so se končale vse pogrebne slovesnosti, je Elizabeta takoj odšlu z Dunaja k svoji materi v Possenhofen pri jezeru Starnberg. Tja so kmalu prišle njene štiri sestre, ki jo zelo ljubijo. Prišla je Marija, bivša neapeljska kraljica, Helena, kneginja Turn-Taxis, Ma-tilda. jioročena grofica Trani, iu Zofija, vojvodinja Alenson. Dasi jo je njihova ljubezen zelo ganila, je vendar hitro pobegnila. Ni mogla prenašati, da bi dolgo gledala pred seboj strašen okvir svojega tajinstvenega romana: grad Berg in Otok cvetja. Zato se bo za nekaj tednov skrila sama, popolnoma sama, v tirolske gore, v Meran. Od tam pa je odšla nn Krf. Tam je dolgo vzdržala. Takoj je čutila, da se ji je zdravje zopet vrnilo in okrepilo. Na otoku si je zgradila bajno bivališče, marmornato palačo, jiolno antičnih kipov m reliefov. Obsežno stopnišče je nicd najraznejšim cvetjem vodilo na obalo morja. Velik gozd borov in cipres je varoval domovanje pred nepotrebnimi radovednežu novice Koledar Sreda. 30. decembra: Evgenij, škof; Liberij, škof; Anui.ia, mučenica; Sabin, škol iu mučenec; Honorij, mučenec. Četrtek, 31. decembra: Silvester I., papež; Melanija, sveta žena; Kolumba, devica in mučenica; Donata, mučenica; Poncijan, mučenec. Lunina sprememba: Zadnji krajec 30. decembra ob 19.37. Herschel napoveduje nestanovitno vreme. Novi grobovi ■f- Jožef Herfort, V ponedeljek je umrl v Ljubljani po dolgi, mučni bolezni 77 letni ugledni |K>sesinik v Mostah g. Jože! Herfort. Pokojni je bil brat preparatorja Viktorja Herforta in slric dr. Jožefa Herforta. Zapušča tri hčerke in dva sinova. Pokopali ga IkkIo v sredo ob pol petih popoldne iz Zaloške ceste št. 161 Naj rajnemu svett večna luč, vsem njegovim dragim naše iskreno sožljel + Jožica Novak. V ponedeljek je umrla v Ljubljani gospa in mati Jožica Novak, rojena Šaplja, soproga prof dr. Frana Novaka. Blago mater bodo pospremili na zadnji poti v sredo ob treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Sveta maša zadušnica bo 4 januarja ob pol osmih v frančiškanski cerkvi. Naj (točiva v miru, vsem svojcem naše sožalje! I -f- Dragotin štrueelj. Po daljši bolezni je umrl v Ljubljani g. Dragotin štrueelj, častni konzul Portugalske in bivši carinski posrednik. Pokopali so ga v torek popoldne, maša zadušnica 1)0 v sredo, 30. decembra ob pol osmih v farni cerkvi sv. Frančiška Nai počiva v miru, vsem njegovim dragim naše sožalje. UeeiUki! Izšla je krasna in pomembna knj'ž — Nalahno sneži. Letošnje decembrsko vreme je še vedno nekako volneno in ne premrzlo, kajti bila so leta. ko je dnevna temperatura že prve decembrske dneve padln za več stopinj pod ničlo. Lelos v decembru je marsikatero sadno in drugo drevje začelo dobro brsteti. Ponekod imajo jablane močno nabreklo popje, tudi lepe magnolije so začele bujno brsteti, toda sedanji, še itak zmerni mraz je nadaljnje brstenje ovrl in otežkočil. V ponedeljek je bil dosežen dnevni temperaturni maksimum —2.8. V torek pa je bila jutranja temperatura za las višja od prejšnjih dni, toda še vedno pod ničlo. Bilo je v torek zjutraj —0.7. V lorek zjutraj je spet lahno sne-želo. Barometer je začel padati in je v lorek zjutraj dosegel stanje 765.5 nun. Od ponedeljka do torka zjutraj je bilo 0.3 mm padaovin. — Za novoletno" darilo kupite svojim prija-. teljem in znancem, posebno pa gosj>odinje svojim družinam, izvod naše »Družinske pratike< za leto 1943. Zelo boste ustregli vsakemu obdarovan-cu. Izvod stane le 2 liri. — Razne nesreče na deželi. Jože Lambergar je kljub 63 letom še krepak in dober tesar, doma v Dobrunjah. Po nesreči je padel in si zlomil LJUBLJANSKI I Delavniki: IS.50. 17.30. Sloga ed 14 dal|e nedel|e in piainikl: 10. 15.30. 15.50. 17.30 v kinu Union le mallnela ob 10 50 Ljubka, moderna veseloigra z glasbo In peljem Pojoča ljubezen Jazz in športi V glavni vlogi: Maria Denis, Massimo Serato KINO MATICA - TEL 23-41 Film ljubezni in glasbe „Če se vrneš" V glavni vlogi: Tifcda-Caire in Nieole Vattier Glasba: Mario Sehisa KINO SIOGA — TEL 27-30 Sijajni film o veliki, tragični ljubezni po Sem Benellijevem romanu G O R G O NA V glav. vlogi: Mariela Lotti, Rcssano Brazzi. KINO UNION - TEL 22-21 desno roko. — Marija Čudnova. 