Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Ček. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. Št. 84. —- iMini iiiii • ■immufi m uriiifB ~ i m him—m— M'iMiiiii—mm Ljubljana, sobota 11. aprila 1936 Naročnina na mesec je 12 Din. Ze tujino 20 Din. Uredništvo« Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva n li. ca št 1. Telefon 38-65. Rokopisov ne vrečama Leto II. Življenje je treba posvetiti res snici. J uvenel. Prihodnja številka »Glasa naroda« izide v torek zvečer. Jure s petelinam gavari: če vruk pa s6je klabaštra, ne) se še men’ beseda da za Nuoč Velika, za vstajenje, za huadu vse jen za trplejne. •Sam bajta jemu — ni je več, s«ni krava jemu — je že preč, m’ je baba vzela grenka smrt, le zame grob je še zaprt. Beriči jen jeblajtari, rnenistri, praudarsk dohtari ®a me oskubi da kusti, *e 'še petel'n me redi. Beteln moj je fajn mažak, "ii pmj: »Na buod na, Jure. tak, z mana buoli cejt valiu jen vsak dan spruot se boš mlsdiu. Baš baš kat do kukar kušer jen madras, z mana vzignu som suoj glas, tvoj patron baš zmaja zbou. Pride cejt, ka vse ba proti«. Betel n, ti s pa res muoj teč, r*a bom se bau nabenga več, a druigh ne j baja kuokar čja, h a d va pa — kikirikava. — Veselo Veliko noč želi vsem cenjenim gostom Avtomatski blfč ,Rio‘ Ljubljana, Šelenburgova ulica Nesloga ruši Abesfnijo Asmara, 10 aprila, m. T. O. poroča: Italijanske čete sq že daleč napredovale južno od Gondarja. Ravnica, ki se širi med Gondarjem in jezerom Tana je polna italijanskih čet in askarov. Kot smo že poročali je takoj po zavzetju Gondarja bil narejen načrt za zgradnjo aerodroma, ki je že toliko narejen, da aeroplani manjše tipe lahko pristajajo. Italijanske »leteče« čete so napredvale južno od Quorama že precej daleč in preganjajo razbite in razpršene abesinske čete cesarja Haile Selasija. Abesinski vojaki se pa morajo med potjo pri umiku boriti še z drugimi težkočami. Bojevniki plemena Galla, ki so prestopili k Italijanom, so te umikajoče abesinske čete pri kraju Skoraua napadi. Ras Getac.ua, ki je vodil abesinske čete pri umiku je sicer nudil odpor, toda gallski bojevniki so ga popolnoma uničili. Pobili so okoli 2500 Abesincev in zaplenili okoli 500 pušk ter 700 tovornih konjev in oslov. Baje je bil pri tej priliki ubit tudi ras Getacua. Ras Getacua je bil v pariških diplomatskih krogih dobro znan, saj je bil dalje časa abesinski poslanik v Parizu. Tudi je bil v sorodstvu z umrlim dedžasom Abato in rasom Sejumom. Abesinska vojska je baš radi medsebojnih nasprotstev tako slaba, da tie more nuditi večjega odpora in bo ta nesloga pokopala in uničila svobodno abesinsko cesarstvo. Belgija posreduje Ženeva, 10. aprila. w. Ker je snoči prispel v Ženevo belgijski ministrski predsednik van Zee> land so se danes zjutraj končno pričeli razgovori med silamu podpisnicami lokarnskega spora; zuma. Nemčija na teh razgovorih ne sodeluje, niti ni poslala svoje; ga opazovalca. Italija je potavU la za opazovalca barona Aloisi; ja, ki je italijanski delegat v Mussolinijevem imenu in kateri pričakuje, da se ukinejo sankcije napram Italiji in da s tem v zve; zi eventualno ratificira 19 marč; ni sporazum Flandin bo verjetno zavzel stališče, da Francija želi, da se obdrži popolna svoboda gl e de akcij pri zavzemanju vseh ko; lektivnih in poedinih mer v slu; čaju, da se zopet prekrši član 42. versajske pogodbe s strani Nem; čije, kateri se nanaša na utrjeva; nje porenjskega pasu. Eden misli na vsak način ponoviti svojo iz; javo, ki jo je dal v spodnji zbor; niči v Londonu in v kateri je re; mmmmmmmmmsiBBBmmmmm kel, da poskusi pomiritve z Ber; Unom še niso propadli. Van Ze; land bo pa, kot izgleda, igral vlo go posrednika med tema dvema tezama. Rezultati vseh teh raz go; vorov so pa še precej zaviti v te; mo. Francosko posojilo Pariz, 10. aprila, r. »Matin« doznava, da bo Francija najela na Holandskem kratkoročno posoji; lo ene mil jarde. Gledališče DRAMA . Velika sobota: Zaprto. Velika nedelja: Ob 15. V času obiskanja. Izven. Cene od 14 Din navzdol. Ob 20. Juarez in Maksimiljan. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Veliki ponedeljek: Ob 15. V času obiskanja. Izven. Cene od 14 Din navzdol. Ob 20. Pesem s ceste. Izven. Znižane cene od 10 Din navzdol. . Torek 14.: Zaprto. OPERA Velika sobota: Zaprto. Velika nedelja: Ob 15. Pesem ljubezni. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Traviata. Izven. Gostuje Anton Drmota. Cene od 30 Din navzdol. Veliki ponedeljek: Ob 20. Katarina Izmajlova. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Torek 14.: Zaprto. Dnevna pratika Sobota, 11. aprila 1930. Katoličani: Velika sobota. Pravoslavni: 29. marca 1936. Velika sobota. Nedelja, 12. aprila 1930. Katoličani« Velika noč. Pravoslavni: 30. marca 1936. Velika noč. Ponedejlek, 13. aprila 1936. Katoličani: Velikonočni ponedeljek. Pravoslavni: 31. marca 1936. Torek, 14. aprila 1936. Katoličani« Justin. Pravoslavni; 1. april 1936. Dežurne lekarne v Ljubljani Sobota: Mr. Sušnik, Marijin trg1; Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta; Mr, Bohinec, Rimska cesta. Nedelja: iste lekarne kot v soboto. Ponedeljek: Mr. Leustek, Resljeva cesta; Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta. Vreme Novi Sad: Prognoza za danes: Pretežno oblačno, mestoma dež. Temperatura se bo dvignila. — Sonce vzhaja ob 5.02. zahaja pa ob 18.14. Kino Sloga: Dušica Rožamarija. Matica: Daj mi to noč. Union: Mala Katarina. Kino Narodni dom Kranj: za praznike Trnjeva krona Kristusova in Planiva II del Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 uri Nedelja 12. t. m. »Kikiriki«. Ponedeljek 13. t. m, »Kikiriki«. Velikonočna »Gruda« je izšla v dvoja številki. Poročilo objavimo po praznikih. immin im XXV. SPECIJALNI VELIKI SEJEM 2. — 11. V. 1936 XIII. Salon avtomobilov Udobno stanovanje in vrt Turizem »Kevlca« Letni šport Poljedelstvo Perutnina, kunci Za naprej nabavljeno legitimacijo na železnicah brezplačni povratek za osebe in blago, na Jadranskih paro-broddi višji razred za nižji za odhod 27. IV. — 11. V., za povratek 2. — 16. V. 1936. PRIDE NOVOST! Specijaliteta jajčne zelenjadne testenine „Vitamina14 izdelane po francoskem načinu, pomešane z trovrstno okusno in vitamine vsebujočo zelenjavo. Zelenjadna specijaliteta jajčne testenine »VITAMINA« je predvsem higijensko zdrava dijetna hrana in pa užitek za najbolj razvajene okusneže. P. n. trgovci, zahtevajte ponudbe te nove okusne specijalitete, ki jo v kratkem prinese na trg »COMMERCE« d. d. Ljubljana. Micky miške v pravljicah Pepelčica, Volk v ovčji koži, V carstvu lutk, Vitka linija in senzecija kamere Matineja v nedeljo in na praznik vsakokrat ob tO'30 dop. Popolnoma novo/ Enotna cena Dtn 4 50 KINO SLOGA Telefon 27-30 a Spe red islefcs v {fu&no Srhiio 29. maja: 20.00 odhod iz Ljubljane Gl. kol. z brzim vlakom. 