62 lelna |>osest-nikova žeiui v Vnanjih goricuh je padla z 4 111 visoke lestve in dobila hude notranje poškodbe. — Amalija Peternelova, 18 lelna knietska delavka v Blatni Brezovici je bila zajioslena pri slamorez-nici, ki ji je po nesreči odrezala prste na desnici. — Cirkularka jo ključavničarju, 24 letnemu Anionu Verderberju v Kočevju porezala prste na desni roki — Franja Švigljeva, 15 letna posqst-nikova hčerka v Begunjah pri Cerknici, si je pri padcu zlomila desno nogo — Tilka Petrovčičeva. 8 letna hčerka čevljarskega mojstra v Hotederšici pri Ix>gatcu, bi bila kmalu |>ostala žrtev ognja. Obleka ji je začela goreti. Klicala je na |>onioč. Z največjo naglico so ji gorečo obleko strgali z života, po katerem je dobila hudo opekline, očju&ijaita 1 Rekolekcija za duhovnike. Po zgledu iz drugih krajev začnemo novoletne rekolekcije s skupno adoracijsko uro na prvi petek 1. januarja ob 4 pojioldne. Nato bo skupno premišljevanje in na koncu predavanje. — Vse preč. gg. vljudno vabi vodstvo Doma in UA. I Delitev racioniranih živil v mesecu januarju. Meseca januarja 1943-XXI IkkIo dobili potrošniki sledeča racionirana živila na navadno' živilsko nakaznico: dnevno 150 gr kruha nli HO gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke. Dulje mesečno 1000 gr riža, 1000 pr testenin. 500 gr sladkorja, HM) gr slanine, 200 gr masla, 1 del olja in ItH) gr mila. — Potrošniki nn j>od-ročju mestnega preskrbovailnega urada Ljubljana, ki niso pridelali fižola, ali ki ga niso Cripeljali v Ljubljano z dovolilnico Prevoda, odo dobili razen tega še 500 gr fižolu na od-rezek >A«. I ZA NOVO LETO SE SPOMNITE NAJ-BEDNEJŠIH - SLEPIH! DARUJTE DRUŠTVU SLEPIH! 1 V drugem delu nocojšnjega violinskega koncerta, ki ga bo izvajal Jurij Gregorc ob 18 v mali filharmonični dvorani, je predvsem na sporedu njegova last ua skladba llubuto appas-sionato, ki je na.stalu leta 1958. la njegova skladba je bila izvajana še isto leto v Buenos Airesu na koncertu moderne skladbe. Ponovno pu je bila izvajana tudi v naših radijskih koncertih. Dalje je na sporedu Čajkovskega Melanholična serenada, široka, glolioko občutena melodika, ki nosi vse spremljala na klavirju pianistka Marta Bizjakov«. Na koncert mladega domačega umetnika ofKizarjamo in vabimo. Začetek bo točno ob 18 v mali filharmonični dvorani. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Nfntice. 1 Ponesrečenci v Ljubljani. Dan za dnem v zimskem času zaznamuje kronika nesreč razno padce, ko si ljudje zlamljajo noge ali roke. Takih nesreč ie skoraj do 50 odstotkov od vseh nezgod. Zasebnica. 66 letna Leopoldina Smidova si je pri padcu zlomila levo nogo. — Hočevar Dušan. 14 letni dijak, se je močno usekal v levico. — Ivanka Unetičeva. 22 letna služkinja, je padla s podstrešja 3 m globoko in si hudo zlomila levo nogo. — PH močnem pndeu si je poškodoval hrbtenico 35 letni delavec Josip Petrovčič. — Na tri-mostju je spodrsnila 21 letna šivilja Kristina Zor-manova in se pri padcu hudo potolkla po glavi. — Hud pes je ugriznil 11 letnega Marjana Šajna, sina postrežnice in to v levico. Lastnik psa bo odgovarjal pred sodiščem. — Jože Ferlič, 13 letni sin pekovskega mojstra, si je pri padcu zlomil levo nogo. — Rupnik Asojzija, 62 letna žena železničarja. pa si je zlomila desno nogo. 1 Božični čas — božični čar in mir. človeško srce je v teli vzvišenih dneh najbolj spremljivo. Dobrota mora v tem svetem miru zmagati nad dolgo skrito zlobo. Pohlepni računi Grege. Jurce in Tinača se spremene v samo dobroto, ko srečajo sv. Družino — na koledovanju — v božični noči, iu ji težko pri-beračeno vse podare. In v hij»ti so odpuščeni stari grehi. Fden za drugim krenejo na pot jk> plačilo in sama božja Milost jim je v oporo. »Tri kralje« bo I. januarja ob pol 5 uprizoril »Rokodelski oder«. Preskrbite si vstopnice v predprodaji. v nedeljo od tO do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni [»isarni, Petra,rkova 12-1., desno. 1 Sadjarsko in vrtnarsko — podružnica Vič — je prejelo živo a|>tio. Dvignite ga takoj pri g. Ga-brovšku. Rožna dolina, Cesta XVI1-1. 1 Izpred malega kazenskega senata. Mlad Galjevčan France Poženel, po poklicu krojaški pomočnik, ki mu pa ta poklic ne prija, rajši krade in igra hazardne igre, je bil pred malini kazenskim senatom obsojen na 1 leto in 3 mesece robije zaradi zločina tatvine in prestopka nakupa ukradenega kolesa. Poženel je 1. aprila 1941 ukradel Mariji Palčičevi, ko se je z magistralno kapo izdajal za mestnega uslužbenca, več zlatnine v takratni vrednosti 5000 din, dalje je na Črnu- Na vzhodno fronto ruskega bojišča so prispeli božični darovi za italijanske tele čah kupil od nekega Rotarja moško kolo zn 25 nemških mark. ko je bilo kolo vredno tikrat toliko. Poženel je lažno ovajal tudi mnoge osebe, za kar bo moral še odgovarjati pred sodiščem. I Na novo telo in v nedeljo 3. januarja IkkIo ob 4 poj), križarji iu klarice uprizorih v frančiškanski dvorani p Krizoslomovi otroški igrici »Začarana kraljevska otroka« in »Mati Jezus je lirišet« ler Boonovo dekliško zborovsko igro >Sv. Cecilija«. Vabimo vse naše starše, tla pripeljejo svoje tutile varovance k lem predstavam. To bo za vas in zanje najlepše iKižično veselje. Pohitite z nakupom vstopnic v trgovini A. S(iliyoj, Frančiškanska ulica. 1 V Ljubljani sn umrli od 18. dn 24. decembra: Kordisch Terezija, 77 let. učiteljica v p.. Za gradom 1; inž. Obereigner Emil. 71 let, gozdarfkl nadsvetnik v p. Rimska e. 10; Gortnnr Alojzija roj. Lotrič. 79 let. žena mest. delavca, Apiliova ulica 34; Baraga Martinka. 3 mesece, hčerka žel. zvanienika. Lampetovu ul. 13; Hafner Marija roj. Čuk, 75 let, vdova po finančnem nadprcgledtiiku, Cigaletova ulica 3, šega Marija roj. l-otrič, 93 let. vdova jermenarja, Ja|)ljeva 2; Oražem Ivana roj. Trškan. 66 let, poseslniea. Predovičevu 5; I.ebnr Avgust, 71 let, |k)dobnr. Japljeva 2; Bertoncelj Stanislava, 4 mesece, liti zasebnega uradnika, Be-žigrud 1; Seljak Ema roj. Lassnig, 19 let. žena insp. drž žel., Oblrska 22; Ololuni Vincetic, 55 let, železničar. Tovarniška 9; Sušnik Nežka, 54 let, delavka, Jenkova 5. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Kramar Andrej, 5 mesecev, sin žel. kurjača, Klunova 7; Florenini Ludvik. 72 let, višji poštni ontrolor v p.. Prisojna 1; Roje Marija, 65 let, služkinja, Staretova 14; Andoljšek Franc, 7 let, Velike Poljane 3 pri Ribnici; Po-tokar Marjan, 3 leta, sin delavca. Stranska vas 22, Grosuplje; Babič Frančiška, 42 let, žena rudarja, Kočevje-Rudnik 222: Znlokar Marija, 46 let, prodajalka pri Sumi, Topniška 17; Siliovc Alojzij, 68 let. vpokojeni žel."uradnik, Gradaška 14; Golouh Frančiška roj. Regent, 50 let, žena uradnika, Topniška 14; Jure Alojz. 61 let, mestni delavec. Rožna dolina 37; Koprivec Terezija roj. Košak, 67 let, vdova železničarja, Maurerjeva 5; Gregorič Otoknr, 28 let, dipl. jurist, Poljanski nasip 14; Rozman Neža, 45 let, žena orožn. narednika, Zg. KaSelj 54, obt!. Polje; Logar Antonija, 71 let, branjevkn, Galjevica 62; Zupančič Jožef, 3 leta, sin delavca, Boštanj 9; Dominko Franja, 38 let, žena učitelja, Vrhnika, Nova cesla 38. Gledališče OPERA. Sreda, 30. decembra ob 16: »Seviljski brivce«. Ited Sreda. — četrtek, 31. decembrn ob 16: »Slepa miš«. Opereta. Izven. Sprememba repertoarja. Zaradi bolezni v opernem ansamblu je za 30. t. m. napovedana premiera Puocinijeve opere 'Sestra Angellca« in »Beethovnova 7. simfonija' preložena. Uprizoritev bo *. januarja v soboto oh 1« za red Premierski. V sredo 30. t. m. pa ho »Seviljski brivec« za red Sreda. DRAMA, Sreda, 30 decembra oh 16.30: »Oče«. Hed IV — Četrtek, 31. decembra ob 16.30: »Ples v Trnovem«. Izven. Naznanila ROKODELSKI ODER. Novo leto. 1. januarja oh pol ."i: »Trije kralji«. — Nedelja, 3. januarja ob pol 5: »Trije kralji«. '— Sreda, 6. januarja ob 3: »Trije kralji'. — Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki ho na dun predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 121. desno. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Blciweisova c. 43: mr. Trnkoezy ded., Mestni trg 4 in mr Ustar, Selenburgova ulica 7. POIZVEDBE. 23. decembra je bila izgubljena od Ljudske knjigarne do semenišča irnn listnica z denarjem in fotografijami. Poštenega najditelja prosim. da to izroči v upravi »Sloveueca« pod štev. 161. liADIO. Sreda, 30. decembra. 7.30 Slovenska glasba — S.00 Napoved časa Poročilo v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila t slovenščini — 13.45 Lalika glasba — 13.01) Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 IVsmi za vso oknse vodi dirigent Segurini — 14.01) Poročila v italijanščini — 14.li Pisana glasba — 14.30 Koncert čelisla Cende fiedllianeria - pri klavirju Marijan Lipovšek — 15.00 Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved časn. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Polke in mazurke — 17.35 Koneert sopranistke Angebke Tuceari — 111.00 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini - 19.45 Simfonična gla-dia — 20.00 Napoved casa _ Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar KULTURNI OBZORNIK Simfonični koncert Glasbene Matice V ponedeljek zvečer je priredila Glasbena Matica v veliki unionski dvorani simfonični koncert, na katerem je izvajala Corellija (Sarabanda, Giga, Badineria), Osterčev Religioso. Bachov koncert v a-molu in Beethovnovo simfonijo v A-duru. Kako zaželjene so v Ljubljani take in podobne prireditve, priča velika udeležba glasbenega občinstva. ki je zasedlo dvorano do zadnjega mesta. Orkester Glasbene Matice nas je tudi tokrat prepričal, da imamo Slovenci v njem predstavnika visoke glasbene kulture. Posamezna dela je podal precizno, prav temeljilo pa je naštudiral Corellija. Dela. ki so bila na sporedu, bi zahtevala mestoma še več fioglobitve, kar velja zlasli za Osterčev Religioso katerega izvedba je ostala hladna V Bachovem koncertu v a-molu je nastopila kol solistka (violina) Francka Ornik-Rojčeva Svojo nalogo je rešila z globino svojega znanja in nas je tudi tokrat prepričala, dn spada med naše solistične vrhove. Želeli bi jo slišati še ob drugih podobnih priložnostih. V celoti |>a smo imeli vtis, da se simfoničnemu orkestru Glasbene Malice ni posrečilo izčrpati in podati vso le)ioto del, ki so bila na sporedu. Tudi poglavja Beethovnove simfonije v A-duru bi zahtevala še Študija in poglobitve, da h| bili deležni one toplote, ljubkosti in dinamične sočnosti, katero smo mestoma pogrešali in za katero je orkester Glasbene Matice sposoben. Koncert je naštudiral in ga vodil naš violinski virtuoz Karlo Rupel. —a. Dve produkciji Glasbene Matice Pred prazniki so priredili gojenci Glasbene Matice dva prav uspela nastopa, ki sta imela, prvi sicer manj poudarjen, drugi pa izrazito božični značaj. Pa prvem nastopu je pokazalo svoje znanje kakih 25 gojencev; bili so večinoma pianisti, slišali mo pa tudi sedem violinistov in enega čelista. ie iz narave instrumenta samega izhaja, da so pianisti za poslušanje v splošnem bolj dozoreli kot violinisti. Violina je dosti uporen instrument, ki se poda bodočemu koncertantu šele po nekaj letih dela. dočim je mogoče iz klavirja izvabiti že na prvih stopnjah pouka relativno dober, svež, pojoč ton. Predaleč bi zapeljalo, ako bi hotel iz množice nastopajočih omeniti le najboljše. Saj so v resnici vsi svoji stopnji primerno svojo nalogo s prizadevnostjo rešili. Prav začet-niških skladbic na produkciji skoraj nismo slišali, nivo je bil dvignjen nekoliko više. — Pianisti so izšli iz šol profesorjev: Bizjakove. Hrašovče-ve, Bradačeve. Kolaričeve, Sonca, Štruklieve, Še-škove; violinisti iz šol: prof. Pahorja, Gregorca, Ivančiča; čelist iz šole prof. Jerajeve. Druga produkcija je bila posvečena vsa božični misli; razen v zadnjih treh točkah, ki so izvedljive le z večjim ansamblom, je pokazala, kako se da v družinskem krogu ta praznik s skromnimi sredstvi tudi glasbeno prav lepo proslaviti. Na nastopu smo lahko spoznali vsaj majhen del domače in tuje izključno božične literature, zato bi lahko imenovali ta nastop neke vrste stilni koncert. Tudi tu ne bom našteval vseh izvajalcev; dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Radio za dni žlno — 21.30 Orkester »Cetrai vodi dirigent tiar/'//.. — 23.11» Koncert ljubljanskega komornega duu Tro»' staj* — A. Trosi - klavir, J. SlaJ« — violina — 22.4 Poročila "" """ italijanščini Iz Gorizije omenim le najvažnejše točke Tako je basist Korošec Ladko doživeto odpel štiri Prcmrlove božične pesmi; od lanskega nastopa je pokazal v tehniki in v izrazu lep napredek. Pianistka Mar-tecchini Sonja je z dobrim čutom za klavirski ton odigrala Čajkovskega Trojko. Na nastopu smo slišali tudi šolski orkester. Štel je okrog 30 članov, vodil ga je prof. Karel Jeraj Orkester je dosegel s prilično težkim Handlovim pastoralom iz ora-torija »Mesija« in z Manlredijevim božičnim koncertom prav lep uspeh. Tehnična in dinamična iz-delanost je šla že kar v potankosti, kot smo je vajeni pri