1. dan 30. maja: 6.40 prihod v Beograd, prevoz v hotel, zajutrek. 2. (jan 7.00 z avtobusom na Oplenac, kosilo v Zadužbinskem domu na Oplencu. 12.00 povratek v Beograd. 15.00 prihod v Beograd, ogled znamenitosti mesta, muzej, večerja. 23.40 odhod z brzim vakom proti Skoplju. Sl. maja: 9.54 prihod v Skoplje, prevoz v hotel, ogled mesta, popoldne 3. dan prosto, kosilo, večerja, prenočišče. 1. junija: 6.00 zajutrek. 4. dan 7.00 odhod z avtobusom proti Ohridu. 8.30 Gostivar. 11.00 Mavrovo, med potjo ogled plastike Tetovske kotline. 13.00 Samostan Jovana Bigordskega — kosilo. 14.00 odhod preko Debra in Struge. 19.00 Ohrid, večerja, prenočišče. 2. junija: 6.00 zajutrek. 5 dan 7.00 ogled Ohrida, njegovih znamenitih samostanov, kosilo. . 13.00 odhod proti Bitolju mimo Resna in Prespanskcga jezera. 19.00 prihod v Bitolj, večerja in prenočišče. 5. junija: 6.00 zajutrek, ogled znamenitosti mesta Bitolja. 6. dan 10.00 odhod za Prilep. 12.30 Prilep, kosilo. 18.00 odhod v Skoplje preko Velesa — večerja. 20.20 odhod z brzim vlakom. 4. junija: 6.30 prihod v Beograd — zajutrek. 7. dan 9.20 odhod z brzim vlakom, kosilo v vlaku. 20.40 prihod v Ljubljano Gl. kol. CENA IZLETA JE DIN 1.335,— ZA OSEBO. DOPLAČILO NA II. r. brzovlaka DIN 210.— V ceni je všteta železniška in avtobusna vožnja, prehrana, prenočišče, ogled mest, vodstvo, napitnine, takse in postrežba. PRIJAVE SPREJEMA »PUTNIK« V LJUBLJANI do 20. maja t. 1. Spečen narod Na naši zemlji, tem čudnem planetu, živi narod, ki je vsega zavidanja vreden: to je indijansko pleme Caughnawaiga, ki šteje 100 tisoč duš in kil uživa uprav materinsko skrb kanadske vlade. I o pa zato. da bi to pleme ne izumr- lo. Deležni so torej ti srečni Indijanci med drugim tehle dobrot: dobivajo vsak mesec denarne podpore od centralne vlade; popolnoma so oproščeni sleherne davščine; prejemajo brezplačen potuk in brezplačno zdravniško in bolniško oskrbo —_ 'n _siledn.ič Ma$ne (kvadteta stanovanje v mestu ali njegovi neposredni bližini išče mirna družina brez otrok za me-sečpo najemnino Din 500 do 550. — Ponudbe na upravo pod »Dvosobno stanovanjc«. I.a orehi čele vreče po 50 kg Din 335. —: I.a jedercc — 5 kg Din 105.— razpošilja franko vsaka postaja: G. Drechsler, Tuzla. Elegantno opremljena soba s kopalnico se odda takoj blizu nebotičnika. — Naslov pove uprava lista »Glas naroda«. Birmanske ure od Din 40 naprej -iudi Grajski urar Ig. Jan, Maribor. vsak dan brezplačno dobijo obilno porcijo ribjega olja. (Za ribje olje jim nismo ravno nevoščljivi, toda za davčno prostost im pa še za denarne podpore od centralne vlade tu nas pa kar lomi zavist! Otroško trapeke v Dravinji Ptuj, 10. aprila. Iz Dravinje tik nad jezom elektrarne v Majšperku so potegnili trupelce novorojenčka ženskega spola. Prenesli so ga v mrtvašnico na pokopališče v Majšperku, kjer se bo vršila sodna obdukcija- Obdukcija je ugcitovilla, da je bil otrok donošen in rojen živ in je živel še nekaj ur po rojstvu. Trupelce ie bilo vrženo v vodo že po smrti. Dejanje je gotovo zakrivila kaka nezakonska mati. ki ie iz strahu pred domačimi iz sramote hotela zakriti svoj gre11 Orožniki nrdno nozvedmeb- Moitronoške postne razmere Številnim naročnikom v Mokronogu, ki so se nam pritožili radi neredne dostave našega lista, sporočamo, da smo z naše strani storili vse, da bi list v redu sprejemali. Naj v naše opravičilo navedemo dosioven prepis odgovora, ki ga nam je na našo pritožbo poslala Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani: »Glede na dopis od 26. I. t. 1. obveščamo upravo, da je neredne ali pozna dostave pošte v Mokronogu krivo to, da ima pošta Mokronog za vsa v poštev prhajajoča služabniška opravila že od septembra 1935 dalje mesto dveh samo enega služabnika, ki ne more vršiti svojih poslov tako, kot bi bilo potrebno. Direkcija je ministrstvu pošte stavila predlog, da se pri pošti Mokronog namesti nova služabniška moč. Čim ho ta predlog usvojen, bodo nevšečnosti na pošli Mokronog prenehale. — Izvolite vzeti gornje blagohotno v vednost —« Obvestilo! Pri žrebanju I. razreda 32 kola državne razredne loterije, ki se je vršilo dne 7. in 8. t. m. so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 200.000 Din 80000 Din 50.000 Din 36.000 Din 30.000 Din 20.000 štev. 32485 štev. 76522 štev. 26010 štev. 570 štev. 1590 štev. '96610 — J. N. A. R. »Edinstvo«. V soboto, II. t. m se vrši v lokalu obvezni izredni Članski sestanek. Na dnevnem redu so interne zadeve. — _____ po Din 10.000.— 27104 47488 65878 67970 84819 po Din 5.000.— 13925 50818 58754 60387 74706 80306 82465 85445 90829 91978 po Din 3.000.— 264 869 4092 14021 15754 17020 29883 35707 40982 47802 60439 62256 66062 74522 85101 90600 91617 99384 po Din 1.000.— 1683 4123 8272 10442 11711 11860 12597 12759 12861 15937 20970 25158 '29386 30104 32946 33485 33653 36644 45139 45450 50515 52859 53015 54179 66413 72144 79789 93101 96622 98100 Poleg tega je bilo izžrebanih še 1930 številk z dobitkom od Din 400,— Žrebanje drugega razreda so vrši dne 12. in 13. maja. SLOVENSKA BANKA Ljubljana, Krekov trg 10, — Moja žena ima grozen spomin. — Sigurno vse pozabi. — Ne. nnsnrotno. noče pozabiti.____ in ceneno hrano Vam muli najboljša jedilnica v centru mesti1 moderna menza HlO&d 5^9$ d Aleksandrova cesta št. 5, I. nadstropje. Izbira po jedilnem listu, postrežba restavracijska. Se priporoča: Terezija Kmetič, lastnica. R. LOTZ “ Maribor Vse za a uto m mo toci k! e NSU — D — Pueh — Norton — Rojal Enfield — Motorna kolesa, vsakovrstni pribor, — oprema — Dile priko- l-lice itd. Velika zaloga motornih koles. Zahtevajte ponudbe. Bencin pr. plavi pumpi (črpalki) ni Kraiia Petra trgu Gospodarska podjetja 0Rpl)e’ ki vršijo uničevanj v- .< sa obrtema, se no sinejo poslužt , 1 strupenih kemikalij in nimajo z ^^^P^nel^iHfikacije^^^^^^ dve?? g<)sPodje pritečejo na kok Žej ’ ,'° so je vlak Že premikal. Dv Žiti, ■>ll< ariil luko j pomagata ter še izenutku stlačita dva izme-treti!g.osp0dov v vlak, medtem ko j Za,,.'., p.1' ost;il zunaj ter seveda tak Seve i'' '1'Uk- Železničarji so se m klin * Poskušali opravičiti, češ da n ga t, ]!' uiogoče tudi njemu poma ' jOspod jim pa odgovori: Čili v a,(1,Va gospoda, katera ste stla da 'k, sploh nista imela namei Prišla 0, • 1 innio. micia namei Potujeta, temveč sta samo mer spremit na peroni Brez tega ne pojde Gospodarite pametno z denarjem ! Moderno gospodarstvo slom na izmenjavi blaga, izmenjava pa ,c mogoča, vsaj v glavnem, le paton, denarja. Za kroženje denarja skrbita dve poglavitni gibali, davčni sistem države, ki uterjava denar in ga razdeljuje za razne stvarne dobave in za plače nameščencem in denarni zavodi, kjer se zbira brezposeln denar in ga denarna zavodi stavijo na razpolago delavnemu, pridobitnemu gospodarstvu, da s tem omogočujejo gospodarsko delovanje spil oh. To drugo gibalo, denarni zavodi, radi paničnega navala vlagateljev, ki so vsi naenkrat, večinoma brez potrebe dvigali denar, danes ne funkcijonira več, ati vsaj ne tako, kakor hi moralo. Vlagatelji so v lastno škodo odtegnili gospodarstvu potreben sok, oslabili denarne zavode, onemogočili kredit in s tem normalno delovanje industrije in trgovine. Le če se denar redno steka in odteka v denarnih zavodih, lahko ti regulirajo gospodarsko življcne, dvigajo s tem živi jenski standard, dvigajo dohodke posameznikov in zbirajo prihranke — kapital. Evidenten je torej zaključek, da je treba ta drugi in najvažnejši motor denarnega prometa, denarne zavode, spraviti zopet v tek, na podlagi staro priznane prakse s — smetrenim hranjenjem in z nalaganjem prihrankov v domačih denarnih zavodih. Vzrok naše gospodarske krize ni toliko zunanja, kakor pred vsem notranij in ena glavnih težav obstoji v tem, da denarna sredstva niso osredotočena v denarnih zavodih. Ce odstranimo ta vzrok, denarno krizo, po sam ob sebi odpadel tudi velik del gospodarskih težav. Vsak, kdor brez potrebe dviga naložen denar, pomaga podaljšati krizo. Mestna hranilnica ljubljanska ne vrši važne gospodarske naloge upravljanja in razdeljevanja denarja iz vidika lastnega dobička, temveč iz vidika pospeševanja gospodarstva, v prvi vrsti mesta Ljubljane, potem pa tudi vse ostale dravske banovine. Pomagaj; njej pri tem stremljenju je tedaj važno narodno delo, katerega izvrševanje je vsakogar dolžnost in ne samo osebna korist. Brez denarnega prometa, brez solidnih denarnih zavodov ni primernega gospodarskega življenja, kaj šele gospodarskega napredka. Zato je v interesu države, dežele in vsakega posameznika, da de-narstvo procvita in da ga vsakdo po svojih močeh pndpha s tem. da nalaga svoje prihranke v denarno zavode in tako omoigoču'e n'ih delovame. gospodarski proč vit naroda in samega sebe! Ne dvigajte torej po nepotrebnem vlog pri Mestni hranilmc' liubliansk.i. temveč nalagati e nove! Smirne ni več. Ne bomo več jedli smirniških fig. ampak ismir-ske fige. Turška vlada je namreč uradno spremenila ime mesta Smirne v »Ismir«. Itnas siravo srce O dolgem ali kratkem življenju določa naše srce. Ce bi mogli prirediti tekmo človeških organov, da bi dognali* kateri izmed njih je boljši in vztrajnejši!, hi prvo mesto brez-uvoima zasedlo — srce. Naše srce bije že tedaj, ko človek še ne »zagleda luč sveta«, in bije po rojstvu zvesto do — smrti. Srce se skrči in zopet razširi približno 100.000 krat na dan. Število srčnih utripov človeka, ki je umrl recimo 70 let star. znaša okoli 3 milijarde. Z vsakim utripom potisne srce približno za vinsko čašo krvi po vsem ožilju. Sposobnost stroja presojamo po njegovi kapaciteti. Ako govorimo z istini izrazom o srcu, kj ga v resnici 'lahko primerjamo s strojem. lahko trdimo, da moderna tehnika še nj zgradila strem, ki bi bil imel toliko kapaciteto, kakršno ima srce. Ni stroja še na svetu, kj bi obratoval 70 let neprestano. Kar težko si predstav-iljamo, kako more razmeroma tako majhen in po svoji sestavi nežen organ v človeškem telesu vzdržati toliki napor, ko prav za prav vzdržuje xs svojim utripanjem zelo zamotano »mašinerijo« vsega telesa. Srce človeka ostane zdravo, ako živimo trezno in ga ne obreme-njujemio preko mere. Zdravo ostane in v redni dela do visoke starosti šm oslabi šele tedaj, ko začne slabeti zaradi starosti ves organizem. Hude so pa posledice, če človek zahteva od srca več kakor samo zmore. Prva posledica preobreinenije-neiga srca je srčna slabost. Srčne mišice se nekoliko razširijo, vendar srce še skoraj normalno utriplje in tudi delovna sposobnost človeka se ne zmanjša občutno. Toda srce ni več docela zdravo. 2e je dalo več kakor je moglo in si je skušalo z razširitvijo olajšati preveliko delo, ki smo mu ga naprtili. Ce se ne spametujemo im ne uvidimo, da morami o odšle: srce negovati in čuvati pred napciroim, nam preti še večja nevarnost. Ako srce še kar naprej »zlorabljamo«, je kmalu v takem stanju, da ga noben zdravnik m nobeno zdravilo ne more več ozdraviti. Tud; človek z zdravim srcem ne sme preobremenjevati srca s prevelikimi količinami tekočine. Ce gre za alkohol, so seveda posledice veliko fonjše. Gotovo pa je, da morejo dolgo živeti samo ljudje z zdravim sr- Zakonski par se pripelje — recimo —- v Ameriko. Ob prihodu pravi uradnik, ki pregleduje potni list, mož«: »Potni list je videti v redu, a kako hočete dokaiza-it|. da je ta dama vaša soproga?« »■Pragi gospod,«, odvrne zakonski mož, »če morete vi dokazati, da ona ni moja žena. dobite od mene sto dolarjev!« * »Natakar! To naj bo polovica race?« »Da, gospod.« »Potem pa bodite tako dobri im mi rajši prinesite drugo polo-.vko! f at 0)©(le(rDfl§te ?®pOog(i radiotermalni vrelci 38° C. — Izvrstni uspehi zdravljenja pri revmatizmu, boleznih živčnega sistema, ženskih boleznih, proti prezgodnji ostarelosti itd. — Nizke predsezonske cene: 10 dni Din 600.—, 20 dni Djn 1.100.—. Po dolgotrajnih poskusih se je urednikom »Glaža naroda« posrečilo, iznajti novo glasbilo. Priredili bodo koncert na — kozarcih. — Podrobnosti sporočimo — zadnjega aprila. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 88 ZOPET V LONDONU Po dolgem, dolgem času je »Teror« zopet zaplul v domače pristanišče. Ves srečen in vesel je Jim sprejel Jacka in B'illa. »Za božjo voljo, gospodar,« je vzkliknil Jim, ko mu je Jack stisnil roko. »Kaj pa se je bilo zgodilo, da toliko časa nismo slišali o vas?« »Pojdimo v mojo sobo. Tam ti bom vse povedal.