odraslih igralcih. Zanimiva je bila izvedba dveh Tomčevih starih božičnih pastirskih pesmi: pri dveh klavirjih je sedelo šest mladih igralcev, ki so pogumno odigrali klavirski del; tudi ritem, ki posebno pri skupni klavirski igri rad dela preglavice, je bil še kor dosti dober Ob tej spremljavi jc odpel obe pesmi mladinski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Težko bi bilo ves ta drobiž prešteli, vendar bi po približni cenitvi štel zbor gotovo preko sto glasov. Tako je ta zbor gotovo največji, morda tudi edini mladinski zbor. ki trenutno obstoja v Ljubljani. Zbor kot tudi mladi solisti so sveže nastopili. Kot zadnjo točko smo slišali Poličevo božično suito za soli, mladinski zbor in mali orkester. Vso izvedbo so oskrbeli goicnci Glasbene Matice pod Poličevim vodstvom. Suita ima šest ali sedem delov, V vsak del je vpletena po ena slovenska božična pesem, orkester ima samostojne uvode in samostojno spremljavo. Delo je zanimivo in za mlade izvajalce tudi poučno. Vsi sodelujoči so se potrudli in s svežim zanosom odpeli in odigrali razmeroma težko skiadbo. M. T. Duhovniška vest. G zlutomnšnik A. Kosovel, župnik v S. Andrea, ki spada med mestne župnije, je |k) več kot polsloletncm uspešnem delovanju v vinogradu Gospodovem, star 83 let, stolni v zasluženi pokoj. Na njegovo me-to je bil imenovan profesor g dr Alfonz čuk. V nedeljo 13. decembru, ko so farani slavili tudi praznik svojega |>atrona sv. Andreja, je bil novi župnik slovesno ustoličen. Umestitev je vodil stolni kanonik insgr. Ig Valentinčič. Izredni slovesnosti je prisostvovala vsa lara. Mogočim cerkev je bila vsa v zelenju in belih nageljčkih. Tudi petje priznanih cerkvenih pevcev je bilo odlično. Mlademu župniku želimo na novem mestu obilo l>ožjc-ga blagoslova I FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR KACER 85. NEOPA2ENO SMUKNE V SVOJO SOBICO IN GLEJ: NA MESTU NJEGOVE POSTELJICE STOJI ROŽNA ZIBELKA. DOBRI BOG JE POLOŽIL VANJO NOVEGA'FANTKA, NJEMU TAKO ZELO ZELO PODOBNEGA. 66. BOG JE USLIŠAL NJEGOVO PROŠNJO IN PODARIL MAMICI NOVEGA OTROCICKA V VESELJE. MAMICA C.A JE NESLA NA VRT, GUGALA GA IN PELA. IN ANGELČEK JE VEDEL. DA BO ZDAJ VEDNO VESELA. 67. ZAFRFOTAL JE PO ZRAKU IN ODLETEL NARAVNOST V NEBESA, DA SE ZAHVALI BOGU ZA MAMINO UTEHO. POTEM SE JE VRNIL KOT ANGEL VARUH SVOJEMU BRATCU. KONEC. A. Fogazzaro: 72 Palača ob lezeru »Prav Poslušaj me, Ivanklca. Rad bi, da bi mi razkazala hišo. Nato pa mi boš prinesla stol v ložo. Kaditi moram, če ne, so razletim.«' Medtem ko sta Ivanka in redovnik hodila |>o hiši, je Silla slonel ob ograji v loži in gledal zeleno jezero, ki je spalo v soncu, .le res že minulo toliko mesecev? Gore in globok mir, ki je vladal tod, su ga zopet zajeli, kakor da bi bil njihov. Zdelo se mu jo, da ni nikdar odšel, ter da je sanjal Milan, dolgo zimo in vse težave, ki jih je ta čas prestal. A kinulu se je spomnil zopel na sedanjost, ua ubogega bolnika in na njo, ki je, kljub temu, da je ostala v senci, na-[M)lnjevala vso hišo s svojo prisotnostjo. Čemu so je skrivala? Zdelo se mu je, da sliši njen korak, šum njene obleke, du mu prihaja nasproti v vsej svo.ii ponosni lepoti. Okrenil se je, da bi jo videl, a loža je hilaprazna Zdaj prihajal Ne. Ril je prijatelj grofov £al vador, odvetnik M i rovi č Stopal je uurahlo, spoštljivo (KT/dravil Silla iu odšel proti bolnikovi sobi. Kmalu se je zopet vrnil in vprašal Silla. če je videl patra. Ko mu je ta povedaL, da si z Ivanko ogleduje hišo, je obstal in se začel raz-govarjati Skušal |e odkriti, kako je Silla zvedel za grofovo bolezen. Silla 11111 je odgovoril, da že daleč naokrog vsi govorijo o tem in da se celo širijo vesti, da je grol že umrl. Ni hotel povedati, kje je on sam izvedel o lem. niti odkod je to jutro odpotoval, čeprav ni niti malo dvomil, da bodo to lahko zvedeli po vozniku. Ker je odvetniku bilo nelju!>o to prikrito poizvedovanje, je kmalu oh rti il razgovor drugam. Zaupal je Sil lu, da so mu ti kraji do skrajnosti neljubi. Tudi on, kakor njegova stara prijateljica, ni mogel več prestajati. Komaj je čakal trenutka, da hi mogel iti odtod Končno se jo pater vrnil in Silla je odšel na vrt. Vezza je stal ob vodometu iu metal drobtine ribicam. Silla se mu je izognil in krenil preko dvorišča proti izhodu Sel je mimo vratic, ki so vodila v pristan. Videl je oba čolna. Nato je po gledal proti skrivnim stopnicam, ki so vodile v desno krilo hiše Žive duše ni bilo nikjer, povsod je vladala gluha tišina. Odšel je skozi vratu proti N v Že po par korakih ie obstal in se ozrl. Tam zgoraj je dobro znano okno bilo zaprto. Zahajajoče sonce se je upiralo v vetrnice, v sivo zidovie in v magnolijo spodaj v visečem vrtičku. Nobenega znaka življenja ni bilo nikjer. Silla se je dolgo sprehajal po samotnih stezah Ko se je vračal, je okno bilo še vedno zaprto, čeprav je sonce že skoraj zašlo. Silla je vstopil v hišo. trdno prepričan, da se Marina ne bo prikazala do večera, da pa jo bo gotovo videl ponoči. Večerja je bila zelo žalostna. Oče Tosi je že pred koncem večerje vstal od mize in odšel k bolniku. Grofica in Nepo sta bila zelo redkobe- sedna. Vezza pa je hotel na vsak način kramljati, ker se je bal, da bi mu ta žalostna tišina povzročila slabo prebavo. Spravil se je torej nad odvetnika in mu govoril o Benetkah, o prijateljih, ki jih je imel tam, o gondolah in še o raznih drugih stvareh. Odvetnik je bil nejevoljen in je le kratko odgovarjal. njegov tovariš pa ni odnehal. Tudi Silla je molčal. Grofica ga je pozorno pogledala že takoj v začetku in tudi še f>ozneje. vsakokrat, ko mu je služabnik ponudil novih jedi Jasno je bilo, da trpi, ker mora molčati. Od časa do časa |e pogledala sina, kakor da bi hotela reči: »Ne vzdržim večl«; ta pa jo je prodirljivo pogledal s svojimi kratkovidnimi očmi in ii zaprl usta. Po večerji je prišla Ivanka in sporočila, da oče Tosi odhaja, da pa želi pred odhodom govo- riti z bolnikovimi sorodniki, kakor se je domenil z odvetnikom. »Obvestite markizu,« jo dejala grofica Foska. >Sem jo že obvestila, a je sporočila, da ne more priti.« »Povejte ji, da bomo mi prišli k njej.« »Jo žo izjavila, da ne sprejme nikogar.« Silla je vstal od mize. se rahlo priklonil in odšel. »Razumel jo,« je dejal Nepo. »Ivanka, ali nam lahko poveste, kako je ta človek prišel sem 111 kdo mu je dejal, naj ostane tu?« »Kako je prišel, ne vem. Da bi pa ostal tu, sem ga prosila tudi jaz, ker vem, da jo bilo go-s|xxiu grofu zelo žal, ko je odšel in domnevam, da mu bo dobro delo. čo ga bo videl. Gospod grol mi je celo naročil, naj bo njegova 6oba vedno pripravljena, če bi se slučajno vrnil.« Po mučni bolezni, previden n tolažili sv. vere, nas je za vedno zapustil v 77. letu starosti, naš ljubljeni oče, stari oče, 6rat, stric, gospod .10/EF IIE R FORT posestnik Pogreb Umnega pokojniku bo v sredo, dne 30. decembra 1912, ob pol :i popoldne iz liliSe žalosti, Zuloška ecsta št. llil (Moste). Ljubljana. 28. decembra 1942. Globoko žalujoči : MARIJA por. Zupan, JOS5EFA por. Klein, FRANČIŠKA por. Hafner, liOero: FRANCELJ, IVAN, sinova ln ostalo sorodstvo Na Sveti dan zvečer je odšla k svojemu Bogu naša preljuba sestra in teta, gospodična Mara Pire strokovna učiteljica Pokopali smo jo v nedeljo, 27. decembra 1942, k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale po raznih cerkvah. fing bodi plačnik osem, ki sle noši ljubi M a r i stali ob strani v njenem trpljenju, jo spremili na njeni zadnji pati in molili za njen dušni mir. Ljubljana, 29. dec. 1942. m. Katarina Pire — druilna Komar Športniki, ali že veste ... ... da so izdali Francozi najnovejšo lestvico letošnjih igralcev tenisa ln da priznavajo na tej listi prvo mesto Destretneauju? Na drugem mestu je Bussus, na tretjem pa Petra. Glede žensk se niso mogli odločiti za prvo mesto in so ga priznali kar dvema: Lasarguejevi in Woiversovi. . . da imajo na Švedskem navado, da podelijo vsako leto zlato kolujno tekmovalcu, ki je bil najzaslužnejši za čast narodnega š|x>rta? Letos so jo (Midelili Gundarju Haeggu, slovitemu tekaču,, ki je postavil tekom poletja dolgo vrsto svetovnih rekordov. ... da je postavil Verganc, učitelj jadranja, nove svetovni rekord v vztrajnem poletu? Ostai je v zraku 45 ur 28 minut in 5 sekund ter s tem izboljšal dosedanjo znamko za dobrih sedem ur. Verganc ie jadralni učitelj na nekem letališču v bližini Dunaja. Ne pogrevajte jedi, če vam manjka vitaminov Nemški strokovnjaki so na podlagi ponovnih skušenj ugotovili, da iiinajo pogrete jedi dosti manj vitaminov, kakor pa sveže kuhane. I«ko so nu primer natančno dognali, da