« Ko so posedli v Jackov! sobi krog mize in je Jim prinesel vina, je Jack pričel: »Ko smo odšli na pot, ki smo jo že tolikokrat prep'uV, nismo miti malo slutili, kaj nas bo doletelo. Imeli smo že večji del voz-nje za sebo, ko se je »1 eroi« nenadoma tako silovito stresel, da smo vsi popadali po tleli. Prav kmalu sm-j ugotov'!;, Ja se je zlomila gred ladijskega vijar-ka Takoj sem ukazal, da se dvignemo na površje, da bodo Iju-je 'ažje driaii, ako bvdn imeli stalen dotok svežega araka. Na monu pa je besnel tak_ vihar in je tako premetavalo »Teror«, da 'C bilo vsako delo nemogoče. Spustiti smo se mora i ponovno v globino, in ljudje so takoj spet pričel: z de.om. Nesreča pa je hotela, da smo zašli v zalivski tok, ki je ob Škotski obali posebno močan in ki nas je zanašal čedalje boli) proti severu. Zato smo se še ne-kolikokrat dvignili na površje, da bi s tem vsaj malo ublažili vpliv vodnega toka, toda bilo je kot zakleto. Na morju je pet dni divjal tak vihar, da ni bilo moči obstati Ljudje so hiteli in delali, kar se je dalo, toda delo je kljub vsem naporom le počasi napre-pojavile prve ledene gore, ki j!h je bilo vsakoKiat, kadar smo se morali dvigniti na površje po svež zrak, čedalje več ... Pri dviganju iz globine smo morali biti čedalje bolj previdni, da ne bi trčili s kako ledeno goro. No, m nekega dne je bila gred srečno spet popravljena. Toda zla usoda je hotela, da smo baš, ko smo zajemali svež zrak — bila je temna noč — zadeli ob ledeno goro, ki je močno poškodovala belk. Na srečo Pa smo im-eli seboj mnogo rezervnih delov, pa nam je po nekaj dneh uspelo, popraviti »Teror« toliko, da smo lahko zopet odrinili proti jugu. Toda, ne vprašaj, Jim koliko trpljenja im mraza smo prestah, predno smo »Teror« osvobodiH Iz ledenega ol jema, ki nas je čedalje 'bolj grozeče stiskal. — Koliko strahu in gladu smo vsi pre-istali — ah, je z roko zamahnil LJack: »Zdaj je, hvala Bogu, vse prestano. — Naiš Bill pa ti 'bo še kasneje lahko na dolgo im široko pripovedoval o vseh pustolovščinah na tem neprostovoljnem potovanju . . . « Jim je ves čais napeto in pogorim poslušal Jacka :m ko je Jack končal, so vsi trije nekaj Casia zamišljeno im molče sedeli. Prvi je Jack preK.nt'. molk. »Zdaj mi pa tj povej, Jim, kaj sc je novega v te n času zgodilo tu. — Kako to, da prej ni Mag-gy prinesla vina, ampak si ga itoair sam? Ali je ni tu?« Jim je počasi vstal im resno In svečarno spregovo"!: »Gospodar, Maggy je tu, toda zaprl sem jo v njeno sobo in ji postavil dva čuvarja pred vrata. Jack se je začudil. »Gospodično Burke? — Zapri? — Jim, kaj pa se je pripetilo?« »Mogoče nisem imel j>ravice, storiti kaj takega, toda mislim, da se nisem prevaral im da bon, obdržal prav,« se je zagovarjal Jim m hmro povedal Jacku vse, kar se je za časa njegove odsotnosti bilo pripetilo v skrivnostni hiši. Ves čas, ko je Jiiim govoril, ga je Jack molče poslušal. Pa tudi potem, ko je Jim umolknil, js št vedno nepremično sedel in zamišljeno gledal prtose. jun e mirno časi kaj mu poreče gospodar. Končno je Jack le prekinil molk Ln mirno rekel Jirnu: »Ne borni ti ničesar očital. Nisi mogel ravnati drugače. Toda vseeno še mislim, da je gospodič-ma Bunke nedolžna. — Pripel-i jo sem, bomo videli.« Kmalu se je Jim vrnil in pripeljal za roko smrtnobledo Maggy. Ko je zagledala Jacka, so ji od veselja zažarele oči. Jack i.o je molče pogledal, nato pa velel Jirnu im Billu, maj odideta. V sobi sta ostala Maggy in Jaok — sama • . . * Po dolgem in razbuilavem razgovoru, v katerem je Magg.v med solzami vse priznala Jacku — od poznanstva s Terezo, pa do vrnitve v skinivinostno hišo, kjer jo je potem zaprl Jim — je J a Uit poklical Jima in mu ukazal, naj takoj pripravi vise za na pot, kakor tudi eno kabino za — Mag-gy. J;m je laso j vedel, da ga' njegova'slutnja ni varala. Maggv je očividno bila kriva in zdaj bo na »Terorju« gost m vendar — jet-niva . . . ZAČETEK SOVRAŽNOSTI Že nekaj dni je križaril »Te.ro'« tib ustu reke Tay in zaman iskal »Nimfo«. Jack je iz dneva v dan postajal nestrpnejši in neprestano pregledoval z dialnogledom obzorje, ali ne bi morda le kje zagledal panno jahto. Nekega dne popoldne je zoj>et tako oprezal skozi daljnogled — »Teror« je bil samo toliko pod gladino, da je gledal vrh iz vode — ko je nenadoma vzkliknil: »Ah, moki parnik se bliža — izgleda, da je i>reoej majhen. — Bill, na daljnogled, ti dobro poznaš jabto barona Hardvja!« BiH je dolgo časa gledal skozi daVnogled, potem pa dejal: »To je »Nimfa«. Vrag naj me vzare, če ni. — Takoj sem jp spoznal, samo to me je motilo, ker je sivo prepleskana.« Jack je razburjeno vzkliknil: »Vozi prod njej — tak j, se vrnem!« in že je odhitej. Zbral je okrog sebe posadko in ukazal, naj se oboroži in naj bo vsak treni tek v pripravljenosti. Obenem je ukazal dvigniti na jambor »lerorjevo« zastavo,, ker so zeki pluli po površini. Vrnil se je ti krmi im zaklical skozi vrata: »'Bill!« »Na povelje, gospodar.« »Teror« naj plove petdeset metrov daleč od tiste ladje. Hočem govor,iti s to vražjo žensko« »Razumem, gospodar!« je strumno odvornil Bdi. Jack pa je že zaloputnil za seboj vrata in pohitel na krov. Terezina parna jahta, ki je bila odplula v Bund ec, da prevzame granate, je plula vso noč im se vračala k reki Tuy. Dragi dan zjutraj. Tereza je bila na krovu in zrla proti Škotski obali, ki se je v nejasnih obrisih videla skozi meglo. Zagledala je tudi majhen otoček, za katerim se je bila jahta prvič skrila, da bi od tam oprezovala na »Teror«. »Ali bomo kmalu pri otoku?« je vprašala V/coda, ki je stal poleg nje. Wocd je odmaknil daljnogled, in odgovoiril: »Da, gospodična, p-rav kmalu bomo tam, toda-----------8 Nenadoma je umolknil in ponovno pogledoval skozi daljnogled. Tereza ga je vprašujoče pogledala. »Kaj pa je? Ali je kaj sumljivega?« »Nekaj čudnega sem opazil. Precej velika črna stvar nenavadno naglo plove proti nam. Toda ne morem še razločiti, kaj naj bi to bilo.« »Ah, to je tista podmornica; nedvomno je to »Teror!« je vsa razburjena vzkliknila Tereza. VVooJiu se je pri teh besedah ne navadro zresnil obraz. Poznalo se mu je, da ga je strah. »Za vraga«, je zamrmral, »to ne bo nobena šala. Ce se »Teror« zaleti v nas, potem zbogom! Streljati pa ne moremo nainj, ko ta tepec Dick, n.L pni,skrbel pravega smodnika.« Tereza je slišala, kaj je Wood mrmral, in ga je ■posmehljivo vprašala: »Ali se bojite?« »To baš ne, toda — toda — gromska strela, ta jekleni vrag drevi kakor torpedo — naravnost proti nam!« Zdar se je tudi Tereza zresnila in tesno ji je postalo pri srcu, ko je zdaj budi ona videla, s kakšno naglico se »Teror« bliža »Nimfi«. »Ha! Kaj pa naj zopet to pomeni?« je zdajci vzkliknil Wood. Tereza ni odmaknila oči od »Terorja«, ki je krasno rezal valove, čeprav ve sedaj že precej zmanjšal svojo hitrost. »Ah, razvili so svojo zastavo!« »Da, zastavo, toda črno! Ah, na sredi pa Ima mrtvaško lobanjo!« je s težavo izgovoril Wood, bled kot zid. »Šleva!«, ga je nahrulila Tereza. »Menda vas ne bo strah pred čarovnijo?« Toda lopovski kapitan je bil vse prej, samo ne junak, »Oh, ta vrag nas ho preluknjal — vsi se bomo potopili!