pogreto kuhano sočivje v pol ure izgubi do 27 odstotkov vitamina C ter 13 odstotkov vitamina B. Če pa sočivje še bolj pogrevamo, je izguba vitaminov še večja. Če takšne jedi pustimo osem ur pri temperaturi. kakršna navadno vlada v kuhinji, se vitamina C Izgubi celih 70 odstotkov, vitamina 15 pa 10, če pa kuhano sočivje damo šc gorko v posodo, ki drži toploto, se v osmih urah izgubi samo I odstotek vitamina C, in 26 odstotkov vitamina B. V ledenici gre v istem časti vitamina C v izgubo »8, vitamina B pa 4 odstotke. če pa takšne jedi držimo nekaj časa v ledenici, potem pn jih hitro segrevamo, sta odgovarjajoči izgubi 30, oziromu 15 odstotkov. Tudi če kuhano sočivje še tako dobro zapremo v posodo, ne moremo preprečiti, dn se ne bi izgubilo mnogo omenienih dveh važnih vitaminov. Z neizmerno bolestjo naznanjamo prijateljem in znancem tužno vest. da nas ie po dolgi mučni bolezni za vedno zapustila nepozabna soproga in zluta mamica. hčerka in sestra, gospa Jožica Novak roj. profesorjeva soproga I K večnemu počitku jo spremimo v sredo, dne 30. decembra 1942. ob 3 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo darovana dne 4. januarja 1943. ob pol 8 ziulrai v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana. 28. decembra 1942. Prof. dr. Fran Novak, soprog dr. med. Lelja, hči — dr. iur. Bogdan, sin — Antonija Šapla, mati dr. Anton Šapla in ing. Rihard Šapla, brata in ostalo sorodstvo Naročajte SLOVtttCA najcenejši slovenski dnevnik, EIJ m - Rad Prodotti chimici sintetici - Preparati biologici - Specialita medici-nali - Prodotti d'uso radiologico • Soiuziom steri/i per miezioni -Prodotti chimici oun oer labora-tori scientifici, per cliniche e pet uso anaiitico - Prodotti chimici d'uso industriale Sintetični kemični proizvodi - Biološki preparati - Zdravime speci a-iitete - Proizvodi za radiologijo -Sterilizirane spo/ine za in/ekci/e ■ Kemično čisti proizvodi za znanstvene laboratori/e klinike m analize - Kemični proizvodi za porabo v industriii CAR 101 REJ A S A MIIAN0 PARLIAMO L'lTALIANO Scliema della XI. lezione clio verrft tenutn dni prof. dott. Stimko Leben, mercoledi, il :j(l diceinbre 1912-XXI, ore 19. LEZIONE UNDICESIMA Metafore aiiimalcsclic Se siaino tardl d'ingegno ei chiamano buoi; sc sudici o eorpulenti. porchi; so vlllnni e selvatiei, orsi: sc ignoranti, asini. Clii ripete i diseorsi ultrni č nn papugallo: clii riprorluce le nltrui azioni č una seimmia: clii esereita un poeo di usarn u sollievo dei disperati, č una siingulsuga. Patite le distrnzioniJ vi dan delPalloeco Siete uomo di tutti i eolorit vi ilieonn eainnleontc. Siete astutol oli ehe volpel Siete voracet ob elie lupol Oli che talpa, se non vedete le cose piu cliinre! Ob ehe mulo, se siete pertinnee! Oh clio gufo, se aborrite ln luce della verilal Ln donnn iraeonda e vendientiva č unn vipera, la volu bile 6 fnrfalla. eivetta lu luslngliiera... Ma qul, osscrveia taluno, non si tratu clic «11 (lunlitii vizioae, Oli! ... lu forza eou genorosltii (c nnelie senza) ha 1'eterno suo modello nel leoue. Ln fedeltii e 1'auiiclzia hanno per tipo inevitnbilc il eane. Oli anianti teneri si dieono colombe; 1'ingegni suhliini anuile: i buoni poeti eigni. Clii ha neulo 1'occliio della mente, vien parngonato alla lince; 1'uomo mnnaueto si onora eni titolo di ngnello: clii ln risparmio per i futuri bisogni, si chiuma prov-vido eome In fornilca: perfino 1'celettieo č un'ape ehe sueehia il micle da ogni flore, lnsoinmn atliiin bravo clii mi sn trovare un inilividuo solo chc in bene o in inaie, non russoniigli n tre o qnattro bestie nlmeno. (Giovanni Rnjborti.) Eserclzlo Trnducetc? Ta pisalni stroj (maechina da seri-vere) je (enstare), predrag. — Preveč besed rabijo (usare). — Kako dolgočasno (noisol je ta revija! — To jabolko je šo premalo zrelo (maturo) — Z nikomer ne Izpregovorijo. — V tem mestu .ie preveč odvetnikov (avvoeato). — Knj ti jet Ali si bolan! — Nisem: znkajt — Zelo rdeča lica (gunnoie) iinnS iu čelo (ln fronte) .elo vroče, — To vino mi (mi) nc ugn.ia (piacere): preslndko je. Edgar Wa!lace: 36 3krimsf skmSjene sveče Roman Meredithovi načrti so sc medtem dobro raz-ijali. Točno si je začrtal svoj postopek in da >i ga izvedel, se je pogovoril z načelnikom in ' pravosodnim ministrom »D;i, o hčeri nimam skoraj ni ka kili vesti,« :nu je žalostno rekel minister. >in resnično sem v zadregi. Ne morem vam točno povedati, go-pod Meredith. kako da je mogla to napraviti, i gotovo je, da je to napravila.