« iie vzdihnil. Iz domačih gajev Radi voj Peterlin « Petruška: Velikonočna Zvonovi donijo praznično, njih glas hiti iz dalje v dalj: »Naš Krist je premagal groba te* mo, naš Krist je od mrtvih vstal! . . ■ Le malo pomislimo, naš dobri Jezus Krist, kako smo ljudje umazani in kako si Ti čist. Ko v času velikega klanja, zdaj gremo isto pot: vsak zlatu se podlemu klanja, vsak je Juda Iškarjot. Kristjani smo, a od Tvoje ljube z* ni pri nas ni več sledu, brat brata sovražimo, jezni morimo brez sramu. Oblast vso in moč in pravico smo vzeli si v zakup, kdo briga se Se za resnico in narodov obup? . . . O daj, da bi k Tvoji ljubezni spet vstali narodi vsi, da tudi poslednji revež svobodno zaživi!. — Astrološka napoved za velikonočne praznike je prav ugodna. Velikonočna nedelja 'kaže dobre izglede zlasti duševnemu dolu, znanosti, študijam, umetnosti. Duševnim delavcem bodo prihajale dobre domislice in koristne pobude. Za vtiisoke in vladajoče osebe tudi dober dan. V politiki utegnemo zvedeti kaj novega. Dan je ugoden tudi za sport. Velikonočni ponedeljek stoji v enako ugodnih znamenjih, samo v ljubavno življenje bo prinašal nekaj motenj. Z ženskami utegnete doživeti kaka razočaranja; varujte se jih izzivati, da ne bo six>rov. Za promet, za potovanje ])» suhem kakor ]>o morju ugoden dan. Paziti pa je treba ta dian na zdravje! Tudi družabnemu in zabavnemu življenju ne kaže danes posebno dobro. Prijetno P3 bodo ta dan občutili februarsk' in julijski ljudje; obet ato se bri v esej a presenečenja. - V ostalem priporočamo za Veliko noc vsem: varujte se lahkomiselnosti! Dneva sta razveseljiva, zato P3 tudi zapeljiva. za 14. april. Dan, ki kaže poleg dobrega tudi slabo. Na nebu je sijajna konstelacija med Soncem in Jupitrom, ki jo pa nekoliko slabil0 vplivi Lune. Za zakon, poroke n* zaroke srečen dam. V poslovnem in poklicnem življenju na spk>šn(> dobri izgledi; enako tudi za pravde in opravke na oblastnijah. v življenje julijskih ljudi ut'e@nv prinesti nekaj motenj. Mladenič jo snubil gospodično, je pa zavrnjen. Nekoliko v skrbe1’ ga ošabnica vseeno previdno, vpra.-a* — Pa da se no boste sedaj 7aitrl piii? — Ne, no bojto se. Do sedaj f'e'n 8 v takih primerih streljal, z revo v jem! >SLAVIJA< (Podruztaicet !See$r f JELAČIČEV TRG 12^ ZAGREB — (P a$it e na Sa&čitni $naH! ^aibol|e ,za čišćenje M 1 svjetlan j e sviB kovina J domač izdelek! Ženitve in možitve Doljšib krogov posredujemo najvest-oeje Razpošiljamo informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola Varočite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb - pošta 3 Oglašuj v „Glasu44 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje takoj ali pozneje NelsIov v upravi * Glasa naroda«. MLADI - STARI! Madrace tridelne 220.—, otomane 400.—, vloge žične - blazinjene, rolete, tapešniška popravila i.t.d Pohištvo različno, moderno, solidno In ceno. — — Priporoča se »ADAt - Maribor, Vojašniški trg. 3 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami išče štiri-član-ska družina, ki je ves dan- odsotna za 1. maj ali 1. junij. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Mir«. Amaterji! •azvija - kopira -povečava - strokovno in sltrbno Foto Japelj, Maribor, Gosposka 28, zunanja naročila poštno obratno. LOČENEC želi znanja z gospo staro do 50 let z nekaj gotovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Glasa naroda« pod šifro »Nižji uradnik«. Pekovskega vajenca in enega raznašal-ca kruha sprejmem takoj. — Pismene ponudbe na Toni Bulc ml., Mokronog. Za nekaj ur dnevno išče zaslužka samostojen knjigo-vodja-bilancist — Nastavlja, pregleduje in zaključuje knjige, tudi kartoteke. — Cenj. povpraševanja pod »Cimprej« na upravo »Glasa naroda«. Prodajamo zelo ugodno zlato In srebro pri Ig. Janu, grajski urar, Maribor. VABILCI na Vlil. redni občni zbor* Ljudske samo p omeči v Mariboru reg. pom. blagajne, ki bo v nedeljo, dne 26. aprila 1936. ob 10. uri predpoldne v Mali dvorani Narodnega doma v Mariboru, potom izvoljenih delegatov. DNEVNI RED : 1. Otvoritev in poročilo načelnika. 2. Čitanje zapisnika Vil. občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika 5. Poročilo revizorjev. 6. Absoiutorij odboru. 7. Poročilo zavarovalno-tehničnega strokovnjaka v smislu § 7 točka 10. 8. Dopolnitev pravil. 9. Predlogi v smislu § 6 točka 16. 10. Raznoterosti. Predlogi v smislu § 6 točka 16 se morajo predložiti odboru osem dni pred občnim zborom. Ako občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se vrši v smislu pravil § 6 točka 12 pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih delegatov. Blagajniško načelstvo. Apno, cement, betonsko železo, traverze, trsje, vse za stavbe, najugodneje pri tvrdki riNTElt in LENARD, Maribor. VESELO VEL1KONOČ želi DU1Č JOSIP brivec MOKRONOG Prodajalna (Rata d. d. MOKRONOG KONČAN IVAN poslovodja želi vsem cenj. odjemalcem VESELO VEL1KONOČ Perje, kem. očiščeno, polnjene pernice in blazine, dobite najceneje pri »Posteljina« Zagreb — Iliča 76/32. Zahtevajte brezplačne cenike in vzorce. Zelo ugodno kupujemo zlato in srebro pri Ig. Jan, — grajski urar — Maribor. Zložljivo mizo 2 m dolgo, 1 m široko prodam. Prikladna ra Ta-petnika, krojača ali gostilno. Naslov v upravi. agih tr-onrtnih Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav Nasveti v kon-kurznih zadevah in vseh druj govsko - o! poslili. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in nprobacija bilanc. Freskrbu kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in pla-1 siranje istih. — Vsi posli kmečke zašč'te. Edina koncesijoni-rana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18 MIZARJI POZOR! Eno tretjino izdatkov prihranite ako uporabljate polituro „P O L I N I T“ za mehki in trdi les. »POLINIT« se meša v razmerju 1 proti , 6 delom špirita, uspeh pa dosežete v 14 url, medtem ko se trudite z navadno polituro celo uro. 1 kg »POLINITA« stane Din 48.—. Zaloga R. HAFNER LJUBLJANA — CELOVŠKA C. 61 — Tel. 35-65 «$a pxct$novctnie fte noči je prav prt&Cctdtto novo (soli pivo pivovarne (linien 7le pe$a(>ite ga ofiu&iti! Čitajte! Priporočajte! širite!,GLAS NARODA**) I Ljudje so spoznali, I da je hoja najbolj lahka v čevljih, I ki so izdelani po meri noge in da so čevlji ročno napravljeni, najbolj trpežni. Komur zdravje nog ni deveta briga in želi imeti za pomlad nove trpežne čevlje iz prvovrstnega usnja, po najnovejši modi, naj se oglasi pri čevljarju JOSIPU PLEVČAKU v Celja, Kralja Petra cesta, dobil bo čevlje, katere že dolgo išče. Z« (DeKGo ftoe 1« 1 ' va a ceh đvmztm Br. 23-26 45301-2204 Lahki platneni čeveljčki z gumastim podplatom Od ŠL 27—29 Dm 15.—, št 30-54 Din 19.—. §t. 35-41 Dm 25,— Zz/ 45421-1105 Otroaki platnom čeveljček na sponko in z nizko peto. 296744800 Nenadomestljiva sandala za tople dneve, z usnjatim podplatom in gumasto peto. 1437-2727 Čevelj za na sprehod iz platna in laka. 1937-68022 ZVOl-itOiZ ____ Otroške sandale iz najboljšega mate Prinašamo majhen del izbire naših pomladanskih čevljev, s i maia^usnjatim podplatom. katerimi smo založili naše prodajalne. V stanu smo obuti za IfiZvJ/ Z/!Q^ 100 Din pet družinskih članov: očeta, mater, brata, sestro » I 1 A L 1 rt n «1 1.1 Močan in praktičen čevelj ;z boksa z elastičnim gumastim podplatom. 1627-64718 Zelo eleganten čevelj z bogatim okrasom iz najboljšega boksa. čeveljčki za deco iz najboljšega laka. 35.- r \ 23425-2205 097546510 Lahek in praktičen platnen čevelj. k pomladni obleki — te sandale iz Trpežen čevelj z lepim okraskom iz boksa. ■ ’ 163744742 Najnovejši mode! za gospode, izdelan iz najboljšega boksa s perforira-162546512 n>m okrasom in šbokim robom. najboljšega boksa. 4844-21 0375-36519 580546« H 0767-88801 Utoli «=v.l,£,t. okralen , kaf). SM - tnt.U ™'j. Mod.«. če,«l| „ laka. taSt ga jamčimo 6 mesecev. na novost. 5305-64272 pe- Čerali “ Ocvali la boka. , »m&SSp’ to, ‘fani zaigral pri zeleni mizi. Pred de= setimi leti pa je bil nekdo, ki je razgnal banko. Ta dva sta bila eden in isti. — Ta dva mlada človeka sta mi bila všeč. Nisem hotel, da bi se ju lotil igralski demon, kakor . . . zato sem mol« čal . . .« »A če bi bil mr. Jošt izgm bil . . .?« »Začetniki nikdar ne izgubijo. To je že staro pravilo...« Obraz mr. Brovvna se je prh jazno nagubal. »To je bilo plemenito od vas, mr. Wright . . .« Mr. NVright pa se je pretkano smehljal in suho dejal: »Plemenito . . .? Moj dragi mr. Brown . . . tako dober trgovec kot jaz ... ni nikdar plemenit. Jaz sem stavil denar mr. Jošta na ničlo. In takoj sem dobil iz* plačano vlogo šestin tridesetkrat pomnoženo. Torej stoosemdeset tisoč frankov. Osemdesettisoč . sem si pridržal . . .« Mari Jana Žel jeznova-Kokal]: Skrivnosti Zeleni škrat je sreče tat. Kam srečo skriva? Tja, kjer je dolga njiva: Kdor je prekoplje in zaseje, le temu sreča se zasmeje. Razbeljen led Gotovo še ne veste, da je mogoče led ogreiti na 80 stopinj C, ne, da bi se led stajal. Led se da torej 'tako razbeliti, da bi se človek zelo opekel, če hi se ga dotaknil. Na srečo se pa taka nesreča ne more pripetMi, kajti ]ed je mogočo razbe* liti, ne da bi se stajal, le pod pritiskom 21.000 atmosfer, torej v aparatih, kamor človek svoje roke ne more vtakniti. OtfošGi icoticefc tPrelftshi moji miadi prifateii* f Konec je zime. ki se je letos od «as izjemoma poslovila prav zgodaj, iamerila se je zlasti mladini, ki si je že zgodaj v jeseni za zimsko veselje preskrbela sanke in smučke, a z njimi ni prišla nič kaj prav do veljave. No, menda to ni nič hudega. Saj je med vami, dragi prijatelji, brez dvoma dosti takih, ki ste brez nejevolje shranili te priprave za prihodnjo zimo. Zdaj vas čaka drugo veselje, ki ni nič manjše od zimskega. Odprli ste že vrata na stežaj in pohiteli v prirodo kar brez tople zimske suknjice. Hej, kje je mraz? Ni ga več, umakniti se je moral toplemu soncu, ki vas je privabilo na prosto. Z vami vred je privabilo na travnike tudi ncbroj cvetlic. Podlesek je pobarval travnike, bele vetrnice se zibljejo v lahni pomladni sapici, rumene zlatice razkazujejo svoj zlati sijaj, zvončki zvonč-Ijajo in trobentice kličejo svoj veseli: aleluja. Kmalu se razcvete na vrtu tudi cvetic kraljica — vrtnica. Pa vam povem, ko je že čas tak, za veliki teden legendo, ki jo poznam iz lepe ruske pesmi: Kristusova vrtnica Mali Jezus je imel vrt in je v njem zasadil vse polno rož. Zalival jih je po trikrat na dan. da bi si iz njih. zvil venec. Ko so se rože razcvetele, je povabil židovske otroke na svoj vrt. Ti so mu potrgali vse svetje in ga zasmehovali: »Kako si boš sedaj venec zvil. ko v vrtu nimaš več rož!«. »Pozabili ste«, jim odvrne Kristus, »da mi je trnje še ostalo«. In zvili so mu trenjev venec in mu ga zasmehovaje položili na glavo. In mesto cvetja so mu okrasile glavo kaplje krvi. ★ Tako pravi ruska legenda. Ali poznate tudi vi kaj podobnih? Želim vam vesele in zadovoljne velikonočne praznike in pričakujem, da ne pozabite sredi prazniškega veselja svoje tete Mete. govi smrti? Kako zvesto smo obljubo vali, da bomo hodili po njegovi začrtani poti. Vsaka beseda, vsak dih nam je bila sveta obljuba. s P-. M sa? jeSr V nadi, da po veliki preizkušnji pride dan vstajenja. Te Iskreno pozdravlja Stana Kušar učenka 4. razr. meš. šole v Zg. Šiški. Draga Stana ! Po pravici Ti povem, da me je Tvoje pismo res presenetilo, Želim Ti zn praznike, da skušaš videti in spoznati tudi veselo stran življenja. Resnost, ki Te obhaja že v teh nežnih letih, bi Te utegnila pahniti v črnogledo mrkost. Veruj pa in naj Ti bo ta misel vodnica v življenju: Vsako plemenito trpljenje vodi v zmago in vstajenje. Prečitaj si legendo o »Kristusovi vrtnici«, pa boš gotovo zajela iz nje mnogo moči. Oglasi se še kaj! Prav blagoslovljene in sončne praznike Ti želi teta Meta. Ljuba teta Meta ! čim bolj sc bližajo velikonočni prazniki tem bolj mi vstaja v duši razdvoj in razočaranje. Vedno jasneje mi je pred očmi: S palmami in oljkami so Njemu posipali pota. a čez tako kratek čas so ga križali. Ko je živel blagopokojni kralj [Aleksander, kako lepo je bilo! Pod njegovim praporom smo bili združeni brez razlike. Ljubili smo se kakor bratje in sestre. Kako lep vzgled so nam bili naši predstojniki. In ob njo- Rndio napovedovalec: Gospoda, najboljše Sredstvo proti kašlju s® priznano dobre Pilule znamke ... ‘Cafee pa v prostem času Iz gledališke kritike: ..........In na koncu moramo pohvaliti za sijajen govor in izgovorjavo igralcev sploh gospoda suflerja. Katehet učencu: — No, sv. Peter je bil ap... »P-’* aP_’Sv. Peter jo bil ap... apotekar! Bodočnost je za Vas neznana dežela Ce hočete spoznati Vašo življenjsko pot, ne oklevajte, ampak pišite astrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vaše življenj-ske siccjCv Gotovo se Vam je že dogodilo, da ste prišli v neznane kraje, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju se niste prepustili golemu slučaju in predali temni negotovosti, temveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, kod in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadar gre za Vaše najbolj zaže-Ijeno spoznanje, za Vašo Bodočnost? Zakaj tavate v negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih življenja, ko pa bi vendar radi dosegli srečo, ljubezen in blagostanje. Nevarnost pa je, da vse to zgrešite in Vam sreča uteče zadnji hip. Tu Vas morda čaka bogata, ljubeča žena, tu Vas čaka karijera, blagostanje. Vi pa se trdovratno držite svojih navad. Loterijski uspehi se Vam odmikajo! Zakaj pa izbirate slabe številke in igrate v nepovoljnem času? V takih velevažnih momentih se prepuščate golemu slučaju in njegovim kapricam. Namesto da blodite v negotovosti, nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nasvet. On je poklicali, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče. Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in uspehom nasproti. Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate storiti za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah. Grafološki bureatt Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode. Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zahvale naših klijentov. Prosim, čitajte: »Za vsebino Vašega cenjenega dcmisa, z ozirom na studij mojega življenja in moje psihoanalize, se Vam najprisrčneje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker se vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se začele Vaše napovedi izpolnjevati, kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti. Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterijski uspeh, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo, vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.« datum enj'ke ter prognoze. Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše živi j Stalna in točna adresa se glasi: CiraSoBoški toureau — Calje poštni predal 106. »»Glas44 je zammžv čitaj „Glas*4 {Kupujte dotnaee hla£of •Modru galica »m&olnce Sporočamo vsem cenjenim odjemalcem, da smo uredili novo moderno tovarno za izdelovanje modre galice (bakrenega sulfata), ki jo pridelujemo v tolikih količinah, da moremo zadostiti vsakemu povpraševanju Po njej. Naša modra galica se bo razprodajala pod znamko »SOLNCE« in bo »mela zaščitno znamko: vinski list z grozdom in hmeljski list s hmeljskim sadežem. Galica iz naše tovarne je prvovrsten, čist Izdelek, ki ne zaostaja za naJboljšimi svetovnimi in domačimi znamkami. Našo galico so kemično preizkusili in analizirali: !•) tovarna sama, ki je našla čistoče 99.67%; 2.) Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, ki ic našla čistoče 99.98%; *•) Kemični institut Univerze v Ljubljani, ki je našel čistoče 99.98% na' a Podlaf’i teh analitičnih ugotovitev jamčimo čistočo galice od jmanje 99.5% medtem ko zahtevajo zakonski predpisi za promet z »nl,.ro galico samo 98%, in je torej naša galica mnogo boljša, kakor to zahteva od nje zakon. mori1*11*6 ,vsled tega ne morc Imeti nobenih predsodkov, češ, da naša 0(1 ‘a galica, ki se bo prodajala pod znamko »Solnce«, ne bi v polni meri e varjala vsem zahtevam, ki se nanjo stavljajo. našaraŠai^aliCa mnoS° cenejša kot inozemsko blago, je pa v kakovosti zariv» ^ j lca boljša.. Vsled tega ni nobenega razloga za konzervativno »urzanje proti prvovrstnemu domačemu izdelku. ' METALNO AKCIJONARSKO DRUŠTVO ___ LJUBLJANA Ne prodajajo, prosijo... Zanimive slike s Maribor, 10. aprila. Oib sredah in sobotah je na Glaiviniam trgu »ajživahnejše. Ves obširni prostor vialovn. N a vzdolž in počez vinste prodajalcev, ki so se natekli1} iz mesta, dkojioe im z deželic. Vmes se pozibavajo mest ne mi'loeli've, kuharice in skromne ženice z velikimi! košarami. Vpitje, trušč, prerekanje, vmes še hupanje avtomobilov, ki si krčijo med minoždco pot. Jata golobov se zdaj in zdaj spusti s strehe rotovža in zakroži nad glavami množice. Na vse to vrvenje pa pokojno zre z visoke sohe sredi trga Mati Božja in n;c na zlata krona se leskeče v zimskem soncu. V mraku, ko Mariborčanu še sladko spe, ropočejo po praznih uticah preprosti kmečki vozovi, na katerih kmetje z Dravskega polja. Slovenskih goric in Dravske doline dovažajo v Maribor vse poorebno za vsakdanje življenja Mariborčanov. Revnejši, ki ne premorejo živine in vozov jo mahnejo z doma kar peš. Z velikimi: košarami stopajo že na vse zgodaj utrujeni po mestnem tlaku. Morda že ob dveh treh zjutraj so morati na dolgo pot. Popoldne se vračajo po isti poti še bolj zbiti in neredko še razočarani!. V potu obraza pridelano blago je šlo skoraj v brezce-nje in izkupiček je tako skromen, da se zanj ne da kupiti pirav nič. Pa kaj to briga nas meščane!? Zjutraj je trg dobro založen z vsem. kar si poželi razvajen želodec. Nudi se nam vsega na izbiro. Kdo bi pri tem pomisl i, koliko truda je bilo potrebnega za vse to in da ta trud posebno v sedanjih časih ni nikoli vsaj približno poplačan? Na trgu se srečata kmet in meščan, vsak s svojimi težavami. Tolažba >e v tem, da so razmere in čas udarile oba in da kmet kot meščan živita po stari navadi udana v usodo ter v večnem čakanju, da bo nekoč boljše. Nič se ne ve, če so upi posebno danes silno varljivi im da se namesto zboljšanja pogrezamo v vedno večjo negotovost. Glavno je, da še živi upanje in mi živimo od njega . . . Kmetice, dekleta in žene, stoje ob tržnih stojnicah in mimo njih se pomika živa reka kupcev. Za slehernega prodajalca je sleherni kupec velika nada. Takih nad je lahko za enega samega prodajalca sto v eni mri. — Kupite to, kupite ono . . . z vseli strani. Taki vzkliki niso več ponudbe, ampak mile prošnje. Debelušna gospa se ustavi ob kupčkih zgodnjega motovilca. — Tako majhen kupček, pa dinar? — pripomni, ko z or oko vičem o roko brodi po kupčku. — Bom nekoliko pridjala —, hiti kmečko dekle v beli ruti. Kupčki se nekoliko zvečajo, a gospa še ni zadovoljna. — Pet takih mi dajte za štiri dinarje, ali pa nič. — Kupčija je kupčija im gospa je dobila, kar je ždela. Povsod na trgu se mešetari, pri večimi kupcev iz resnične po- trga v Mariboru trebe. Denar za živila je skrom« no odmerjen in je treba dinar večkrat obrniti preden se ga izda. Misel na težave prodajalcev, ki morajo blago trdo pridelati in ga ure daleč nositi v mesto, se izgubi ob Kastnih težavah. Seveda so tudi gospe — milostive, — ki mešetarijo izključno z namenom, da na tak način prihranijo denair za druge svrhe, Cesar se ne da nikjer drugje, prt ubogi kmečki pari se da. — Zadnjič sem bil priča, ko je gospa v dragocenem kožuhu kupovala jajca. — Kako? Tri za dva dinaria? Ste znoreli! — in je hotela oditi. Kmetica je zaklicala za njo: — No, pa štiri, če jih bodo več kupili! — Gospa se je vrnila, a je še oklevala. — Gotovo niso sveže —, je pripomnila. — Naj poskusijo, gospa! — Gospa v krznu je natrla jajce. Prepričala se je, da je sveže. A se je vendar premislila. — Bom še kje diru g je pogledala . . . — in je odšla. Po negovanem obrazu sodeč, sem prepričan, da izda milostiva nekaj sto dinarjev v mesecu samo za kreme, pudre, ličila in vonjave . . . Nekatere gospodinje imajo kaj grde razvade. Stopi na primer k npodajalki smetane mestna gospa. — Po čem? Sveže? Od kod? Kisla? Sladka? — Vprašanja se vrste eno za drugim, nazadnje vtakne gospa v lonec s smetano še svoj prst in ga oblizne. Potem ne kupi nič im na podoben način poizkusi še na več krajih. Specialiteta nekaterih go s podim j je otipavanje iti vohanje živil. Menda je to bolj iz navade, kot potrebe, ker tržno nadzorstvo itak skrbno pazi. da ie vse. kar pride na trg, sveže in zdravo. Bolj zgodaj zjutraj prihajajo na trg gospodinje, gostilničarke, hoteli rke. torej kupci, ki rabijo živila za kosilo in ki tudi niso pri denarju v težavah. Okoli enajste ure pridejo nakupovat taki, ki za malo denarja hočeio mnogo. Ob tej uri že cene živilom precej padejo. Slika bi ne bila popolna, ko bi ne omenil še stalnih gostov tržnih d.ni. ki Imavo svoje postajališče tik pred rotovžem. So to M»| Atud !>1 •iu|3SodZ3iq blago na tržnih stojnicah, čakajo odjemalcev. — ob — Profesor: Ponavljam še enkrat: anonimnež je nekdo, ki hoče ostati neznan. — Kdo se je tam zadaj pravkar smejal?« Glas iz zadnjih klopi: Anonim- než!« ¥ »Z ženo se vedno pričkava radi sina. Ona hoče, da bi postal zdravnik, jaz bi ga rad imel v trgovini, fant pa hoče biti letalec!« »To je pa res težavna stvar. Koliko pa je fant star?« »Jeseni bo štiri.« ŠAH PROBLEM 4. O. Dobbu. abcde ferh Mat v dveh potezah. Rešitev problema 3: L Ld4—gl, Sl>8—c6. 2. Df4—e4+, KdB X e4. 8. Tf8—f5, poljubno. 4. d2—d8 mat. 2........ Kd5—d6, sledi 8. De4X o7+ itd.; A) 1..., Le7—ffi. 2. Tf8X f6, g7 XfC. 8. Df4—d4+ itd. Grozi 2. Df4—d4+ itd. (27ei*leo«tOCM«i procesija v •Madridu Vseiieiliška kmpžnlea Dela zanjo so že oddana Ljubljana, 9. aprila Križev pot za vseuč'tiško knjižni oo je vendar srečno končan. Na veliko sredo je bila namreč naposled vendar licitacija za oddam del, ko je glavna dela. namreč težaška, betonska, zidarska in že'e-zobetonska prevzela ljubljanska stavbna tvrdka Emila Tomažiča za 5,837-000 Din. Kakor je zadnje čase pni vseli državnih delih prišlo v navado, je bil tudi proračun za gradnio vse-učiiške knjižnice tako n zek, da se mnogo podjetij po svoji kalkulacij dražbe sploh ni upalo udeležiti. Poleg tega je pa pri teh delih v navadi tudi praksa, da morati podjetniki dolgo čakati na denar ter moraio zato imeti na razpolago velike vsote gotovine. Za prej omenjena dela so b ij stroški preraču-n:eni na 6,200.000 Din, a dva dni pred licitacijo je prvotna za umetni kamen uradno določena vsota 100.000 Din zaradi izboljšanja in povečnnia teh del narasla na Din 46.5 000. ne da bi se bila pri tem povečala tudi skupna vsota. Dražbe so se zato udeležile samo 4 tvrdke. Še slabše .e bilo po z licitacijo tesarskih del, ki sploh ni uspela, ker sta se je zaradi prenizkega proračuna dražbe udeležila le 2 ponudnika- Za kleparska dela pa ni bilo sploh. nobenega ponudniha, ker so kleparska podjetja smatrala uradne cene za 30'/« prenizke. Zaradi prenizko kalkuliranih proračunov se torej zadnje čase zavlačujejo vsa javna dela, saj smo isto prakso ž-e doživeli pri oddaji del za železnico Št. Janž—Sevnica, ki jo je pa naposled le premagala podjetna tvrdka Dukič in drug z največjim rizikom za uspeh. Kdaj bi bili že lahko pričeli s tlakovanjem ceste Ljubljana—Kranj in vso ziiv) b: b’lo lahko zaposlenih več s bo sedaj brezposelnih delavcev in obrtnikov! Licitacije niso uspešne, druge spet niso odobrene, naposled pa ni mogoče dobiti potrebnih kock za tlakovanje in je žabo zaradi tlakovanja z drugim materialom treba spet pripravljati nove licitacije. Vsa tako razpisana dela so pravzaprav iluzorna, ker so zaradi prenizkih cen neizvedljiva. Ce pa podjetje vendarle prevzame tako nizko kalkulirana dela. ,e prisiljeno pritisniti delavca do skrajnosti drugače sploh dola prevzeti ne more. Dokler bomo kalkulirali z mezdami, ki so v navadi po južnih banovi nah in ob njih izdrže edino nekvalificirani in kitajsko skromni makedonski ter bosanski delavci, tako dolgo pri nas ne bo prišlo do javnih del- Nikakor ne smemo očitati izkoriščanja delavstva — pod-, jetijem, ki pri prevzemu tako nizko proračunjen h del sama riskiralo svoj obstanek predvsem zato. da brezposelno delavstvo sploh pride do kakega, čeprav najnižega zaslužka. Drugače tudi našo banovino udari šiba lakote s svojini posledicami... Ne pripravljamo sami nemirnih časov! Take kalku-laciie so preveč nevarne -.. Javna dela naj ne pomenijo izkoriščanja, temveč pomoč bednemu ljudstvu! Težko smo- izvozili ta nevarni ovinek in vrnimo se spet k tako nestrpno pričakovani vseučliški knjižnice, ki je soglasna zahteva vsega našega naroda. Upamo, da bo licitacija s posredovanjem naših m nistrov odobrena v nq krajšem čom. do Ini'kn prve dni majnika pričnemo že kopati in zidati temelje temu veličastnemu umotvoru mojstra Plečnika. Kakor že rečeno, bomo za vseučTškn knjižnico potrebovali za 460.000 Din umetnega kamna cementa bo šlo go- tovo nad 100 vagonov, 22 vagonov železa in poJdrug milijon opeke, zaposlenih bo pa 300 delavcev, seveda samo domačih- Do jeseni mora biti poslopje pod streho, do septembra prihodnjega leta pa popolnoma gotovo. Prav velikonočni občutki vstajenja nas navdajati ob trdni veri. da bo prihodnjo jesen tam. kjer le nekdaj stal mogočni knežj dvorec s svojimi kulturnimi zakladi, stala že zakladnica slovenske kuhure — bogata knjižnica Aleksandrovo univerze! Dva tatova se pripravljata, da bi vlomila v ponosno stavbo sredi Ljubljane. Eden potegne vitrihe iz žepa ter poskuša odpreti vrata. Hipoma ga pa drugi potegne nazaj. — Kaj je, ga prestrašeno vpraša prvi. — O ti nesrečna duša. kaj ne vidiš da sva hotela vlomiti v gledališče, tu so vendar vedno blagajne prazne! Uslužni gospod soprog aH kako bi sj marsikatera gospa želela svojega moža — Učitelj: Ljudi, ki često menjajo svoje bivališče, se selijo iz kraja v kraj, imenujemo nomade. Mi ve kdo povedati kakšen primer nomadskega plemena? Učenec: Naše kuharice. Kn.iga MSodtt (v dveh delih), ki jo je sipi sala Me. Lun te Ime iz virov slavnih indijskih in francoskih napovedovalcev prihodnosti in po metodi jasnovidca Sven-galija je izita V besedah in slikah v srbohrvaškem ifl slovenskem jeziku. V Tvoj* usodi je zapisana pot Tvoje sreče prihodnosti. — Iz črt svoje roke in iz ozvezdja svojega rojstva čitali svojo preteklost in prihodnost. — Ko čitaš ozvezdje svojega rojstva boš sam sebe spoznal m potrditi res sem tak. — Nič več ne potrebuješ prerokov. — Iz te knjige sam seb' prerokuješ svojo srečo in svojo bodočnost. Cena Din 20.— ZALOŽNIŠTVO: .. RADIOL" Ljubljana, Krekov trg 10.