« >Ali bi mi lahko pokazali njena pisma ali i jene brzojavke?« je vprašal T. Ks. »Mislim, da ni mogoče,« je odgovoril mini-le.r slovesno. »Prosila me je, da bi obdržal v ujvečji tajnosti vsa njena obvestila. Soprogi in pisal. naj se vrne domov Mislim, da ne-restana napetost, ki jo prenaša, prekaša sle-erno človeško odpornost.« »Seveda,« je rekel T. Ks. |>otrpežljivo, »tudi i-lova, na katerega ste odgovorili, vam ni molče povedati.« ■Odgovoril nisem nu nikak naslov,« inu jo Ivrnil, a se takoj popravil, »to se pravi, brzo-vko. obvestilo sem dobil davi, u ni bilo ni-,kegu naslova- nu katerega naj bi odgovoril.« »Iluzumem,* je rekel l.Ks. Popoldne je naročil svojemu tajniku: »Želim prepis vseh oglasov obupu v jutriš-ih dnevnikih in v zadnji izdaji današnjih rernikov. Jutri zjutraj, ko pridem, naj bodo "ipravljoni nn moji mizi.« Drugi dan ob devetih, ko je prišel v urad, so ga že čakali in vse je skrbno pregledal. Brž je našel obvestilo, ki ga je iskal. »B. M- V zelo neprijeten položaj si me spravila po neumnosti. Prejel zavitek, naslovljen na mater, in ga spravil v mamini sobi. Ne razumem. zakaj hočeš, da bi ob koncu tedna odšel in dul služinčadi prosto, n sem le to storil. Rad bi podrobnih pojasnil. Stvar se le že predolgo vleče. Oče.« »To je,« je vzkliknil T. Ks. veselo, ko je bral oglas, »tu, tli moram začeti s svojim delom!« XVI. Februar navadno ni mesec meglii, pač pa burje, loti u in snega, vendar je bil večer 17-februarja 19... miren in meglen. Ni bila tista značilna gosta londonska megla, ki se je tujci tako bojijo, temveč plast meglice, ki se dviga z ulic in obda ter zakrije, najbližji predmet, pa se spet razvleče v prozorno tkivo blede sivine. Sir VVilliam Bartliolomevv je imel svoj dom na Portman Placeti, kjer jo plalo življenje in so se dvigale veličastne palače, na zunaj puste iu neprijazne, a v notranjosti zelo udobne. Malo pred enajsto se je 17- februarja zvečer ustavil neki taksi na križišču Sussex Stree-ta in Portman Placea in iz njega je stopila neka gospodična. Prav tedaj je bila megla nenavadno gosta. Gospodična je trenutek prej po-mišljala. ali bi kazalo zapustiti zavetje v vozu. Vozaču je še nekaj naročila, nnkur je z odločnimi koraki odšla ter krenila po stopnicah v hišo št 173. Urno je vtaknila ključ v ključavnico, odprla vrata in jih zn seboj za- prla, nakar je prižgala v veži luč. Iliša. je votlo in prazno odmevala, kar ji je bilo pogodu. Ugasnila je luč ter se v temi usmerila po stopnicah v prvo nadstropje, kjer se je za trenutek ustavila ter prižgala drugo luč, o kateri je vedela, da se z ulice ue vidi, ter šla dalje po stopnicah. Miss Belinda Mary Bartliolomevv je bila vesela nad uspehom svojega načrta, samo bala se je. da b; bila njena soba zaklenjena. Toda oče je bil raztresen in na to ni pazil, hišnik Jack pa je bil ljubezniv starček, ki ni nikdar nič zaprl in je zato prihajal k pregledu računov vedno z dolgim obrazom in še daljšo zgodbo, kako si je kak začasni strežnik to in ono prisvojil V njeno veliko veselje je kljuka zadostovala. da so se odprla vrata. Nekdo je bil tako prijazen, da je spustil medoknice in zastore. Oddahnila' se je in prižgala luč. Materina pisalna miza je bila obložena z neodprtimi pismi. Odrinila je vsa in iskala zavitek. Ni ga bilo. kar jo je vznemirilo. Mogoče so ga pa spravili v kak predal. Odprla je vse |>o vrsti, a zaman. Kakor kip je obstala pred mizo in si premišljajoč grizla prste. »Hvala BoguU je vzkliknila in poskočila, ko je zagledala zavitek na kaminu, ter planila po sobi, da bi ga vzela. Nestrpno je odtrgala omot in prišla do znane usnjene škatle. Ko jo je odprla in zagledala tabakiero na bombažasti blazinici, se je globoko oddahnila. »Hvala Bogu!« je glasno jwnovila. jln meni!« je dostavil neki glas. Odskočila je. se obrnila in prestrašeno pogledala- »Gospod Meredith?« je zajecljala. T. Ks. je bil za zastorom pri oknu, od koder je tako dramatično nastopil. »Pravim, da sc morate zahvaliti tudi meni, miss Bartliolomew,< je brž odvrnil. . 1 J°sa~ Miranda Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenžii