Štev. 78.
Posamezna ttavllka 1 Din.
V liublianf, v nedeljo 29. aprila 1923.
Poitnlna pavSallrana.
Leto I
fr].-
NAPODNO RAMKAUn DNEVNIK
Miaža vsak dan zjutraj, Izvzemži pondelike. Mesečna naročnina:
v UUbQant Dtn 10'—, po poiti Din 12*—, Inozemstvo Din 20*—
Uredništvo: Wolf ova ulica št. l/L — Telefon št 213 Brzojavni naslov: »NovostMJubllana**. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44.
Oglasi po tartfu. Sprejemajo se le do 15. ure.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odteM* f Račun pri poštnem ček. uradu it 13.238.
Narodna in državna zavest.
Osvobojen je je našlo med Slovenci la Hrvati male ljudi. Vaški politiki z paüim obzorjem so se kar čez noč prelevili v velike parlamentarce. Spočetka •a Je mislilo, da bodo prinesli v novo skupnost vsaj mali aktivom svojih sposobnosti, a na žalost se to ni zgodilo. Tako smo doživeli poraz za porazom, ljudstvo je strpljivo pričakovalo gospodarskih ki socijalnih reform, namesto teza pa ga je osrečila peščica »vodite-Žj*v« z državno-pravnlml programi...
Iz dveh elementov mora biti s ostavljan dober državljan: iz narodne in dr-šnvne zavesti. Narodne zavesti so imeli Slovenci in Hrvati po osvobojen ju do-TOli v zalogi. To se ne da utajiti. Manjkalo jim je pa državno zavesti. Kaj pomaga, če je človek še tako naroden, če nima utrjene državne zavesti. Banatski Nemec je lahko vzoren narodnjak, a iz tega še ne sledi, da je vzoren državljan. Radičevi seljak! so celo preveč narodni, toda vprašajmo se: so-li dovolj zavedni državljani?... Naši klerikalci se ujezijo, če jim očitaš narodno mlačnost, in vendar je med narodno in državno zavestjo kljub navidezni sorodnosti velikanska razlika.
Česa nam je treba? Zavednih In v svojem mišljenju trdno prepričanih državljanov. Prvo je državna zavest, potem šele pride narodnost. Zavedati se moramo, da brez državne neodvisnosti in suverenitete ni nacijonalne svobode! Prebivalec iz tesinskega kantona je najprej Švicar, potem šele Italijan, oni iz Montreauxa najprej Švicar, potem Francoz, in prebivalec curiškega kantona Je najprej Švicar, potem šele Nemec. Oglejmo si krepko državno zavest raj-hovskih Nemcev. Tudi oni imajo svoje fekalne trzavice tu Bavarska, tam t-ruska — ali v dnevih, ko je treba celim svetom manifestirati edin-jVo naroda in države, so edini kot no-ben drug narod. Tudi v Franciji je tako. Interesi francoske Riviere se razlikujejo onih, ki jih v parlamentu zagovarja zastopnik Bretagne. In vendar so Francozi zelo dobri državljani.
.. Ce so bili Slovenci in Hrvati dobri državljani pod bivšim tlačiteljskim režimom, zakaj ne bi sedaj pokazali te lastnosti? Človek je vreden le toliko* kolikor veruje v svojo doslednost Dober državljan je vreden le toliko, kolikor veruje v trdnost in potrebo države. Od naših narodnih manjšin ne moremo ki ne smemo zahtevati jugoslovenske fcacijonaine zavesti« Zahtevati pa sme~ fco in moramo državno zavest.
isto velja v drugi obliki za Slovence m Hrvate. Da so narodni, eni in drugi, ® teiR ne dvomimo. Najboljše zdravilo zoper demagogijo je širjenje in utrjeva-ölt državne zavesti. Učiteljstva veljajo te besede, napisane v najboljšem name-v Pp!i ^ti. Vzgojujmo dobre, zavedne državljane in videlo se bo, da v orugi, tretji generaciji politični šarlatani ne bodo več sejali, a tudi ne želi. Režimi se menjajo, država ostane. Ona ŽLS?’	* “arsfcatera defetistična
j?	vee rfl0£la dihati« Madžar
z&divijeiKi »voj >orszag«, Nemcu definicija »Staat« polovica njegovega IMitfČneg* prepričanja, a mi Slovenci “ Hrvati zaostajamo za srbskim seljakom, ki jt; vsemu svetu vzor ponosnega državljana. Vzgojujmo dobre držav-Jfene!
Kralj v Topoli.
OrJ? e 0 g r a d, 28. aprila. (Z) Danes . Idile se je odpeljal kralj Aleksander «^Plemstvu podpolkovnika Dimitrije-te? v T0®0*0- da vidi, kako napredu-^Pravila cerkve, ki je bila poško-. iVaria med vojno. Vladar se je povr-* v Beograd ob 7. uri zvečer. Dolo-
jej da }j0 ]trona tajjQj p0 svojem
vratku sprejel g. Davidoviča, ki ji ^i,re£ovorov 2
Dr. Ažman pri Pašlću.
Beograd, 28. aprila. (B) Včerai ž« mmistrski predsednik Pa§S «j-pS Cvetnika dr. Ažmana iz Ljubljane k ,nu j« Poročal o gospodarskem Ja ’ «. bančnem stanju v Sloveniji. Porazo-n Jor fe trajal nad, eno uro.
Al) ste že obnovili naroč-
n:r*3 iz "-jfranie Movost!1?
Nespremenjen politični položaj.
Davlđovićev neuspeh. - Prazne nade In strah demokratov. — Pazne kombinacije.
PAŠIC ZAVRNIL DEMOKRATSKE POGOJE.
Beograd, 28. aprila. (B) Včeraj je bila seja radikalnega kluba, na kateri je g. Pašič poročal, da je vrnil kralju mandat, ker so demokratski pogoji nesprejemljivi. Poročal je tudi, da ga je posetil Davidovič in ponudil radikalom, da gredo v koalicijo. Po referatu g. Pašiča je govorilo še več poslancev, ki so bili proti koaliciji in konštatirali, da so demokratski pogoji nesprejemljivi. Po njihovem govoru je klub pooblastil Pašiča, da odbije demokratske ponudbe za vstop v vlado.
Beograd, 28. aprila. (B) Danes predpoldne ob 9. uri je bila kratka konferenca v kabinetu predsedstva vlade. Odločeno je bilo, da g. Pašič odbije vse razgovore z demokrati.
Beograd, 28. aprila. (B) Danes ob 10. uri je g. Davidovič prišel v predsedstvo vlade k g. Pašiču. Konferenca je bila prav kratka. Gosp. Pašič je odgovoril g. Davidoviču, da ne more sprejeti demokratskih predlogov. Po tej konferenci je gosp. Davidovič zapustil predsedstvo vlade in odšel v svoj klub, da obvesti tovariše o razgovoru z gosp. Pašičem.
Beograd, 28. aprila. (Z) »Tribuna« poroča: Predpoldne je posetil ministrski predsednik Pašič g. Davidoviča in mu je povedal, da so demokr pogoji nesprejemljivi. Ta odgovor predsednika vlade je spravil g. Davidoviča v tak položaj, da bo moral v kratkem vrniti kroni sprejeti mandat
Beograd, 28. aprila. (Z) Ob 10.30 dopoldne se je sestal g. Davidovič s predsednikom vlade Pašičem in je zahteval od njega točnega odgovora, ali misli radikalni klub vstopiti v koalicijsko vlado. G. Pašič mu je rekel, da ne more na to pristati, izjavil pa je, da to ni njegov definitiven odgovor, ker mora prej povprašati svoj klub za mnenje. G. Davidovič je potem po razgovoru izjavil, da smatra Pašičev odgovor kot končnoveljaven, to je, da radikali odklanjajo ponudbo za vstop v koalicijski kabinet Po sestanku z ministrskim predsednikom je odšel g. Davidovič na dvor in je poročal kralju Aleksandru o tena.
Beograd, 28. aprila. (B) Po i vratu iz dvora je g. Davidovič zoj odšel v svoj klub, da obvesti tovar o posetu na dvoru. Klub je ostal danem pooblastilu, da g. Davidovič i aalmis razgovore z zemljoradnik!
Beograd, 28. aprila. (Z) Sedaj gotovo, da se je po negativnem odž v oni e» Pašiča ponesrečil poskus go1. Davidoviča za sestavo koalicijske v de. Davidovičev mandat ne bo moj uspeti, ker se mandatar krone po za jevanju demokratov ne misli razgov; jati niti z dr. Korošcem, niti z dr. Sf bom. Iz tega sledi, da je vrnitev rna data g. Davidoviča le še vprašanje g lo kratkega časa.
PRIPRAVLJENOST REVIZIONISTOV, V remijonističnem bloku je zavladalo uverenje, da onemogočajo demokrati s svojimi zahtevami vsak poraz-govor, in se bodo sedaj opogumili in znatno zvišali svoje zahteve, ako pride do kakršnekoli kombinacije z blokom. Zato bodo v prvi vrsti demokrati krivi, ker niso pograbili trenotka, ko je bil sporazum mogoč. Tudi v Zagrebu se živahno razpravlja o zadržanju bloka. Dr. Korošec in dr. Spaho obveščata vsak dan g. Radiča o položaju, tako, da se bo mogel blok v slučaju potrebe vsak trenotek odločiti. Vše manjše skupine v narodni skupščini, posebno džpmjet in Nemci, so prestopile k radikalom, tako, da razpolaga sedaj g. rašlč s 132 poslanci v parlamentu, t j. skoraj polovica vseh sedežev v narodni skupščini Na ta način so se radikali povspeli do prevladujočega položaja. Pri rešitvi krize ne bo mogel nih-
če odločati brez njih. Reči se more, da mandat g. Davidoviča pomenja le kratko fazo v razvoju krize, ki ne bo imela drugih posledic, kot da se vedno bolj širi jez med obema največjima strankama.
IZHOD IZ KRIZE
Beograd, 28. aprila. (Z) »Tribuna« poroča: Parlamentarni položaj je sedaj tak, da je mogoč le en sam izhod, namreč nove volitve. Vse kombinacije o vladi vojvode Stefanoviča in generala Smiljaniča so tendencijozne in ne odgovarjajo resnici. Kriza se bo rešila parlamentarnim potom, ker bi bil vsak drug izhod zelo nevaren.
V zvezi s to vestjo se živahno komentira sestanek med Pribičevičem, Miopovičem in Jevgjeličem, ki se je vršil nocoj in na katerem so razpravljali o zadržanju nacijonalistov. Sprejeli so načrt za skupno akcijo. Mandatar krone, g. Davidovič, se včeraj ni razgo-varjal z nobeno stranko. Imel je le kratek sestanek z ministrskim predsednikom Pašičem ob 3. uri popoldne. Dejstvo, da je kralj poveril mandat za sestavo nove vlade g. Davidoviču, Je izzvalo v demokratskih krogih veliko veselje, ker vsi mislijo, da bo g. Davidovič, ako mu sedanja misija ne uspe, dobil mandat za sestavo homogene volilne vlade. To prepričanje pa je napačno, ker g. Davidovič ne more dobiti takega mandata, ker je še druga stranka, ki je dvakrat in pol tako močna kot demokratska, namreč radikalna, ki pa tega mandata ni prejela. Resni politični krogi računajo s tem, da bo krona poverila g. Pašiču misijo, da sestavi homogeno radikalno vlado, ki naj bi donesla v narodni skupščini najnujnejše zakone in potem razpisala nove volitve. Mandat g. Davidoviča znači, da se je ubrala parlamentarna pot za rešitev krize, kar hkrati pomenja, da se bo kriza zavlekla za nedogleden čas. Gosp. Davidovič bo pač moral vrniti svoj mandat v par dneh. Ker splošno vztrajajo na koaliciji, ni izključeno, da dobi mandat kaka draga radikalna oseba (Ljuba Jovanovič), Iti pa bo najbrže tudi vrnil mandat, ker ne bo mogel sestaviti koalicijske vlade. Tako se bo morda vlekla kriza še cel teden, ker gre za boj za volilni mandat; vse drago je le sredstvo, da se ta tendenca prikrije. Zlasti demokrati si žele tega mandata ali vsaj udeležbe v volilni vladi, ker se boje, da bi prihodnje volitve zanje še slabše Izpadle, kakor zadnje.
Beograd, 28. aprila. (B) Današnje »Vreme« piše: Homogena radikalna vlada bi mogla v narodni skupščini delovati, ker bi imela proti sebi le demokrate, zemljoradnike in dva socijalista, torej 64 poslancev, dočim bi imela za seboj 132 poslancev, namreč 108 radikalov, enega poslanca srbske stranke, enega Romuna, 14 džemijetovcev in 8 Nemcev. Za kvorum v parlamentu je potrebna ena tretjina vseh poslancev, torej 104 Toliko jih more radikalna vlada vedno zbrati v zbornici Skupini dr. Korošca in dr. Spaha je gotovo ne bosta ovirali v njenem delu, ako je že ne bosta podpirali
DEMOKRATI IŠČEJO.
Beograd, 28. aprila. (B) Danes po sestanku z g. Pašičem je g. Davidovič odšel v demokratski poslanski klub in takoj otvoril sejo. G. Davidovič je svojim tovarišem pojasnil situacijo in jim naznanil odgovor g. Pašiča, da radikalna stranka odklanja razgovore z demokrati
Beograd, 28. aprüa. (B) Po seji demokratskega poslanskega kluba je g. Davidovič odšel na dvor, da poroča kralju o stanju dogovorov z radikali. Davidovič je obvestil krono o vseh razlogih, ki jih je navedel g. pa§ić. G. Davidovič je naznanil, da se bo razgo-varjal z zemljoradnik! to socijaldemokrati.
Avstrlisko-italijanska trgovinska pogodba.
Rim . 28. aprila. (K) Danes popoldne üb L je bila v palači Chiggi podpisana
avstrijsko • italijanska pogodba.
HOM ATI JE NA IRSKEM.
Dublin, 28. aprila. (K) Vodja irskih ustašev Devalera je izjavi! v proglasu, da je pripravljen, pogajati se z republiko, toda pod pogojem, da se
prfmaio «zvar*«« pravice trsta vJa.đg,
Verzije o uradniški vladi.
Beograd, 28. aprila. (Z) »Novosti« javljajo: Tudi danes se je mnogo govorilo o kombinaciji uradniške vlade. Celo resni politiki so razpravljali o možnosti takega kabineta. Nekateri imenujejo celo osebe, ki bi vstopile v tako vlado. Misli se, da postanejo člani morebitnega uradniškega kabineta tudi nekateri eksponenti strank, tako n. pr. zunanji minister dr. Ninčič in nekaj demokratov.
Beograd, 28. aprila. (Z) »Politika« piše: Medtem ko demokrati pričakujejo, da se bo dala kriza že na kak način rešiti in da bo prišlo do sestale ra dikalno - demokratske koalicije in dočim so radikali trdno prepričani, da se bo morala kriza rešiti le s sestavo homogene radikalne poslovne vlade, krožijo v političnih vrstah najrazličnejše kombinacije o rešitvi parlamentarne in vladne krize. Sedanji tako zamotani položaj je prepleten z najrazličnejšimi interesi strank to poedinih oseb, vsled česar so tla kakor nalašč za to, da se širijo raznovrstne, včasih naravnost fantastične kombinacije. Značilna je ideja o uradniški vladi, ki se trdovratno vzdržuje. Po tej kombinaciji namerava krona rešiti situacijo spričo vseh političnih spletka-rij in dlakocepstva strank iz strankarskih in osebnih razlogov na ta način, da se sestavi volilna vlada, ki naj bi spravila pod streho vse nujne zakone. Zanimivo je, da demokrati o tem nočejo niti slišati, dočim ni ta verzija pri drugih strankah naletela na prevelik odpor. Po
demokratskem naziranju bi pomenila uradniška vlada državni udar. Značilna in ne brez podlage je govorica, da bi bili demokrati pripravljeni sestaviti koalicijo z zemljoradnikl ki bi stopila pred narodno skupščino z nekaterimi nujnimi in sicer popularnimi zakonskimi načrti Ako bi taka vlada padla v parlamentu, potem bi takoj Izvedla nove volitve. Je še tretja verzija, o kateri se je že preje govorilo, da bi namreč g. Davidovič, ako ne bi mogel spraviti skupaj koalicije, dobil takoj mandat za sestavo homogene demokratske volilne vlade. Danes je popolnoma nemogoče govoriti o kakršnikoli kombinaciji. Treba je pomisliti da je boj zelo oster in da se ne izbirajo sredstva, ampak da stremi vse le za enim ciljem, za močjo. Zaradi tega moramo biti pripravljeni na vsak način rešitve, celo na najneverjet-nejši način.
Beograd, 28. aprila. (Z) »Novosti« pišejo: Gosp. Stojan Protič je izjavil, da bi uradniško-vojaška vlada pomenila državni udar. Kar se tiče mandata g. Davidoviča, je on mnenja, da to ne odgovarja parlamentarnemu običaju, razen ako se misli, da je g. Davidovič osebnost, ki more združiti okrog sebe večino poslancev brez ozira na njihovo stališče glede ustave. Ako Je res, da se g. Davidovič ne bo spustil v pregovore z dr. Korošcem In z dr. Spahom, potem je razumljivo, kako je mogel sprejeti mandat za sestavo nove vlade.
Seja ministrskega sveta.
Beograd, 28. aprila. (B) Danes ob 11. uri dopoldne je bila seja vlade, na kateri so bili navzoči vsi ministri razen muslimanov. Gosp. Pašič je poročal o razgovoru z g. Davidovičem in pristavil, da je g. Davidoviču na njegovo vprašanje o možnosti, da gredo radikali v njegovo poslovno volilno vlado, dal negativen odgovor. Razpravljalo se je nato o daljnjem razvoju krize. Ministri so bili vsi mišljenja, da g. Davidovič ne bo mogel sestaviti poslovne volilne vlade, za to se nadelajo, da bo v slu-
čaju Davidovičevega neuspeha mandat iznova poverjen g. Pašiču, toda ne za koalicijsko, temveč za homogeno radikalno vlado. Na to so se razpravljale važnejše resorne zadeve in so bili odobreni manjši krediti. Minister prosvete je za pogostitev poljskih tehnikov odobril 15.000 Din, minister notranjih zadev pa Je pristavil, da bo izdal ob prilika jutrajšnjega mitinga potrebne odredbe oblastvom. Seja Je bila zaključena ob 13. uri
Francosko-nemškl spor.
Berlin, 28. aprila. (K) Medzavez-niška porenska komisija je sklenila, da se v bodoče dovoli promet med zasedeno in nezasedeno Nemčijo samo onim osebam, ki imajo potni list, izdan od zavezniških oblasti. (W)
Pariz, 28. aprila. (K) Agence Ha-vas poroča iz Londona: V političnih in uradnih krogih so popolnoma na nejasnem, kakšen znesek bo ponudila Nemčija za plačilo vojne odškodnine. Mislijo pa, da bi bilo bolje, da Nemčija sploh ničesar ne predlaga, kot pa da stavi tak predlog, kakor je bil Bergman-nov, ki je svojčas veljal kot nesprejemljiv.
Koblenz, 28. aprila. (K) Francoska oblastva so nad mozelsklmi vasmi Winningen, Lay in Gyls proglasila obsedno stanje. Vzrok za ta ukrep je baje sabotažni akt nad vlakom, ki je privozil iz Trierja, in sicer nad Gylsom in Win-ningenom. Winningenski in gyiski župan sta bila aretirana. (W0
PREPOVEDANA MAJNIŠKA PROSLAVA V PORUHRJU.
Wetzlar, 28. aprila. (K) Francozi so proslavo 1. maja v zasedenem ozemlju prepovedali
Preiskava na češkoslovaško-madžar-
ski meji.
P r a g a, 28. aprila. (K) Uradna preiskava je dognala, da so našo, dva moža broječo orožniško obmejno stražo napadli pri vasi Saloky, ko je bila še na našem ozemlju na straži nasproti madžarskemu gozdu, iz katerega navadno prihajajo tihotapci iz Madžarske na naše ozemlje. Z madžarske strani so od-
ODPOR PROTI BOLJŠEVISKI JU-STICL
London, 28. aprila. (K) Kakor poroča »Daily Express« iz Moskve, je cerkveni zbor okraja Moskve zavzel svoje stališče proti smrtni obsodbi patriarha Tihona.
DELAVSKI »RAJ« V ITALUL
Rim, 28. aprila. (Z) Kovinski delavci v Milanu so sklenili, da 1. maja ne bodo delali. Zaradi . tega so fašisti zažgali v Palermu delavsko zbornico* zaradi protesta socijalistov proti prepovedi praznovanja !. maja. Poslopje je popolnoma zgorelo. Fašistični sindikat trgovcev to inuustriicev je pozval svoje člane, naj takoj odpuste vse one na-mcšvencc. Ir! M stavkali !. rr.sift.
dali na stražo štiri strele, katerih Izstrelki so leteli tik nad glavami naše orožniške straže, ki Je leže opravljala službo. Straža se je zato postavila v bran in je opazila, da sta na madžarski strani z onega kraja, od katerega so prišli streli zbežala dva vojaka. Dogodek se dalje uradno preiskuje.
Danainle prireditve.
V	Ljubljani:
Drama: »Revizor«. Gostovanje g. Markoviča, Isv.
Opera: »Tosca«. Izv.
Kino Matica: »Z& jedan časak radosti«.
Kino Ideal:	»Yvette, kraljica mode«,
Lyti Mara.
Kino Tivoli: »Dete Karnevala«.
V	Mariboru:
Narodno gledišče: »Tri mladenke«. Irv Gostuje g. SowilskL
V Ljubljani v pondeljek, 30. tprite:
Drama: »Crešnjev vrt«. Red C.
Opera: Zaprto.
Kino Matica: »Za Jedan časak radosti«.
Kino Ideal: »Doživljaji Robinsona Crusoe«. I, del.
Kino Tivoli: »Kopači zlata«.
Nočna lekarniška služba » Ljubljani:
Teko« teden: lekarna Ptecoll m Du»
Ef.:..,. I« E-.kil*!* na Kartovfk! časti.

*
Demokratske traparije.
Demokrati, ki so privedli našo državo v najkritlčneiži položaj, tako ve-šče, kot da so hoteli pokapati, kakšni mojstri so v tem, silijo z vso vehemenco zopet v vlado. Ker pa dobro vedo» da jih olkdo ne mara, porabljajo tudi najnever-jetnejša sredstva, da vzbude domnevanja, kako potrebni so državi. Oni sicei vedo, da vsi njihovi triki ne bodo zalegli ne pri Pašiču in radikalcih, ne pri kroni, a to jih ne moti Vsaj svojim zaslepljenim backom hočejo natvezti, kakšni tički da so.
Da se pri tem zapletajo ob vsaki deseti besedi v protislovja, kaj za tol Ravnajo se po poljski prislovici »musl byc prawda, bo wydrukowano,« pozabljajo pa, da imamo Slovenci prislovico: »Laž ima kratke noge«, ki ima vsaj toliko, ako ne več narodove filozofije v sebi, kot poljska.
Z najresnejšim obrazom sl daje »Jutro« iz Beograda poročati, da se po volji demokratov oživotvore zopet pokrajinska namestništva in sicer za voljo političnim korifejam. Demokratskim seveda! O ti ljubi Bog! Prej so neprenehoma in besno dokazovali, kako nujna državna potreba je razkosanje pokrajin, sedaj pa je, zato da »nekdo« ne bo več »na dilci« sedel, ta državna potreba naenkrat postala državna zadrega. Demokrati so zato postali federalisti. Ali ne bo dr. Kukovca zadela zaradi tega kap? Naj ga — velikim ciljem se morajo namreč podrejati maK oziri Veliki cilj pa je: slepiti, slepiti in slepiti.
Istemu cilju je podrejena tudi vsa druga taktika demokratov. Ko bi kdo njihovemu besedičenju verjel bi moral priti do prepričanja, da je Pašič prava muha proti demokratskim slonom. Saj je iz vseh njihovih listov razvidno, da bo demokratski sv. Jurij zdaj in zdaj z ostrim kopjem prebodel radikalnega zmaja.
V resnici pa demokratski voditelji s svojim vpitjem delajo samim sebi pogum, pri tem pa so naivni dovolj, misliti, da to vpitje napolnjuje druge s strahom in trepetom. Da se jim krohotajo, že radi vpitja samega, ne čujejo.
Koliko kronike je v demokratskih zatrjevanjih, da, če Pašič ne sestavi poslovne volilne vlade, jo gotovo sestavi Davidovič, ki s svojimi 50 možički pravzaprav visi v zraku. Kako tragikomične so megalomanske zahteve demokratov, ki so jih predložili radikalcem, idoče za tem, da se jim izroče najvažnejši portfelji in njim na ljubo kar najhitreje razpusti skupščina! Zakaj? Zato, da pri sledečih volitvah pripravijo radikalce ob uspehe, ki so si jih pridobili pri letošnjih volitvah. AH je mogel kedaj kak rimski triumiator biti ošabnejši, kot so ti premaganci izza zadnjih volitev?
Toda ne, oni se s ponosom trkajo na prsa, češ: mi smo država! Brez nas propade vse. Zato, če nas ne mara Pašič, nas naj dvigne krona, če ne drugače, z državnim udarom.
Pustili bomo krono iz računa, če jo v poHčne boje in egoistične svoje račune vlačijo demokrati, nočemo tega storiti mi — radikalci. Pač pa smemo trditi, da se mora Paše telebanom iz demokratskega tabora na glas smejati. Seveda takrat, kadar ga ne vidijo, ker je prepameten in preveč premeten diplomat, da bi dal znati, kaj misli. Smejati pa zato, ker ga imajo za tako na glavo padlega, da bo zaradi lepih oči demokratskih veljakov zavrgel vse uspehe, ki so mu jih prinesle zadnje volitve.
Ne, ne! Nam se zdi, da pojde Pašič od teh uspehov do novih, ki mu gotovo prineso slično zmago, kakršno je na Bolgarskem izbojeval Stambolijski. In Pašič to gotovo ve.
Kakšna bo nemška ponudba i
Govor, ki ga je bil pred tednom dni Imel lord Curzon, angleški zunanji minister, še vedno dominira ves problem pogajanj med Nemčijo in antanto. Dejstvo je, da je dala s tem Velika Britanija berlinski vladi nasvet, naj stavi zaveznikom precizno ponudbo v višini 40 milijard zlatih mark. Kot pa poroča Reuterjev biro, londonski krogi ne morejo skriti svojega začudenja nad tem, da se v Nemčiji razlaga Curzonov govor kot poziv, s katerim namigava Velika Britanija Nemčiji, da bo ona posredovala nemško ponudbo Franciji in Belgiji. Britanska vlada stoji v tej zadevi na stališču — tako pravi dotično poročilo — da se mora Nemčija direktno obrniti na Francijo, posebno od onega trenutka naprej, ko je Poincare javno rekel, da ne bo Francija sprejela nobene nemške ponudbe, Id ji ne bi bila neposredno izročena.
Kar se tiče višine vsote, ki jo bi morala Nemčija plačati, je rekel nemški minister von Rosenberg, ki je govoril v imenu svoje vlade, da je baza 40. milijard nesprejemljiva in se je samo zadovoljil s tem, da je v Reichstagu nedoločno namigaval ha vsoto JO zlatih milijard, ki bi se mogla pod gotovimi pogoji zvišati na 30 milijard.
Pariški »Intransigeant« od 25. t. m. pa trdi, da so vse vesti o bližnjih dogovorih v reparacijskem vprašanju napač-
ne ali vsaj prerane. Nemčija se mora obrniti neposredno na Francijo in Belgijo in izjaviti, da prizna določbe versajskega mira, katerega je podpisala, in izjaviti, da hoče s Francijo in Belgijo govoriti o načinu, kako bo njegove določbe izvajala. Postaviti se na stališče projekta dr. Bergmanna iz decembra pro-šlega leta, ki ponuja 30 milijard zlatih mark, ni dopustno, saj ga je tudi Bonar Law označil za nezadostnega.
Delajo se od vseh strani poskusi, da se spravi vendar enkrat že ta zadeva v pravi tir. Jasno je na pr. da se lord d’ Abernon, britanski poslanik v Berlinu, ni podal po veliki noči na dirke v London, ampak je tudi prišel na prošnjo svojega sorodnika, kanclerja Cunoja, da malo potipa žilo britanskih ministrov. In ko se je vrnil v Berlin, se je podvizal dati nemškim vladajočim krogom svet, naj stopijo spet v stik z reparacijsko komisijo in stavijo zaveznikom ponudbo — prvo sploh! — na podlagi 40 milijard zlatih mark.
Nemci si mislijo, čemu 40? Poskusimo najprej s polovico, saj je še vedno časa dovolj, da pridemo na maksimum. Ta nemška politika ni nova. To je po-Htika »handle«-čifuta in nemška vlada jo uporablja že štiri leta. Oficijelna propaganda razširjuje po nemških listih nekako sledečo misel, ki je preračunana na
povprečno' inteligenco tevtonskega Mi-helna: »Ce plačamo 132 milijard, ki jih zahtevajo zavezniki od nas, smo xa mnogo let pritisnjeni k tlom. Borili se bomo torej z vso energijo in z vsemi sredstvi zoper višino te vsote, kajti vsak tudi najmanjši odbitek, ki ga dosežemo, bo dobiček za deželo. Potrpite torej in pustite, da vlada stvar uredi.«
Ta račun je bil v resnici pravilen. Zavezniki so pristajali na eno koncesijo za drugo, sledila je konferenca konferenci, razgovor razgovoru. Za vsem tem je stal veliki prijatelj Nemcev Lloyd George. Ko je pa ta padel in ko sta Francija in Belgija videle, da stopate zaprtih oči proti brezdnu, sta se vzdramile in pokazale naenkrat nenavadno energijo — zasedle sta rubrsko ozemlje. Tako sta postale . gospodarice položaja in danes ne preostane Nemčiji v težkem položaju nič drugega, kot staviti konkretno in direktno ponudbo.
Dr. P. V. B.
Zapiski.
»TUJCI IZ VARŠAVE« - V NAŠO DRŽAVO.
»Slovenec« ie prinesel nedavno notico, da so tujci, katere poljska vlada izganja iz Varšave, zaprosili za dovoljenje, da bi se smeli naseliti v naši kraljevini. Imajo se samo še urediti neke formalnosti, potem se jim bo dalo dovoljenje. — Cela notica je tako stilizirana, da se vidi »Slovenec« ne samo nima nič proti temu, če pridejo ti tujci k nam, ampak da celo želi, da bi se jim dalo dovoljenje. Kako odurno in surovo je pa nedavno udaril isti »Slovenec« po naši vladi, ko se je pojavila vest, da nekaj Rusov, nahajajočih se v Carigradu, prosi za dovoljenje, da bi smeli priti v našo državo! Seveda! V tem drugem slučaju je šlo za Ruse Vranglovce, torej za one, ki so se med vojno borili za nas proti Avstriji In Nemčiji, v prvem slučaju pa gre za ruske Jude — boljševike, ki so upropastili Rusijo v dogovoru z Nemci. Dotični »tujci iz Varšave« so namreč brez Izjeme vsi ruski Judje boljševiku ki sedaj s tem, kar so nakradli in naropali, beže čez mejo v Poljsko, da bi tam v miru uživali svoj krvavi plen In zraven še pomagali razdirati poljsko državo. Judje se namreč začenjajo bati ruske jeze in zapuščajo boljševijo. Poljski narod pa ne mara teh z očincev in jih dobrohotno izganja iz dežele, namesto, da bi jih pcoi-jal kot pse. A »katoliški Slovenec« nima nič proti temu, da se oni Judje, ki ubijajo katoliško duhovščino, selijo v našo kraljevino.
REORGANIZACIJA SREDNJEŠOLSKEGA POUKA V ČEŠKOSLOVAŠKE
Vsled velike raznoličnosti v pouku državnega jezika in jezikov narodnostnih manjšin v Češkoslovaški nameravajo Čehi reorganizirati jezikovni pouk v srednjih šolah. Za to reorganizacijo govore zlasti pedagoški in administrativni vzroki. JCer uči izkušnja, da se more doseči popolno znanje državnega jezika le s pomočjo obveznega pouka in ker je potrebno, da zna vsak absolvent tudi jezik kake narodnostne manjšine, bo skrb šolskih uprav, da se to doseže.
Zakonski osnutek ki ga je ministrski svet že odobril, določa, da je državni jezik na vseh srednjih šolah brez razlike učnega jezika obligaten predmet. Poleg jezika pa se morajo poučevati tudi jeziki narodnostnih manjšin, najsibo kot obvezni ali prosti predmeti. Kateri jezik narodnostnih manjšin se ima poučevati na tej ali oni srednji šoli, bo določil naučni minister. Uvedba dotičnoga jezika kot obveznega učnega predmeta v višjih razredih se bo izvršila sukcesivno. Zakon bo stopil v veljavo z začetkom šol-skega leta 1923/24-_________________
Poziv. Da pridemo v čim ožji stik s pristaši NRS v Srbiji, priporočamo našim krajevnim organizacijam, da naro-če list »Samouprava«, ki je oficijelen list NRS v Beogradu. — Glavno tajništvo NRS, Ljubljana.
Mariborsko pismo.
Letošnji april je kazal, dä hoče kreniti nova pota. Pričel je z lepimi solnS-nimi dnevi na veliko veselje vseh, ki so zaradi preslabe hrane in pomanjkljive obleke prezebovali dolgo zimo. Ogreva>-H smo si že premrle in okorele ude na toplem solncu in izpostavljali svoje prazne želodce njegovim dobrodejnim žarkom; naši otroci so že skakali bosi in goioroki okrog, zunaj v naravi se je listje napelo in črez noč bi bila lahko nastopila rajska deva pomlad, ki prinaša vsem novega življenja, novih moči.
A dandanes se človek ne more zanesti niti na besede ministra n. n, kako bi se zanesel potem na muhasti april! Saj je n. pr. dr. Kukovec že slovesno dajal mandate celjskemu Rebeku in slovenjegraškemu Petovarju in drugim, nazadnje pa je celo sam ostal brez njega. Koncentriral in koncentriral je napredne sile tako dolgo, da je ostal sam. Sedaj koncentrirajo demokrati sicer bolj počasi in tiho, a za to tem bolj vztrajno. Na Narodno radikalno stranko pa dosledno pozabljajo pri tej koncentraciji, hvala Bogu. »Tabor« prinaša vsak dan notice pod napisom »Beg iz stranke« in navaja posameznike, Id so se priključni v zadnjem času docela neženirano in jasno drugi stranici. Pri tem seveda ne omenja več nekdanjih pristašev, ki ga zapuščajo in gredo drugam. Pred vsemi omenja narodno - socijalistično stranko, iz katere — baje — beže prejnji njeni, pristaši in čujte in strmite! ne k svoji mačehovski materi JDS, ampak celo k tem nepotrebnim radikalcem. Neki bivši nar. socijalist je celo uskočil h klerikalcem! To je vendar nezaslišano. Zato demokrati obsojajo ta beg, ki je očividno pri nas na »dnevnem redu«, kakor tudi »Tabor«. Seveda, ko bi se vsi — ali pa vsaj nekateri — vrnili k svoji prejšnji stranki, iz katere so izšli — kakor to zahteva bivši nar. poslanec Mrmolja, bi to bilo popolnoma umestno in v redu. Sicer g. Mrmolja trdi, da je prava mati vseh napredno mislečih ljudi pri nas NNS. A ta stranka pri nas na meji niti po imenu več ne eksistira. Torej bi se bilo treba vrniti v JDS! Tja pa ljudje ne marajo pod nobenim pogojem. Zato naši demokrati obsojajo »ta beg iz stranke.« Seveda takrat ko je uskočil
nar. socijalist brivec Novak iz NSS k njim in potegnil še kakega drugega somišljenika s seboj, takrat je bil ta beg popolnoma umesten in se je odločno odobraval Saj je kazak), da pridobi JDS s tem mandat Pa je šlo vse rakom žvižgat
Naši demokrati so jasno, 5e bolj pa na tihem odločno za zvezo z radikali, a ne pri nas, ampak v Beogradu v skupščini. Razvoj krize zasledujejo z največjo napetostjo in še z večjim strahom. Morda bi jih ta zveza obdržala še nekaj časa pri pojemajočem življenju. Klerikalci so se pa prehitro zvezali z Radičem in se sedaj nahajajo v velikanski zagati, ko jim ga je Radič s svojim govorom na zagrebškem shodu tako prokleto polomil in podrl vse lepe mostove, katere so si zgradiH v Sloveniji na poti do absolutne moči in — polnih jasli Najmanj se zmenijo še za krizo pristaši NRS, ker dobro vedo, da je bil čika Nikola kos svoji nalogi še v vseh bolj kritičnih situacijah, pa jo bode razrešil tudi sedaj tako, da bode prav. Klerikalnim Radičevcem gre za to, kakor demokratom. Ali pridejo do veljave In moči, ali pa bodo stali ob strani in samo gledah in zabavljali Radikala pa dobro vedo, da bodo imeli prvo in zadnjo besedo pri bodoči vladi oni sami», pa naj bode ta vlada taka ali taka.
Zadnje zborovanje NRS v nedeljo 22. t m. v Mariboru je presenetljivo uplivalo na vse. Nihče ni pričakoval tolike udeležbe, še manj pa toliko resnosti na potu ustvariti trdno in vztrajno organizacijo. Mislili so nasprotniki, da bo ostalo ne samo pri besedah in sploh ne pride do dejani Kaj takega seveda ni bilo možno izvesti sistematično v kratki voHlni borbi. A sedaj so se dela prijeli resni in vztrajni možje, položiH so temelj in gradili bodo naprej, dokler ne vzraste trdna in nepremagljiva trdnjava, ki bo kljubovala vsem napadom, k j pa bo zavetišče in zatočišče narodne in državne misli V njej bo imel prostora vsak dobromisleč jugoslovenski državljan od preprostega delavca in kmeta, tja do meščana in obrtnika; od najnižjega državnega nastavljenca pa do najvišjega uradnika...
IConzuSafi in poslanstva v Beogradu.
'AL KONZULATI:
Zedinjene države: — M. Velikog ul.
št. 48.	:	.. « .-t :
Anglija: — Dositejeva ul. 3. Češkoslovaška: — M. Velikog ul. 27. Francija: — Kraljev trg 5.
Švica: — Cara Lazara ul. 2.
B. POSLANIŠTVA IN KONZULATI: Avstrija: — Knez Mihajlov Venac. Bolgarska: — Birčaninova ul. 16. Grčija: — M. Velikog ul. 45.
Italija: — M. Pocerca ul. 20. Madžarska: — Strahiniča Bana ulica 47.
Nemčija: — Krunska ul. 37.
Poljska: —- Kninska ul 48. Romunija: — Pozorišna ul 37-Španlja: — Pozorišna ul.
C. POSLANIŠTVA:
Albanija: — Prizrenska ul. 5. ^ Zjed. države: — Pozorišna ul 7. Anglija: — Gračaniška ul. 20.
Belgija: — Krunska ul 12.
Čehoslovaška: — Krimska ul 7.
Danska: — Frankopanova ul 18.
Francija: — Dositejeva ul 4.
Rusija: — Kralj Milanova ul 53.
REFORMA CIVILNEGA ZAKONIKA V ITALUL
Te dni se je v Rimu sestala podkomisija za reformo civilnega zakonika. Razpravljala le predvsem o razlogih za razdružitev zakona. Na podlagi Ferrijevega poročila, ki je ugotovil, da je pretežna večina italijanskega naroda proti razdružitvi zakona, ki je protiobičajen privilegij bogatih krogov, se je vršila obširna in temeljita debata. Vsi so soglašali v tem, da je uvedba razdružitve v Italiji zaenkrat nepotrebna, potrebna pa je izenačitev italijanskega civilnega zakonika z avstrijskim, ki velja v novih pokrajinah, in dovoljuje razdružitev med nekatoliškimi zakonci Razen tega M bilo treba dodati boij popolne norme o neveljavnosti in ničnosti zakona. Razpravljali so tudi o cerkveni poroki z ozirom na civilni zakon, o odsotnosti in o očetovstvu, v čemur so se v načelu zedinili; gre edino še za točno normiranje. Pri ničnostnih razlogih so predvsem poudarjali trajno bolezen In moralično pokvarjenost
Pismo prijatelju
v Paradiž.
Dragi! No, pa Imamo spet malo zabave in malo razburjenja v Izraelu. Sicer ni nič hudega in nič posebnega, nekoliko prigrizka je pa le v teh pustih in deževnih dneh. Ko smo tele dni posedali po kavarnah, bi že skoro bili v zadregi za temo. Kaj hočeš govoriti? Dannadan o vladni krizi? Teh smo imeli že toliko, odkar imamo svojo državo, toliko vladnih kriz, ti pravim, da je ta zadeva res že obrabljena kakor oglodana kost Še predno si človek zapomni imena vseh ministrov, je že nova kriza, včasih je pa taka kriza na vidiku že kar pri prvi seji Kako naj to potlej človeka še gane?!
Treba nam je bilo torej na vsak način kaj drugega, o čemur bi se lahko razgovariaH. Misliš mogoče, da bi se menili o gospodarskih vprašanjih in težavah? Beži, beži, kaj boš s to ropotijo! Saj te žena nahruli, kadar pomoliš glavo v mile domačije klavrni pristan! Še predno odložiš svojo oguljeno in cvetočo suknjo, ti zakonska polovica servira gospodarske zadeve s krepkim zatrdilom, da niso vredne piškavega oreha in da jih bo treba kako spraviti v red Kaj bi torej s tem?!
Tako se nam godi zapovrstjo in skoro bi nas vse to tiralo v obup. Kaj pa misliš?! Sedefi v kavarni in ne imeti teme za razgovor, to je nekaj strašnega!
Bog nebeški, nebo nas vendarle ni zapustita. V najbolj pustem času nam je poslalo v kavarno arhivarsko mesto na magistratu bele Ljubljane» To pa to, to je nekaj! Ne samo po kavarnah, še po gostilnah smo bili zdaj založeni z govoricami Razpisano je bilo mesto arhivarja na našem magistratu, mesto, kiso nekoč
šemasti idealisti ustanovili zato, da bi vsaj enega slovenskega pisatelja rešiU bede. Prvi je imel to mesto Anton Aškerc, drugi Oton Župančič. Kdo pride kot tretji na vrsto?
Ugibali mo sem, ugibali tja, debatirali in se ogrevali in se razburjali in se razgovarjali in sploh — rešeni smo bili!
Takole smo premišljevali; Ksaver Meško je pisatelj in velik siromak. Nobena duhovska ne deželska gospoda se ne zmeni zanj. Morda bo on?
Še srno rekli: Vladimir Levstik je pisatelj. Da ima kaj ali nima ničesar — kdo naj ve? Tega mesta bi se gotovo ne branil Mogoče bo on.
Še druga imena smo imenovali, saj imamo pisateljev lepo število.
Govorimo sem, govorimo tja, kar se pojavi vest, da je med kandidati gospod Erjavec, Sicer ne vem, kako je zašel med pisatelje, piše pa prav gotovo in precej knjig je že priredil. No, pa naj bo!
Nekateri se razburjajo, toda še predno je mogoče to novico dobro premleti, je že druga na svetu. Gospod VI Fabjančič je edini resni kandidat za arhiv...
No, da si nas videl tedaj, to smo se repenčili! Kairo je vendar ta mož zašel med pisatelje? On niti ne prireja knjig, niti jih ne piše... Vest torej nikakor nc more biti resnična.
Čim bolj se bliža dan, tem večje je razburjenje! Pa ti zakroži po Ljubljani še druga modrost! Pisatelj, kaj pisatelj?! Pesmi, storije in tako ropotijo so znali ljudje pisati že davno, davno pred nami. Danes je treba iti naprej! Napredek, to je poglavitno: napredek!
Točno in resnično. Na vsak način nam je treba napredka. Dajmo pisatelje med staro šaro ali pa jih pošljimo med
zamorce, profesorje, ki se pečajo s slovstveno zgodovino, zagrabimo po zakonu o zaščiti države, potem pa naglasimo in proglasimo: napredek!
Lahko si misliš, kako nam je šla k srcu ta modrost. Ako se bodo mestni očetje ravnali po njej, potem pisatelji ne mažite papirja in nikar ne potite krvavega potu za arhiv!
Čakali smo in pričakali- Res, gospod Pirc se je dvignil in povedal, da spada v mestni arhiv ljubljanski samo in edino gospod Vladislav Fabjančič.
Stvar je rešena, napredek je tu! Pa je res napredek in je vsa zadeva silno imenitna in poučna. Razložil in pojasnil je namreč gospod Pirc tudi vsem, zakaj je gospod Fabjančič edini mož na Slovenskem, ki spada v arhiv. On zna španski
Debata je odveč, ker to stoji! Na ljubljanskem rotovžu je najvažnejši pogoj sposobnosti — španščina. Tako bi torej človek lahko sklepal da je Ljubljana gospodu Pircu — španska vas.
Odrežemo se Kranjci pa dobro, ali ni res? Samo eden naj Še črhne, da mi ne bomo razbalkanizirali Ljubljane, pa mu bomo precej polomili zobe!
Pozdravlja te
Tone Zemljan.
— Grenville-Murray (Eustace-Clare), angleški pisatelj, katerega novelo »Valentina« prinašamo danes v podlistku, je bil rojen v Napolju L 1819. 1" je umri v Parizu 1. 1881. Najznamenitejša njegova dela so: Ljudje za časa drugega cesarstva (18691 Ljudje za časa tretje republike (1872—74), Pariški poslanec (1871)., R«si Pri Rusih (1878), Turki pri Turkih (1878), Nemci pri Nemcih (1880), itd.
Ne pozabite Sugoslovenske Matke!
Iz pmtncp žigljziija.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V UBULJANL
Drama:
Pondeljek, 30. aprila: Delavska predstava po znižanih cenah: »Za pravdo in srce«. Izven.
Torek, 1. maja: Zaprto.	_ . _
Sreda, 2. mala: »Crešnjev vrt«. Red U Četrtek, 3. maja: Zaprto.
Petek, 4. maja:	Premiera Shakespearjeve
komedije »Kar hočete«. Izvem Sobota, 5. maja: Ob štirih popoludne dijaška predstava po znižanih cenah:
»Otok in Struga«. Izven.
Nedelja, 6. maja: »Othello«. Izven.
Pondeljek, 7. maja: »Kar hočete«. Ren D-
Opera:
Torek, 1. maja: »Seviljski brivec«. Red D.
Sreda, 2. maja: Zaprto, četrtek, 3. maja: Premiera Čajkovskega opera: »Evgenij Onjegin«. R^-^t _
Petek, 4. maja: »Janko in Metka«. Red E.
Sobota, 5. maja: Gostovanje operne pevke Marte Pospišflove. »Carmen«. IJven.
Nedelja, 6. maja: V korist udruženju vojnih invalidov. »Carosirelec«. Izven.
— Ljubljanska opera. V petek zvečer je priredila gdč. L. Wisiakova plesni večer, kateri bi bil spričo zanimivega vzporeda lahko mnogo boljše obiskan. Pravega zanimanja za plesno umetnost pri nas pač še ni Gdč. Wisiakova, Vavpotlčeva In Franke-tova so prve Slovenke, ki so se z vnemo posvetile študiju plesa ta obetajo mnogo.
Odč. Wisiakova je gojenka nekdanjega baletnega mojstra naše opere g. Vlčka in je študirala tudi v HeHerau-U na Saškem. —
Petkov nastop gospodične L»Wi$takove v splošnem ostaVil v gledalcih lep dojem.
Das: je plesala že mlada, smo mogli razbrati iz njenih Interpretacij Gounodovih, Mozartovih, Debussyjevih In drugih skladb ambicijo ter smisel za poezijo in gracljoz-nost kretenj ter čuvstveno izražanje. Plesalko je na klavirju spretno spremljal g. kapelnik Balatka. Gdč. Wisiakovi je občinstvo po vsaki točki živahno ploskalo ter j! tako izražalo svoje simpatije, ki naj ü dado pogum za nadaljnje študije, da se razvije v popolno umetnico, srvo našo umetniško ple- ,1 rove
s alka Gd. Vlček je nanjo že sedaj tahko ponosen.	_
— Iz ljubljanskega gledališča GledalV-flške vesti V nedeljo, dne 29. aprila, pojo V opernem gledališču prfllubljeno Puccinijevo opero »Tosco« z gdno. Zikovo v nar slovni vlogi, g. Šimencem kot Cavarado»-sijem, g. Balabanom kot Scarpijo in z g. Betettom v vlogi cerkovnika. — V drami se vprizori v nedeljo zvečer »Revizor« z gostom g. Mihajlom Markovičem kot načelnikom In z g. Putjato v vlogi Hlesta-kova. — V pondeljek. dne 20. t m. se iz-premeni dramski repertoar. Igrali bodo Medvedovo tragedijo »Za pravdo In srce« tot delavsko predstavo po znižanih cenah. Za ta večer napovedana vprlzoritev »Crešnje-vega vrta« za red C pride na vrsto tekom prihodnjega tedna.
— Emil Adamič; Mladinske pesmi -»* Enoglasni zbori In samospevi s spremjeva» njem klavirja. Izdala in založila Učiteljski tiskarna v Ljubljani Skladatelj Adamič neprestano komponira. Od svojega povratim iz ujetništva v Rusiji pa do danes Je našo glasbeno literaturo obogatil z nešteto dragocenimi skladbami, samospevi zbori in orkestralnimi deli. Saj ga rt! koncertnega vzporeda, na katerem bi se ne seznanili z plodovitost je občudovanja vredna. Da se je poglobil v otroško dušo je dokazal s pričujočo zbirko. Znano mi Je, da T Hud-skih šolah še danes učitelji in učiteljice uče otroke razne pesmi (tudi iz nemščine prestavljene), M tega ne zaslužijo, vkljub temu, da Imajo na razpolago dovolj zbirk mladinskih pesmic. Veliko vrzel v mladinski glasbeni literaturi pa je Izpolnil naš Adamič, ko je začel objavljati v »Novih Akordih« otroške pesmi katere Je po Vp« čini sprejel tudi v to zbirko. Dvanajst pe* srni je namenjenih za otroško petje, dva* najst pa petju odraslih, izvežbanlh pevcev otrokom. Vse so pa zelo ijubeznjive, prisrčne. Izrazito melodijo poglablja ta dopol-
------------ melodijo poglablja — ---
njuje včasih priprost, dostikrat pa klavirski pari poln žgočih harmomcnic barv in nenavadnih postopov. Mladina ou imela s temi pesmicami veliko vesela^ Škoda, da je cena krasno pisad1 Hrani izdaji nekoliko visoka. Vklitib team Jo pa z mirno vestjo priporočamo V kup. Učiteljstvo naj seže v to b?**	.
kladnico biserov otroških pesmi In _
«nlcdlall	VV*
Btev. 78
V ..........

novostih
— Prevoz Judenburšklh žrtev. Bliža se petletnica usodepolnih dni, ko so streli iz avstrijskih pušk vzeii-življenje našim vojakom v Judenburgu. Odbor za prevoz zemeljskih ostankov teh žrtev iz Judenburga v Ljubljano ima namen ta prevoz in pokop izvršiti ob priliki petletnice, ki je sredi fiiafo, Denarnih sredstev pa manjka. Nekateri krogi, posamezniki in podjetja, nočejo znati ceniti pomen prevoza in postavitve dostojnega spomenika vsem Žrtvam za našo svobodo. Prosimo vse’v'dne, ki imajo nabiralne pole, da svojo agilnost ;stopnjujejo in skušajo pomnožiti dobave prostovoljnih prispevkov. Nabiralne pole in nabrane zneske je brezpogojno jvmiti najkasneje do 10. maja 1923. — Bila bi naša narodna sramota, ako bi veličastna in dostojna izvršitev tega namena bila onemogočena radi brezbrižnosti in pasivnosti javnosti, zlasti premožnejših krogov. — Imena daro-valcev se bodo-po možnosti, vsaj pa ona nabiralcev z nabrano vsoto objavila v časopisih.
Proti politiki v šoli. Prosvetno ministrstvo je doznalo, da se dijaki mnogo preveč brigajo za politične zadeve. Pri tem se dogaja, da pod vplivom raznih demagogov ^sramotijo režim in sošolce drugih veroizpovedi in da si dovoljujejo različne pripombe k državni himni. Izdana le bila radi tega naredba, na vsa šolska oblastya, da na take dijake strogo pazijo in jih nemudoma naznanijo prosvetnemu ministrstvu, ki bo ukrenilo vse potrebno, da se primeroma proti njim nastopu Taki dijaki bodo predvsem izključeni iz Sole, nato pa predani sodišču, da se jih kaznuje pa zakonu o zaščiti države.
— Nerodnosti v Invalidskem domu v Celju. Na našo pod tem naslovom v včerajšnji številki priobčeno notico nam je poslal Invalid od oddelka za socijalno skrbstvo pjasnilo, da se je preiskava v Celju že vršila dne 10. aprila. Ugotovilo se je, da je bik» neuporabljenega nekaj malega za prehrano izdanih živil, katera so se zbirala za velikonočni priboljšek. To zbtrahje pa je blio takoj ukinjeno, čim se je zarij zaznalo, ker so se invalidi pritožili zoper; tako zbiranje, Ker je bila preiskava že uvedena in ker nam je povsem jasno, da trpi preskrba Invalidov vsled nedostajanja kreditov, se z gorenjim pojasnilom popolnoma zadovoljujemo.
— Ljudsko štetje ua Koroškem. Na Koroškem se vrši ljudsko štetje še vedno po starem sistemu. Slovenci iz čisto slovenskih krajev so vpisani za Nemce. Tako je n. pr. vršil ljudsko štetje v Bistrici neki učitelj, ki ni sploh izpolnjeval rubrike o narodnosti, ičeš, da itak zna, da so tam sami Slovenci, vpisal pa je vse kot Nemce. v J Pravica odvetniške službe Italijan-Rkib državljanov. Pravosodno ministrstvo je Izdelalo poseben zakonski načrt o prizna-inju pravice prakse advokatov v področju !y'šiega dežeinega sodišča v Dalmaciji onim [«tvokatom, ki so do 2. februarja prejšnjega
optfrail za italijansko državljanstvo.
— Poljski dijaki v Skopliu. Dne 25. t tja. so odpotovali poljski dijaki, ki so obiskali našo državo iz Beograda v Skoplje.
V Skoplju so bili slavnostno sprejeti. Zve-^r so priredili v narodnem gledališču pevski koncert.
— Znižanje tarif za brzojavke v Švico.
Poštno in brzojavno ministrstvo je odredilo, da se smejo časnikarski brzojavi iz Švice sprejemati po znižani tarifi. Ta olajšava velja samo za čas mirovne orijent-ske konference v Lansanni.
— Poštnina za sodna pisma preko 2# ». Poštnina (odroma poslovna pristojbina) v znesku 1 Din velja za vsa sodna in draga uradna pisma po teži 20 grl Za vsakih nadaljnjih 20 gr aB del te: teže'se zviša Pristojbina za 50 par.
— Ovitki za denarna pisma. Cena ovit-|koin za denarna pisma se zviša' od 25 na 75 Pur. Nova1 cena bo veljala od 15. maja 1.1.
— Teža poštnih, paketov fe-Jugoslavije iv Nemčijo ne sme znašati več Jea.. 20 kg.
— Krvava obletnica. Jutri,: dne 30. t. m.
252 let, odkar sta storila.', V Dimaj-|Kom_Novem mestu Petar ZrittiSki::in Krsto Sinrt P°d kritto.. rabljevo roao. Smrt obeh narodnih mučenikov. Je ;«aboaenega pomena, saj sta .s. .plemenito
dokumentirala
; rvjo dokumentirala svojo vero v svobodi ta	krvatskega naroda: Zrinjski
^	sta jugosiovensfca;;;~ -»
roja, bji-iVa tako
Wovenske«« kltaL.nuri ® Irava rateo
SÄSÄ
L A *i
— L maj
lalšč
običajni majniški izlet

w!#im
vremenu.	:	vadltera
— Ponovno opozarjamo n* razstav« Avgusta Bucika In Lojzeta Dolinarja, kfs£ otvori danes v Jakopičevem paviljonu.
— »Oifcraa« priredi danes v nedeljo, dne t, m. nacijonalistično manifestacijo v i*vrho dokumentiranja narodnega 'in državnega edinstva. Zbof točno ob pol H. m-j v iT«ui Narodnega doma- Spored: Pohod prot fTfzdi. tam nacijonallstični govor m raz-.zr1- Narejujemo vsem članom iif pozivija-f-fj, vse somišljenike kakor tmfi Vse nacijo-r®f»rične organizacije, da s6 Manifestacije t^^no udeleže. Zdravol — Ofifosinl odbor, za Slovenijo.	"r‘
r ~tObiaa*nl odbor »Orprna« za Slovenijo uanl poslal Je Narodni Odbrani ob Mcijonalističnog mitinga.' sledeči 'Oriuna fSlover5e prlsoriVuje v du-
sto kipa pokojnega cesarja Franca Jožefa umeten pa prazen vrč, z raznimi napisnimi tablami iz soseščine. Zjutraj so opazili päsanti na spomeniku še napisni plošči dr. MalneriČa in tvrdke Atlanta. Ali so napravili hudomušneži to iz gole šale ali so hoteli pokazati novo pot reklamnim podjetjem, še ni ugotovljeno.
— Žrtev zavratnega napada. Dne 22. aprila zvečer sta šla klep. pom. Lotrič Jože iz Sp. šiške in njegov tovariš Janko Pristav skozi Tivolski park proti. domu. Med potjo sta se ra zgo var jala o »Orjuni« in zadnjih' dogodkih, ki so se pripetili in se Pišejo na njen rovaš v Sp. Šiški — Na prostoru velesjema sta pristopila k njima izza drevja nenadoma dva mlada človeka in ju vprašala s hrvatskim naglaosom, kaj da imata proti »Orjuni«. Lotrič je odgovoril neznancema, da nimata proti Orjuni nič drugega kot to, da ne delajo prav, da hodijo v Šiško razsajat in, streljajo nedolžne delavce. V tem hipu je potegnil eden napadalcev samokres, ustrelil in zbežal s tovarišem preko travnika. K sreči je zadela kroglja Lotriča v roko. Zdravnik je ugotovil na desni roki za grah debel ustreiek in Izstrelek in črni kolobar okrog ustrelka, kar znači, da je bil izpaljcn strel prav od blizu. Lotriča so dali v bolnišnico, zdravljenje bo trajalo, če bo brez komplikacij, po izreku zdravnika 14 dni. O napadalcih nimajo do sedaj še nobenih sledi.
— Vse mu je prav prišlo. Predsinoč-njim je vlomil nekdo s ponarejenim ključem v vežo hiše vrtnarja Franceta Herz-manskyia na Viču št 73 in je odnesel rjavo moško suknjo siv, gumijast dežni plašč, 2kg sladkorja, zavitek užigalic, 2 1 mleka, srebrni žlici, nekaj vampov in kos kruha, kodo cenijo na 6000 kron.
— Iz preiskovalnega zapora ljubljanske kaznilnice je pobegnil 23 letni osumljenec Mat Pečenik iz Horjula, na sumu velike tatvine pri nekem mesarju in gre za okoli 80.000 kron. Pečenik' je prežagal omrežje na oknu, preskočil ograjo in pobegnil brž-kotne po Miklošičevi cesti. Pobegnil je v svoji civilni obleki.
— Najden utopljenček. Iz jezera »Bajer« pri Rakovniku so potegnili novorojenčka moškega spola. Trupelce ne kaže znakov nasilja, pa je otrok živel in ja umrl vsled zadušenja. O materi otroka, o kateri sumijo, da je porodila bržkotne' na nekem mestu ob »Bajerju« nimajo do sedaj še nobene sledi.
— V Slancah je ukradel nekdo iz avtomobila Hans Ogoreuca Lz Celja gumijevo previ ako za streho.
— V Hrastnlku-Sv. Lenarta so pokradle dvonožne lisice delavcem kemične tovarne 11 kokoši vrednih 2500 kron.
,	— Okraden nemški potnik. Potnik
tvrdke Krupp iz Kolina Karl Neuman je javil. da mu je ukradel med vožnjo iz Beograda v Ljubljano neki Ceh suknjo, v kateri Je imel listnico s sledečo vsebino: dokumente, 1200 Din in ček »Bon I owa Short Line Rairodel Company. 1 Bond auf Dol 1000 I. St Mortage 5% par Gold Boud. — Ker potniku ni preostalo nobenih sredstev, je prosil, da se ga odpravi prisilnim potom do meje. . -
— Celjske novosti. Razstava vajeniških del obrtne nadaljevalne šole v Celju se vrši y nedeljo 6. maja od 10. do 12. ure v meščanski šoli v Vodnikovi ulici Občinstvo se ha to razstavo opozarja. — Nedeljsko lekarniško službo ima danes lekarna »Pri Orlu«. — »S a m o -Ethin Kristanova drama v petih dejanjih, se predstavlja danes v nedeljo ob 8. uri v mestnem gledališču. — Klerikalci pripravljajo v Celju demonstrativno proslavo 1. maja. Izdali so za to prqsiavo tadi neke revolucijonarne letake. Ker klerikalna hujskarija presega itak že vse meje, smo mnenja, da naj oblast take klerikalne demonstracije kratkomalo prepove, da se naše ljudstvo ne bo še dalje zastrupljalo z nauki protldržavnih klerikalnih hujskačev. — Opustiti se namerava, kakor čujemo, gostilna »Grenadir« na Polniah- — Pri oddelku le upokojen pohajata pristav g. Josip Stadler, kateri se Bledu. — V.- k r o n a h označujejo "ekater< *r*ovc< cene. Trgovski emd °P?zaria vsled tega trgovce na raz-
katerova	?£ilatno P01^* «lasom
morajo^ biti cene življenskim potr ebščhu m označene .v-dinarjih. — Urad-
tr^vske In obrtne sHadHtfL nh v-Se',n v PoefcDiu Javnega R Ho8??“1	^ L nadstropju vsak
torek od 8 do 12. ure. dopoldne. — P o n a -
r,ej..e ®e . r e 50 s® zadnji čas pojavile v Italiji hi sicer po 10, 50, I00 in 1000 Ur. Na ra?ne živinske sejme po celjskem okraju prihaja mnof&o italijanskih trgovcev. Ni iz klfučeno da bodo isti te ponarejene bankovce poskušali razpečavati, zato naj bo občinstvo pri sprejemanju italijanskega de», narja skrajno previdno;'
_ Alariborske vesti. V minulem tednu *- umrlo v Mariboru n oseb, od teh 6
Minimalne ishteve javnih nameščencev.
Na protestnih zborih dne II- ta 16. marca 1923 sta bili sprejeti
resoluciji,*
Državni In železniški uslužbenci in delavci ter civilni ta vojaški upokojenci
zahtevajo, da se
a)	Uzakoni službena pragmatika, ker so dosedanji predpisi skrajno pomanjkljivi.
b)	Zvišajo draginjske, rodbinske in stanovanjske doklade skladno s sedanjimi dra-ginjskimi in krajevnimi razmerami najmanj za 150%. Ta povišek smatramo za minimum, potreben za življenski obstoj. Povišanje Je mišljeno povprečno. Najnižja osebna draglnjska doklada ne sme biti manjša kot 50 Din dnevno.
c)	Primerno zvišajo pristojbine za vršenje službe izven urada odnosno izven stalnega službenega mesta, ki povzroča uslužbencem posebne stroške, za katere so določene dnevnice, pavšali, prevozne tarife itd, niti od daleč ne zadoščajo niti za prehrano. Povišati se morajo najmanj do 200% in urediti enotno za vse stroke državne službe-
d)	Priznajo tudi delavskemu osobju državnih prometnih naprav draginjske in rodbinske doklade za vse dneve v mesecu hi dele delavci državnih prometnih naprav le na kvalificirane in nekvalificirane.
e)	Odpravi maksimiranje draginjskih doklad, ki nasprotuje ne samo pravnim načelom, ampak tudi čutu pravičnosti. Poleg tega mora po vsakim pogojem odpasti razlika raed uradniki in neuradnikL
f)	Odpravijo vsr omejitve draginjskih doklad. Draginjske in rodbinske doklade niso nagrada za kako posebno delo ali podpora za izredne primere, temveč so plača, ter pritlčejo vsakomur brez ozira na njegove privatne premoženjske razmere. Dosedanje omejitve jemljejo drag. dokladam značaj plače ter jim dajejo značaj miloščine.
g)	Izplača izdaten enkraten nabavni prispevek, ker so se morali radi nezadostnih prejemkov državni in železniški uslužbenci skrajno zadolžili, da so mogli oblačiti in za silo nahranili sebe in svojo družino. Zato Je dolžnost vlade, da jim izplača enkraten večji znesek, da si bodo mogli nabaviti najpotrebnejšo obleko in saj delno plačati dolgove.
h)	Prizna tudi uradnikom ta slugam stanovanjska doklada.
1) Spremeni riješenja ministra saobraćaja- v členu 3. »Zakona o prevedbi osobja državnih prometnih naprav v krajinah izven Srbije in Črte gore na dinarske plače« (»Službene novine« 105 z dne 15. maja 1922) tako, da bo imelo pravico do natural-nejfa stanovanja oziroma stanarine v izmeri 20% temeljne plače vse osobje državnih prometnih naprav.
Kakor hrana m obleka, spada tudi staoo-Vaniecit absolutnim življenskim potrebščinam, blužba in stanovanje sta v najtesnejši zvezi. Vlada kot siužbodajaiec mora skrbeti, da imajo njeni uslužbenci stanovanja. Ako pa jim ne more dati stanovanj y napravi, je njena dolžnost, da jim da vsem zadostno odškodnino, s katero jim bo mogoče dobiti si drugo stanovanje. .
Stanovanjska mizerija ja za vse enaka. Zato se mora priznati stanarina z veljavnostjo od 1. maja 1921 in’ stanovanjska doklada z veljavnostjo od 1. marca 1923 vsem državnim uslužbencem in vsemu osobju državni prometnih naprav.
i)	Nakaže stanovanje v naravi povsod, kjer ni mogoče dobiti zasebnih stanovanj.
k) Onemogoči odpoved stanovanja, ne da bi se uslužbencem prej osiguralo drugo.
U Družini zasigura stanovanje in izplačuje prunerna odškodnina za dvojno go-
Sport in turisiika.
— Akademiki : Slovan 2 : I (1 : 1) —
Prvenstvena tekma med navedenima kluboma se je končala z zasluženo zmago LASK-a. Akademiki so s svojo igro nad-kriljevali svojega nasprotnika in bili skoro ccl čas v rahli premoči. Ob večji odločnosti napadalne vrste bi lahko iznudili še boljši rezultat. Slovan, ki je nastopil z 2 rezervama, ni zadovoljeval. Najslabši del moštva je bila obramba razen vratarja. Ostalo moštvo pa je provedlo nesmiselno in raztrgano igro. Tekma sama je bila igrana v prav lepem tempu in je bila ves čas napeta. Akademiki dosežejo že v začetku igre prvi uspeh. V nadaljnem poteku igre so akademiki ves čas v premoči. Malo pred pavzo Slovan izenači. V drugem polčasu je bila sicer tekma bolj odprta ali Slovan, k; je preveč ostro igra!, izrabljajoč svojo- fizično premoč, ni mogel doseči nikakega uspeha več, medtem ko doseže Lask z kornerja drugi gol ter postavi s tem končni rezultat. Sodnik g. Kepec objektiven, sicer pa slab.
Iz društvenega življenja.
— Društvo slušateljev fiio/oiske fakultete na univerzi v Ljubljani priredi v torek 1. maja 23. predavanje: Dr, Jos. Debevec: Pogoji uspešnega dela v srednješolski službi. Vabljeni vsi. Prostor predavanja: dvorana št 77.
spodinjstvo, ako je zaradi premestitve trebna ločitev uslužbenca od družine.
m) Razširi veljavnost določb člena 282. proračunskega Zakona na vse državne in železniške uslužbence v državi.
. Vsi uslužbenci služijo isti državi; zato na] bi imeli nele vsi enake dolžnosti, ampak tudi vsi enake pravice.
Državni nameščenci, železničarji iu upokojenci
Novosti iz Primorske.
Razpust občinskega sveta v Medani. Fodprefektura v Gradiški je odstavila župana Josipa Gradnika in razpustila občin-sk svet v Medani. Svoj odlok je utemeljila s tem, da Je župan Gradnik deloval protiitalijansko, ker je poleg italijanskih dekretov izobešal na občinski plošči, tudi slovenske prevode. Razen tega pravi odlok, da je župan razobesi! občinsko tablo vedonia tako, da Je ostal italijanski tekst skrit. Resnica pa obstoji v tem, da ni hotel župan Gradnik, ki Je brat našega znanega pesnika Alojzija Gradnika pristopiti v fašistovsko organizacijo. Po njegovi ostavki so mu celo. zagrozili, da mn zažgejo hišo, ako se v doglednem času ne osnuje v Medani fašistov-ska krajevna organizacja.
Iz raznih krajev naše kraljevine.
Izpred sedišča.
Ljubljana, 28. aprila.
ŠIVILJA V ŠTERI.
A. G„ o kateri smo svoječasno poročali, da je bila obsojena na 10 dni zapora, ker je zlorabila zaupanje in si vzela pri Kandaretovi na Pijavi Gorici nekaj blaga, se je takrat zagovarjala, da je blago skrila le sporazumno z domačimi ženskami, ki so hotele gospodarju prikriti, koliko si dajo napraviti oblek. Pri vzklicni obravnavi je obdolžila Ano Ahlinovo, da je na pritisk strank krivo pričala. Ana Ahlinova je to odločno zanikala in ker se ji to tudi ni moglo dokazati, je bila potrjena prva obsodba.
ZRIRKA PSOVK.
Mož, žena in hčerka so se pritožili radi obsodbe radi žaljenja časti. Mož je napravil proti sostanovalki ovadbo na policijo in jo označil kot tajno prostitutko s precej obsežnim obratom, žena je poleg drugega rekla, da mora oni, ki krade, molčati, hčerka pa Je zapečatila očetove in materne psovke s pristno »packo«. — Obtožnica vsebuje toliko grdih in kosmatih psovk, da M služila kot prav dober vir za zbirko psovk. Obtoženci so hoteli za svoje očitke doprinesti dokaz resnice, kar se jim pa ni posrečilo, vsled česar je ostalo pri prvi obsodbi.
ŽRTEV LJUBOSUMNOSTI,
Gostilničarka, hčerka in sin v ljubljanskem predmestju so se razhudili nad novo natakarico, brhko Marto, katero je sprejel gospodar v službo. Ogorčeni nad tako predrznostjo, so jo vsi trije takoj par dni po nastopu službe pošteno pretepli tako, da izkazuje zdravniško spričevalo precej poškodb. — Sodišče je prehude branitelje rodbinske ograje poučilo, da se mora podobne morebitne vsiljivce odpraviti na lep način z vrnitvijo poselske knjižice iu jih je precej občutno kaznovalo.

I§pHf
ponočnjaki so okr JPPtaftaK v parku pred
okrasili • ju-
dlMIk ■
moškega ta 5 ženskega- spola. — Trgov s k i gremij je sklenil, da imajo biti dne 1. maja popoldne vse trgovine zaprte __ Dne 12. maja t. 1. se vrši v občini Lajterš-perk licitacija dravskega rib0 lova v območju te občine. — Za 30. april t. 1. napovedana premijera Petkovega igrokaza Iz delavskega življenja »Žrtve« je preložena na sredo, 2. maja. — Znani parni mlin tvrdke Franz & sinovi, ki je februarja lanskega leta pogorel do tal, je sedaj zopet dograjen In opremljen z novimi modernimi stroji Mlin, čigar nova zgradba in oprema je stala okoli 70 milijonov kron Je pričel te dni zopet obratovati. — Mesarski pomočnik Miha P. fe svojčas posodja svojemu tovarišu Alojziju P. hlače, ki jih Pa ta ni hotel več vrniti. Ko pa Je Miha «rečal v petek Lojza v izposojenih hlačah, «a jp znova terjal, nato pa napadel z “ o ž e m. Iz sitnega položaja je rešila Lojza šele policija. — Trgovki Fanfnger na Ale-ksandrovl cesti je bü pred kratkim ukra-uen majhen ročni voziček. Kmalu nato pa 1# srečala na cesti nekega delavca, ki je na Mtatom vozičku peljal sod. Izročila ga je potiojl, kjer je zahtevala povračilo lastni-SSSt P8 se Je oglasil viničar Rumpf iz Počehove pri Mariboru in zahteval voziček, k! Je baje njegova last. Spor bo rešil kolar, ki Je voziček naprava. — Perila v vrednosti za več kot 9000 kron je ukradel svoji sosedi neki Emanuel M. iz Maribora. Bi! pa je zasačen in Izročen sodišču. Perilo je bilo vrnjeno lastnici.
— Kino »Matica« predvaja od 29. aprila
do 2. maja senzacionalno dramo v 7 dejanjih »Za jedan časak radosti«. Drama je posneta iz-življenja prodajalke amerikanske veletrgovine ter je napisana od znanega Pisatelja L. Webeija. V glavni vlogi igra iz najboljših amerikansltih filmskih .gynik Harris Chap ji n Ip	Hitija"
* Iz tehničnih vzrokov smo bili prisiljeni. resoluciji priobčiti v skrčenem obsegu, ki predstavljate strnjeni y eno telo minl-majne zahteve:
K književni prireditvi Jugoslavenske Matice.
Književna tombola, ki nam jo napovedujejo letaki, pomeni za nas Slovence kulturno manifestacijo prvega reda. Kajti danes, ko so vsa hišna in živijenska vprašanja slovenske družine postala tako ostra in težka, pomeni taka prireditev nekak oddih v teh sivih, mučnih dneh. Bojevitost in srd javnega življenja bo ob tej prireditvi gotovo izgubila svojo ostrino, kot takrat, ko so slovenske žene pobirale od hiše do hiše podpise za majsko deklaracijo, tako da mora tudi uspeh te' književne tombole biti historični dokument naše narodne zavednosti Dne 25. maja se bo slovenski narod zbral k svoji priljubljeni družinski igri in za nekaj časa bodo stopila druga vprašanja v ozadje. Ne motimo se —• to ni običajna prireditev, katere namen Je samo gmotnega značaja — večjo korist bo imelo prizadevanje Jugoslovanske Matice od števila udeležencev, kakor pa od morebitnega visokega denarnega dobička, kajti lahko bomo rekli: »Toliko in toliko tisoč sočutnih rok Je deklariralo s svojo udeležbo pri tej prireditvi voljo popraviti mednarodno krivico, ki se nam je zgodila s podpisom mirovne pogodbe. Ml nečemo ljudstva vabiti v naše poduzetje ž migljajem na dobitke. Tudi če bi teh ne bilo, bi morala siična akcija ravno tako uspeti Apel na narod, kadar ga je pozvala Jugoslovanska Matica, ni Ml nikdar zaman. Prireditev te tombole Jugoslovanske Matice pa ima namen, dobri volil našega ljudstva odgovoriti s tem, da v obliki te tombole razširi med narod nad tisoče slovenskih knjig, Id so danes na književnem trgu vsled visokih cen mnogim nedostopne.
Poživljamo vse rodoljube, da delajo z vsemi močmi na to, da bo književna tombola Jugoslovenske Matice največja kulturna manifestacija slovenskega naroda od ustanovitve naše nove države do
Karte za književno tombolo Jugosio-venske Matice se v Ljubljani dobivalo v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in v Novi Založbi nasproti kavarne »Zvezda« na deželi pri vseh podružnicah Jugosloven-’ ske Matice.
Kupujte jih, ker pripomorete s tem našemu življu onkraj državnih mej.
— Čevljo kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., 2 znamko Peko, ker so isti priznano najboljši In najcenejši, Glavna zaloga na drobno In debelo v : Ljubljani. Brj». 20. to Aleksandwya «gu L. I
— Laži-zobozdravnlk v Sarajevu. V
zadnjem času je otvori! v Sarajevu svojo zdravniško ambulanto neki dr. Milorad Radosavljevič, ne da bi za to prosil oblast-nega dovoljenja. To postopanje se je zdelo policiji nekoliko čudno in k njemu sta prišla dva detektiva, ki sta zahtevala, da se legitimira. Ker se ni mogel Izkazati z ni-kakimi dokumenti, sta ga odvedla v zapor. Vsi aparati pa, ki so bili sicer zelo rjavi, so bili zaplenjeni. Za asistenta je imel nekega brivskega pomočnika. V zaporu pravi, da je dokončal svoje medicinske študije že leta 1912 na univerzi v Budimpešti. Pozneje je bil nastavjen kot okrožni zdravnik v Srbiji kjer je tudi prestopil v pravoslavno vero in dobil svoje dosedanje ime. Prej se je baje imenoval dr. Lajoš Damjan. Pozneje je prišel v Sarajevo, kjer je bil uslužben pri različnih zdravnikih kot asistent. Končno pa ga je doletela usoda vseh goljufov hi danes premišljuje svoje grebe v sarajevskih zaporih.
— Na smrt obsojeni razbojnik. V torek je bila v Sarajevu izrečena obsodba proti znanemu razbojniku Trapariču, ki je ob belem dnevu napadel nekega poštarja in ga umoril. Razprava Je bila mestoma zelo živahna in avditorij je bil vedno dobro zaseden. Med razpravo Je hotel Traparič ugajati ženskemu svetu, ki je bil zbran v precejšnjem številu. Po prečkanju smrtne obsodbe se je elegatno nasmehnil, češ, »saj sem bil že štirikrat pod vešali«.
— Iz žalosti za starši Pred tremi meseci je umrl v Zagrebu oče neke Cilke Eckstein. Komaj sl je od prve žalosti nekoHko opomogla ji Je že umrla mati. Od tedaj se Je je polastila melanholija in potrtost Te dni pa Je napravila svoji bolesti konec s tem, da se je v svojem stanovanju ustrelila.
—• Ciganska borba v Zagrebu. Na koncu neke ulice v Zagrebu se je ustavilo nekaj ciganskih voz. Okoli njih se je zbralo kakih petdeset ciganov, ki so pričeli na vse mogoče načine vpiti (n razgrajati. Prišlo je seveda tudi do krvavega krsta. Prišli so stražnilci, ki so razburjene cigane pregnali izven mesta, kjer so nadaljevali svoj boj, dokle.r ni nekdo vrgel neki ciganki v glavo lončen lonec, ki se je razletel na drobne kose. Končalo bo seveda pred sodnijo.
— Razbojniški napad. V vasi Zečev so vdrli 4 razbojniki v hišo kmetice Smiljane Zec. Ko je prvi prestopil prag spalne sobe. je zamotal domačo hčerko v rjuho in jo udaril z revolverjevim ročajem po glavi, da se je onesvestila. Nato so zavili v veliko Plahto še njeno mater in jo vrgli pod posteljo. Ko je bilo vse mirno, so prebrskali vse prostore In ukradli 200 dolarjev,
9 amerikanskih zlatih dolarj&v ter precej raznega blaga in obleke.
— Smrt v vlaku. Te dni se je vračal iz svojega dopusta iz Mitroviče v Staro Gradiško uradnik tamošnje kaznilnice Konstantin Popovič. Med potjo se Je onesvestil in kmalu nato umrl v naročje svoje soproge.
— Kino »Ideak predvaja senzacijskl film v treh delih »Doživljaji Robinsona Crusoe«, v kateri tari tara glavuo vlogo znani Igralec Harry Myers. Film Je sestavljen po enako se glasečem romanu od znanega angleškega romanopisca Daniela De-foe, ter je le priporočati vsakemu, da si ga ogleda. Roman kot tak je preveden v vse kulturne jezike In je dosegel pisatelj z njim svetovno slavo. Ker je skoraj vsak intell-gent ta roman v mladih letih bral, ga bode gotovo zanimalo, istega. videti predvajane-nega v fihnu. Silke so krasne, občudovanja vredni naravni posnetki in je dovoljeno obiskovanje tudi mladini. Predvajanje I de.a traja od 20. aprila do inči. 2. maja, H. dela od 3. do fnd. 6. maja ln III. dela od 7. do ind. 9. maja t. 1. Glede na dolžino filma ta pa da se kolikor mogoče slike jasno ta precizno kažejo, osobito pa da se predstave zamorejo točno ob napovedanem času vršiti. Je vodstvo odredilo, da se vrši dve-urai program, ter Je pričetek L predstave ob 3. url potem 5. url, 7. uri in 9. uri. Iz-rečno se opozori starše, da Je mladini dovoljen dostop samo k prvima dvema predstavama, k zadnjima dvema pa ne. V slučaju potrebe posebnih predstav za mladino v dopoldanskih urah se bode to po časopisih posebej sporočilo. Slavno občinstvo se Kjoti za točen dohod k predstavam, ker ;J prihajanje mati	fri*1 *>rpf,*itmrL
Gospodarstvo
X Tečaji na novosadski produktivni borzi dne 27. aprila 1923. Cene za 100. kg: pšenica bačka 457.50 ječmen bački 310,' oves bački 290, koruza bačka 262250, fižol beli novi 465, moka št 0 675. pšenični otrobi 160.
X Dobava sanltetskega materiala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 12. maja t L ofertalna licitacija glede dobave sanitetskega materiala. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice' v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Komisija za izsuševanje Banata. Te
dni je jugoslovensko-romunska komisija, ki je končala svoje delo v Vršcu, odpotovala v Temešvar. Komisija Je pregledala vse močvirnate kraje v vrški okolici jih razdelila v parcele, ter ustanovila vodne zadruge, ki bodo skupno z vodnimi zadrugami na romunski strani delovale na izsuševanju močvirnatega dela Banata. Ta teden se izvrši parcelacija močvirnatega dela v okolici Temešvarja, kjer se bödo rav-notako ustanovile vodne zadruge. S pomočjo teh zadrug se bo odpeljala voda iz plodovitih delov zemlje.
X Položaj avstrijske cementna industrije. Avstrijska cementna industrija zelo trpi vsled inozemske konkurence. V obratu je le nekaj domačih tovarn in še te obratujejo v skrčenem obsegu. Da se odstrani brezposelnost v avstrijski cementni industriji in da se jo reši pogina, zahtevajo avstrijski industrijci cementa, da se prepreči uvoz cementa iz inozemstva. V tem slučaju so industrijci pripravljeni znižati cene v taki izmeri, da bo avstrijski cement za 5 odstotkov cenejši od uvoženega. Prepfe-čenje uvoza je zlasti važno zato, ker se sedaj pokriva dve tretjini potrebe po cementu z uvoženim cementom.
X Moskovska borza. V dnevih 10. In 13. aprila se je na moskovski borzi Opazil ponoven padec ruskega rublja. Pred tem padcem je veljal v Moskvi 1 angleški funt Sterling 334 milijonov rubljev, 1 dolar 74 milijonov, 1 švedska krona 16 in pol milijona, francoski frank 4 milijone rubljev. Dne 13. t. m. pa je veljal 1 angleški funt Sterling 265 milijonov, 1 dolar 88 milijonov,
1 švedska krona 18 milijonov, 1 francoski frank 4,230.000 rubljev.
X Občinska garaža v Beogradu. Beograjski listi poročajo, da bo občina zgradila veliko občinsko garažo, v kateri bodo spravljeni občinski avtomobili in vozovi za odvažanje smeti iz mesta.
X Dobava materiala. V pisarni upravi smcđnlšnice v Kamniku vrši se dne ll. mala ^ }' 0 D- uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 300 kg rumenega de-katrina, 100 kg navadnega mila (Zlatorog ali Gazela), 50 kg Črne barve, suhe (Reben-sebwarz), 100 komadov rižnoslamnatih mei tel št 4, 50 komadov metel od merske trave (event. ščetin), dolžine 31 an in 50 komadov omel od morske trave (event. šče» tin) (Mühlwische), dolžine 33 cm. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borcna poročila.
C u r i h, 28. aprila. Berlin 0.0186, London 25.53, Pariz 37.50, Milan 27.10, Praga 16.38, Budimpešta 0.0975, Beograd 52575, Sofija 4.10, Varšava 0.0118, Dunaj 0.0077125, avstrijske krone CL007725.
Berlin, 2& aprila. Dunaj 41.61, Bu-dimpešta 5.33, Milan 1456.35, Praga 882.78, Pariz 2019.93, London 137.256, New York 29.725.50, Curili 5401.46, Beograd 305-23.
*	Verska manija Vfijema IL »Matin« P°r°2® Jz Potsdama, da se je zadnji čas po-
bivšega cesarja Viljema verska ma-nua. To jasno dokazujejo njegova številna pisma, ki jih pošilja svojemu bivšemu dvor-nemu kaplanu Vogierju. Monarhistični krogi v Berlinu in Potsdamu to seveda odločno zanikajo. Vendar pa tudi oni priznavajo, da se Viljem mnogo bav! z verskimi vprašanji Sedaj baje pripravija obširen komentar k svetemu pismu, ki naj bi nm nridobii večno slavo.
*	»Sveta vojska« v Ameriki. Reuterjev urad poroča iz New-Yorka, da so potopil! policijski agenti, ki so zasledovali tihotapske ladje z alkoholom, neki parnik, ki Je bil napolnjen z opofniml pijačami Pri tej priliki je zgubilo svoje življenje nrecei Dosedaj so našli 9 trupel
Glavni urednik: Ivan Podržai. Odgovorni urednik: Mika Gaberšek, Last aZvfiaaa jtofcaaaht v i-tuMfa»*-
WUTKAWß NOVOSTI.«
Stw. 78.
%lnui l
—................ ....... ■ ------------ —......-
Wil Oabariaui
Akt štev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
Gospod Fauvel, ki je bil sam kljub svoji dobroti zelo nagle jeze, je mogel bolj kakor vsak drug presoditi Clameranov nastop. Pred tako pošteno izjavo je utihnila njegova maščevalnost.
Dal je Clameranu roko in rekel:
»Pozabiva, marki.«
Nekaj minut sta se prijateljsko razgovarjala; Clameran mu je povedal zakaj je tako hitro rabil denar in ko je odšel, je izrekel namen, da id obiskal gospo Fauvel.
»Morda je nekoliko neskromno,« je rekel obotavljajoč se, »po žalosti od danes zjutraj...«
»Nasprotno, nekoliko razvedrila bo dobro; žal moram jaz zaradi te stvari oditi.«
Gospa Fauvel je bila v malem salonu, kjer ji }• bil snoč grozil Raoul, da se bo ustrelil. Bila je še vedno bolna in je ležala na divanu, Madelajna pa je sedela pri njej. Ko je služabnik naznanil Louisa de Clamerana, sta se obe prestrašili.
Ko je šel gor, je imel dosti časa, da je izpre-toenil izraz svojega obraza. Skoraj vesel, ko je zapustil bankirja, je bil sedaj resen in žalosten.
Pozdravil je. ponudili sta mu stol, on pa je obstal.
»Oprostili mi boste, moji dami, da vaju motim v vaši žalosti; toda izpolniti moram svojo dolžnost.«
Obe ženi sta molčali ter čakali na Izjavo; Louis l» je rekel polglasno:
»Jaz vem vse!«
Gospa Fauvel ga je hotela prekiniti. Čutila je, to bo sedaj pred njeno nečakinjo razkril tajnost.
Louis pa je prezrl njen migljaj. Zdelo se je, da I« briga samo za Madelajno, ki mu je rekla:
»Govorite bolj jasno.«
»Šele pred eno uro sem izvedel, da si Je dal Raoul, ki je svojo moč sramotno izrabil, izročiti od svoje matere ključ k blagajni in da je ukradel 350.000 frankov.
Madelajna je pri teh besedah zardela jeze in Sramu. .
Sklonila se je čez teto, prijela jo za roko in jo Stresla, ter z grozečim glasom vprašala:
»AH je to res?«
»Moj bog, res je!« je zastokala gospa Fauvel.
Madelajna je vstala ter ni imela besede na-pram tako nizkotni slabotnosti.
»In ti si mogla pripustiti, da so Prosperja obdolžili, da mu kradejo čast, da so ga odpeljali v Ječo?...«
»Odpustil« je ječala gospa Fauvel; »bala sem ae, da se Raoul usmrti; in potem... Prosper Je bil R njim zmenjen.«
»Kaj,« je vzkliknila Madelajna ogorčena; »to •s tl rekli, In ti si mogla to verjeti...»
Clameran je čutil, da je čas, da se vmeša.
»2al,< je rekel brezupno, »ni to obrekovanje, tor pravi gospa Fauvel o gospodu Bertomyju.«
»Kje so dokazi?«
»Raoulovo priznanje.« v »Raoul je lopov.«
»To vem le predobro. Toda kdo je dal 'besedo? Kdo je pustil denar v blagajni? Brez dvoma samo gospod Bertomy.«
Ti ugovori niso napravili na Madelajno nobenega vtiska.
»Pred vsem,« je rekla, ne da bi skrivala zaničevanje, M je mejilo na stud, »al veste, kaj se je Cgodllo z denarjem?«
Smisel tega vprašanja, ki ga ie spremljal 'uničujoč pogled, je bila:
»Samo za odstranitev tekmeca je šlo, ne za
deaar.«
Vsled krute žalitve deklice, M jo je premeteni riočinec ljubil tako, da je za njo stavil v nevarnost
sadove svojega zločina, je Clameran prebledel. Toda tako dobro je znal svojo vlogo, da ni prišel v zadrego.
»Prišel bo dan, gospodična, ko se boste kesali, da ste bili tako kruti z menoj. Dobro sem razumel smisel vaših besed, ne trudite se, da bi to zanikali ...«
»Jaz ničesar ne zanikam, gospod.*
»Madelajna,« je ječala gospa Fauvel, ki se je začela vsa tresti, ko je videla kako se je ustavilo dekle možu, ki je imel v svojih rokah njeno usodo, »Madelajna, usmili se!...«
»Da,« je odvrnil Clameran žalostno, »gospodična je neizprosna. Kruto kazen nalaga poštenjaku, čegar edina krivda je v tem, da se je uklonil zadnji želji umirajočega. In jaz sem samo zato tu, ker verujem v skupnost vseh članov eae rodbine.«
Počasi je vzel nekaj zavojev bankovcev iz žepa svojega površnika ter jih položil na mizo.
»Raoul,« je rekel, »je ukradel 350.000 frankov, tu je 350.000 frankov. Več kot polovica mojega premoženja je to. Z lahkim srcem bi dal tudi še drugo polovico svojega premoženja, če bi imel gotovost, da je bil to zadnji zločin.*
Preveč neizkušena, da bi spoznala drzni in enostavni Clameranov načrt, se je Madelajna začudila; zdelo se ji je, da se podirajo vse njena domnevanja.
»Hvala vam, marki,« je rekla ter ga prijela za roke, »kako ste dobri.«
Veselje se je zasvetilo na Louisovem obrazu. Toda prezgodaj. Nekaj minut premisleka Je vrnilo Madelajni vse nezaupanje. Pre'epa se ji je zdela nesebičnost za moža, ki se ji je zdel nezmožen plemenitih čustev ter se je bala zahrbtnosti.
»Kaj naj počnemo s tem denarjem?« je vprašala.
»Dajte ga gospođu Fauvelu nazaj, gospodična.«
»Jaz? Kako? Ali ne bi s tem izdala Raoula in uničila svojo teto? Vzemite svoj denar nazaj gospod.«
Clameran je bil dosti pameten, da ni silil nadalje in je hotel oditi.
»Razumem, da se branite; moja stvar je, da najdem sredstva. Toda jaz ne morem iti predno vam ne povem, kako me boli vaša krivičnost. Morda bi HI smel po obljubi, ki ste mi jo dali, pričakovati drugačen sprejem.«
»Izpolnila bom svojo obljubo, toda šele, ko ml boste dali garancije, nič prej.«
»Garancije! Kakšne? Prosim vas, govorite!«
»Kdo mi jamči, da m bo Raoul po moji poroki — svoje matere iznova ogrožal? Kaj pomeni moja dota za človeka, ki je zapravil v štirih mesecih nad stotisoč frankov? Midva napraviva kupčijo: Jaz vam dam svojo roko proti časti in življenju moje tete. Pred sklepom vas pa vprašam, kake garancije mi nudite?«
»Dobro, dobili boste dokaze, ki vas bodo prisilili, da boste pripoznali mojo poštenost. Kaj morem storiti, da vas prepričam o svoji udanosti? Ali naj poskusim rešiti gospoda Bertomyja?«
»Hvala za to ponudbo,« le odgovorila Madelajna. zaničljivo. »Ce je Prosper kriv, naj pogine; če je nedolžen, ga bo ščitil bog.«
Gospa Fauvel in njena nečakinja sta vstali, marki naj bi odšel.
Clameran se je poslovil.
»Kakšen značaj,« si je mislil, »kakšen ponos! Od mene zahteva garancije!... O, ko bi je ne ljubil tako! To' jaz jo ljubim in hočem videti to ponosno dekle v prahu pred seboj. Tako lepa jel... Torej!.., P oulu ne morem pomagati!«
Clameran ni bil še nikdar tako jezen.
V trenutku, ko je mislil, da bo dobil igro, mu je stopila taka nasprotnica nasproti. Od kod aaj dobi zahtevane garancije? Kako more prepričati Madelajno, da se gospe Fauvel ni več treba bati Raoula, če je on oženjen in Raoul bogat.
f Sileno, slamu, zob f
^ svaku količinu, uz najpovoljnije kon* ^ H die je nudia največa eksportna 1.1
S mr LESK«. Zagreb, Pataotitoi n.
^	TELEFON 2503.	^
if) ragtf ^ P resse)
Znižanje naročnine.
• Naročnina za najrazširjeni nemški dnevnik v češkoslovaški republiki in inozemstvu
„Präger Presse“
znaša sedaj za kraljevino SHS:
mesečno Din 40.— za jutranje in večerno Izdanje; mesečno Din 28.— za samo jutranje izdanje; mesečno Din 1.80 za posamezno štev. jutr. z več. mesečno Din 3,— za posamezno štev. nedelj, izdanja z ilustrirano prilogo.
„Prager Presse“
prinaša najbo’jše in objektivne informacije o dogodkih, trgovskih, finančnih in industrijskih razmerah Male antante, Srednje Evrope in vseh drugih držav, podpira vztrajno medsebojne poslovne zveze vsake vrste (vprašanja in ponudbe vsakega Haga), tako da je največji in najuspešnlji oglasnik.
Izvodi na ogled in ponudbe oglasov brezplačno.
Uprava »Prager Presse* Praga Iil„ Nerudov» 5.
Rač. pošt. ček. urada v Zagrebu štev. 40156. Rač. pošt. ček. urada v Ljubljani štev. 20264. Rač. pri podruž. Ljublj. kred. banke v Maribora štev. 11258.
Trgovina,
dobro vpeljana z mešanim blagom z zalogo in opremo v sredini mesta Maribora naprodaj. Pozneje tudi stanovanje na razpolago. Dopisi pod „Eksistenca“ na podružnico j. N. Maribor.
‘"—rTI'Mr • RMSaBMB»
L. Mlkuš
UubUana,
Mestni trg 15
Szdelovafteli
dežnikov
Na drobno! Na dabalol
Zaloga
sprehajalnih
palic.
popravna toene ia solidno.
Sentjanški premog
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo
Sentjiiü pngminife MB. 3M1L, IfflELS, Dslnjsfes.
Prodajni urad v Ljubljani» krakov trs 10.
[DRLI DGLflSI
Cena oglasom do 20 besed Din 5’—: vsaka nadaUna beseda 25 para.
i davSSno vred.	.____
iillii puslaia
ter ga nudimo po znatno znižani ceni Trgovina s semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wpl-fova ulica J 2.
i polusladko, prvorazredno, pšeničnu i zobenu Siamu, zob i kukuruz, sve zajamčeno suho i zdravo, prodajem uz znatno snižene cijene u kompletnim vagonima. Josip Weiss, Export sijena i slame. Zagreb, Hica br. S2. Telefon 645.
Me. Wi
morska trava. Peter Kobal Kran), Glavni trg tvornica
vsea vrst blazin in Jims in morske trave, modroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje idubgarnisur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! — Za-htevajte oferte ju cenike!_
- lira vpiii ~
zastopnik In potnik išče le
nekatere tvrdke konsumnäh predmetov na debelo. Ponudbe pod -giteseo'* »a upravo lista.
Enttpi i®
a 5 stanovanji v Ljubljani se proda po zelo ugodni «eni. Stanovanje za kupca takoj na razpolago. Pripravna je za vsakega obrtnika. V*o ae poizve v {Hrenovi ulici it. 12/L
M ia
v Trzinu, pripravna z», trgovino, vrt 1 7, orala zaraščenega gozda in travnik ob državni cesti se proda. Več se izve pri Mihu Prelovsku zidarskemu mojstru v Depalivasi, p Trzin.
z vinogradi in vsem inventarjem, ležeče ob cesti in kolodvoru v Semiču se proda za 160.000 Din. Naslov v upravi lista.
z nekoliko kapitala išče starejša inteligentna gospodična sa plodonosno podjetje Cenj. ponudbe na upravo tega Usta.
Sii
za 2 osebi obstoječe iz I kuhinje in I sobe s* išče, tudi v stari gradbi. Ponudbe s navedbo cene na «pravo L N. pod „Maj“. ~
želita t solidna gospoda pri kaki boljši rodbini po možnosti v sredini mests. Ponudbe prosita pod „Solidna“ na upravo lista.
dobre ohranjeno se kupi. Ponudbe z navedbo cene pod „Dober kupec1'- rta upravo Usta.
se kupijo po ugodni ceni. Ponudbe pod „Užitek“ na upenv« lista.
VHa pri parku z velikim vrtom; posestvo 23 oralov, vseh kultur, poslopja in živina 1,600.000 kron:
posestvo 3 oralov 300.000 K, gostilna z ali brez posestva; hiie, vile, tovarne, graščin» in več posestev v pisarni ZAGORSKI. Maribor, Barvarska «L R.
Lepi spsiea opran
predvojni materijal, is češnjevega lesa, po Utirana, dobra ohranjena se proda. Cena besa zrcal Din 10.000. Naslov v upravi lista
s približno pol orala rodovtia»-ga vrta v Savinjski dolini, tii minut od postaje, pripravna ca upokojence ugodno naprodaj. Ponudb* pod „Ugodnost“ .a* upravo Usta.___________ .
Dama ,
v starosti 60 let, le dobre obe* njena, ki prekaša vsako mladenko išče v svrfao ljubavi od 20 — 80 let starega gospoda, ki bi ji v pozni jeseni dal vfc-vati cvetočo pomlad. Sesas ponudbe s sliko pod „Vrnjen x*j‘*4 na upravo Usta.

Delniška glavnica in rezerve Din 3@>000.D00.—
Ljubljanska kreditna banka
V Ljubljani naznanja
ÜM-
m
da te preseli iz dotedanjih potiovnih prostorov Stritarjeva ul. 2 v poslovne prostore
v novodograjeni lastni bančni palafi na Dunajski cesti Itev. 1
v katerih prične dne 2. mala 1923 poslovati.
:
i
Naslov za brzojavke: „Banka, Ljubljana.“
Tel. štev. 261, 413. 502; devizni odd. št. 503,504.
- r^^P55!]_________
Podružnice;
Brežice, Celje, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, Gorica.
Iztoia ih tisk» »Zvem *
ato .katotnaj* v UubUeoi
Prlie&a „Jutranjim Moamtiim“ it. 78 g dne 29. aerila 1923.
Dr, Leopold Letiatd:
Mas«!© demaaosiie v poiiSikl.
V našem političnem svetu ie prevladalo mnenje, da je ona politika najbolja, ki žanje največje uspehe, to se pravi, katero odobrava največja množica. Konkretno bi se potemtakem v naših razmerah politika ocenjevala po številu krogljic, ki jih dobi kandidat v škatljo.
Po tem načelu se ravna tudi politična metoda. Politik se mora ravnati po želji ljudstva in po njegovem mišljenju. Zavladalo je načelo popolne demokracije. Najbolje je to, kar hoče ljudstvo. Iti je treba z ljudstvom, poznati njegova na-gnenja in instinkte, govoriti tako, kot mu. zveni v duši.
Potemtakem bi bila največja pamet vedno tam, kjer kriči največja druhal.
To načelo je napačno in škodljivo. Od.take politike so razpadle že mnoge države, ki so bile močnejše od naše in narodi, ki so bili politično veliko bolj razviti, kakor je naš.
Politika je praktična znanost, kako najbolje urediti in voditi državo. To je čisto neodvisno od dejstva, če najde več ali manj odobravanja med ljudmi Politik mora najprej ustvariti svojo koncepcijo, potem pa zainteresirati za njo druge. Pri naših razmerah, ko je odločitev v rokah najširših množic, mora tudi gledati, da zanjo zainteresira te množice. Toda to ni bistveno. Kjer vlada absolutistična monarhija, je dovolj, da zanjo zainteresira monarha, kjer vlada oligarhija, je dovolj, da zainteresira oligarhe. Odobravanje množice je v de-mokratijah samo predpogoj, da se more koncepcija izvesti. Ni pa od njega odvisna dobrota ali nedobrota politike.
Vsaka ideja, torej tudi vsaka politična ideja, se rodi v eni sami glavi. Množica kot taka ne misli, ona samo sprejema. Politik mora torej s svojimi idejami voditi narod, a ne iti za narodom. Načelo: »tako hoče ljudstvo« — je napačno. Ce si politik, potem moraš ti ljudstvu dajati ideje, a ne ono tebi. Ako imaš ti eno Idejo, a ljudstvo misli in hoče nekaj drugega, moraš iti med ljudstvo, ga učiti in prepričevati, a ne iti za ljudstvom, morda celo proti svojemu prepričanju.
Demostenes je bil velik politik. Toda on ni šel za ljudstvom, temveč proti njemu. On ni žel nobenih uspehov, moral je bežati pred ljudstvom in je umrl v tujini. Perikles je bil velik politik, a njegova politična umetnost je obstojala v tem, da je umel obvladati množico. Aristides je bil najpoštenejšl Atenčan svoje dobe in tudi najpametnejši politik, toda ljudstvo ga je pregnalo iz domovine. Prerok Jeremija je gotovo jako Pametno politično mislil, veliko pametneje, nego takratni judovski kralj. Toda moral je doživeti, da je bilo celo ljudstvo odpeljano v sužnost, a Jeruzalem in tempelj porušen, a njega samega je Ijud-stvo^ z» katero je delal, pobilo s kamenjem. Odobravanje množice torej ni nobeno merilo dobrote politike. Še manj sme veljati načelo, da mora politik iti za tem, kar hoče narod. Ako sem narod pridobil, tem bolje, potem se bo stvar tem lažje izvršila, Ako ga nisem, moram iti vseeno po svoji začrtani poti, poučevati ljudstvo in čakati, da pride iztrez-aenje in spoznanje.
Ljudstvo je slepa sila, ki ne gre ved-
no v pravi smeri V zgodovini imamo vse polno slučajev, da se je ljudstvo ta-korekoč kot neka elementarna sila vrglo v napačno smer. Ako so se našli dobri politiki, ki so se mu ustavili in ga znali obvladati, je bilo dobro. Ako ne, je dr-vilo v nesrečo. Ljudstvo je vedno konservativno in politik ga mora vleči iz njegove pasivnosti. Ako je pa enkrat prišlo iz ravnotežja, potem drvi v ekstreme brez prevdarka, dokler ne pride do katastrofe, ki ga vrže nazaj v pasivnost. Pri takih prilikah se po navadi pojavljajo demagogi, ki izrabljajo instinkte ljudstva, igrajo na njegovih živcih in občutkih ter ga porivajo še dalje v ekstreme. V zgodovini imamo mnogo zelo interesantnih tipov takih demagogov: Cola da Rienso in Arnoldo di Brescia, Pugačev in Štefan Mali in mnogo drugih so želi trenotno zelo sijajne uspehe, slednjič pa propadli sami in škodovali narodu, Radič nima ne genijalnosti, ne energije teh mož, toda je iz istega lesa. Samo tako moramo presojati njegovo politiko. Sporazum ž njim je nemogoč, kajti, ako bi se dosegel sporazum, bi bil to za Radiča uspeh. On pa ne sme imeti uspeha in ga ne bo hotel imeti, ker bi bil s tem njegov prestiž uničen in bi se začel razkroj. Demagog se ne more ustaviti pri kakem cilju, bistvo demagoštva je, da izigrava instinkte in trenotno razpoloženje naroda in da drvi vedno dalje. Demagogija ni nobena politika, ker ne' vodi nikdar k uspehom.
Brezobzirna in brezmejna demagogija, če tudi nekoliko manj groteskna, kot na Hrvaškem, je zavladala med Slovenci po vojni. To se priznava kar naravnost, kakor da bi bila čisto naravna in pravilna stvar. .
Ako na primer v privatnem razgovoru omeniš, da to ali ono pisanje časopisja ni pametno in pošteno, dobiš odgovor: »Kaj hočete, ljudstvo hoče tako. Tako je razpoloženje ljudstva.«
— »Če vlada med ljudstvom v resnici tako razpoloženje, potem pojdi, ako si politik, med ljudstvo in delaj, da ga razpoložiš drugače. Če ljudstvo res tako hoče, potem ga uči in vzgajaj, da bo hotelo drugače.« Želja in razpoloženje ljudstva za politika ne sme biti merodajno. On mora samo gledati, če je stvar, za katero gre, pametna in poštena. Politik mora voditi množico, ne pa množica politika. Politik mora biti neke vrste pedagog naroda.
Po vojni je zavladala med Slovenci »eine Entvertung aller Werte« tudi v političnih pojmih. Patrijotizem, ki se je preje proslavljal kot najlcpša državljanska čednost, velja sedaj kot najbolj zaničljiva psovka. Demagogija se je proklamirala za glavno načelo politike. To se priznava pri vsaki priliki čisto mirno, brez najmanjše zavednosti, da se priznava nekaj slabega in nespametnega. O Radiču se je po njegovem zadnjem govoru pisalo tudi v slovenskih listih, da je tako govoril samo radi množice, to je samo iz demagogije, kakor da bi demagogija bila neko opravičevanje, ne pa še večja pregreška. Istotako se sliši neprestano med Slovenci o tem ali o onem človeku: Saj ne misli tako hudo. Mora pač računati z ljudstvom! Vsakovrstni koraki, govori in pisanje se opravičujejo
s tem, da je treba iti s ljudstvom, jasneje rečeno: samo iz demagogije.
Prišli smo v resnici tako daleč, da je bila v resnici demagogija proglašena za glavno načelo politike. Politik se več ne vpraša: ali je to dobro ali ne za blagor splošnosti in za državo, nego če je popularno ali ne. S tem načelom bo treba enkrat streti. Preje ne bo mogoče delati zdrave in pametne politike. To pojde težko in počasi, kajti ta bolezen je kot bacili, ki neprestano drug drugega porajajo. Za vsakim demagogom pride drugi, še hujši, ki izpodnese prvega. Tako se začne, ako je v državi zavladala demagogija, licitacija navzdol, ki slednjič dovede do katastrofe. Toda tudi zoper to bolezen je lek in pomoč.
Prvo je: politična izobrazba naroda. Narod je treba politično toliko izobra-
ziti, da bo zna! sam politično misliti. Pameten človek ve, da ne moremo izhajati brez vojaščine, razume, da se ne moremo oslanjati na Nemce in boljševike, njemu je jasno, da je najboljše, ako se oklenemo monarhije, ker moramo v nasprotnem slučaju ali razdeliti državo, ali pa začeti z državljansko vojno. Na Srbskem, kjer so se ljudje že o-d nekdaj pečali s politiko in imeli svojo državo, je ta politična zavest v resnici tako velika, da ne more zmagati nobena demagogija. — Drugo je pa, da se demagogija uničuje sama sebe. To kaže zgodovina vseh demagogov. Potem se pa ljudstvo, ki vidi, da je bilo prevarano, obme samo proti demagogom. Tako pojde tudi pri nas in radičevščina bo ostala samo žalostna epizoda v naši politični zgodovini
Francije ter obdan z glorijob «asafft, napolnjen s samo bridkostjo. Ce bi se dogodki razvijali po njegovi volji, bi telo gotovo prišlo do nove vojne. Smatral je svoje stališče za edino pravilno. Njegova navada je bila, dnevno prisostvovati sv. maši in prositi Boga, da blagoslovi njegovo delo. Njegov odpor je bil tako silen, da se je pogodba sklenila, ne da bi se mu bilo dovolilo vpogledati le eno kopijo pogojev, dokler niso bili predloženi v šesti plenarni seji konference ... Kljub temu je bil visoko vzravnan, pogumen, samovoljen in vendar kratkoviden vojak pripravljen, boriti se do zadnjega proti pogoobi, ki se mu je zdela še vse premalo ostra.
Opazilo se je očito nasprotje med politiki in vojaki, kakor se kaj rado ponavlja po vsaki zmagoviti vojni In če je moral Foch takrat svoje zahteve umakniti, še njegov vpliv dolgo ni bil zlomljen. Zasedba Poruhrja se danes v glavnem pripisuje vplivu zmagovitih vojaških krogov. Avtoriteta politikov ne zadostuje, kadar je treba premagati vpliv vojaških krogov. Na bojnih poljanah priborjeni uspehi vzbujajo toliko zaupanje, da se pogledi Širokih mas čestokrat dvigajo k onim avtoritetam, ki so okinčane z venci zmage in uspehov, spoznani kot edini rešilci v skrajni sili. Kakor je z ene strani to razpoloženje razumljivo, tako se hkrati ne da tajiti, da so politične In vojaške sposobnosti ie redko kedaj združene v eni in isti osebnosti Ta pomanjkljivost je tembolj občutna, če gre za vojaško diktaturo, saj se v istem momentu stavi na vsakega posameznika v armadi zahteva po politični uvidevnosti in razsodnosti. Navaden poveljnik kake patrulje more priti v položaj, da hitro in v težavnih razmerah izvrši nekaj, kar iz političnega stališča lahko rodi silne učinke. V mladi konsolidujoči se državi more povzročiti tak eksperiment ravno nasprotje od toga, kar je bilo nameravano. Velik in uspešen v razdvojenosti med politike«! in vojakom je bil le Bismarck, ki je užival podporo svojega gospodarja. Kljub vsej predvidevnosti pa je z aneksijo Alzacije in Lorenije ustvaril eksploziv, katerega detonacijo smo doživeli pred nekaj leti. Ce bi bil Moltke namesto Bismarcka narekoval premirja,‘bi se bi! ta spopad izvršil že poprej. Ni dobro, čc se v politiko vmešavajo generali ...
Spoštovanje pred Mino mm nalaga popolno točnost izražanja... Kaj bi vi rekli trgovcu, čigar računi bi bili zmedeni do zmot in izkazi dobička ter izgube nejasni? Peromazec pa nič dragega.
AmieL
*
Ni res da bi bila vsaka zmota usodna. Mnogo jih je, ki ne oddaljujejo od resnice, kajti bavijo se z njo. Take sc skoro vse bajke, Id se tičejo verstev.
Joubett. Pismo g. Molćtu.
t
Panje — uboge pare — v človeški družin so pesniki, ljudje sred in duhd, višji in častiti ljudje. Vsem oblastem so trn v peti, ker vidijo v njih svoje sodnike, tiste kateri jih obsojajo pred potomci
Alfred de Vigny, 1831.
Društvo narodov in sociiaina vprašanja.
Društvo narodov si je začrtalo zelo širok delokrog, ne bavi se samo z mednarodnimi splošnimi administrativnimi in političnimi, temveč tudi s socijalnimi vprašanji, kakor n. pr. s preprečenjem pogubonosne trgovine z opijem in drugimi opajalnimi sredstvi. Med socijalnimi vprašanji se je Društvo posebno posvetilo boju zoper trgovino z ženskami in otroci, ki je ena najtemnejših strani modernega socijalnega življenja.
Drugo zasedanje mednarodne komisije za preprečenje trgovine z ženskami in otroci se je vršil koncem prešlega meseca v Ženevi. Komisija je razpravljala o vprašanju, ali ne bi bilo mogoče prepovedati vsaki tujki, izvrševati obrt prostitutke ali služiti v kaki javni hiši Kot poroča »Resume mensuel de la S. D. N.«, je bila večina komisije za ta predlog, kajti javne hiše so glavni vzrok trgovine z ženskami.
Nasprotno pa nekateri člani niso hoteli podpirati tega predloga, ker so bili | mnenja, da tak ukrep nikakor ne bi za- j dostoval preprečiti to trgovino in niso ! hoteli se umešavati v zakonodajo in tako na videz uveljavili sistem, ki ga mka-kor ne odobravajo. Pri glasovanju jc bila rezolucija sprejeta s štirimi glasovi zoper dva. medtem ko se dva člana nista udeležila glasovanja.
Komisija je med drugim Izreicla željo. naj se tudi ženske uporabljajo pri nadziranju prostitucije. Mednarodno konvencijo iz 1. 1921 je podpisalo 36 držav, a samo deset jo je šele udejstvilo. Več članov komisije je naznanilo, da so
Wiisanavi spomini.
Nedavno je objavil ameriški publicist R. St. Baker svoje obsežno delo »Woodrow Wilson, spomini in dokumenti o versajski pogodbi«. V tej knjigi spominja Baker na dogodek, ki ga smatra za simbol mirovne konference. Nekega dne je čakal v predsobi pri francoskem zunanjem ministru Pichonu. Naenkrat pa je planil iz tapeciranih duri, ki peljejo v kabinet ministra, sam maršal Foch. Pichon ga je klical nazaj, a zaman. Nikakor ne, — je odvrnil Foch —- saj je dokončal z vso mirovno konferenco. V istem hipu se je dal pregovoriti nakar se je vrnil z ministrom v kabinet. Na konferenci — zatrjuje Baker — so »frakarji« venomer odslavljaii ge- *
zakoni, ki bodo udejstvili to konvencijo, že predloženi v njih državah parlamentu in da je v bližnjem času pričakovati njih ratifikacijo. Komisija je nato preštudirala poročila raznih mednarodnih udru-ženj, ki so v njej zastopana, v dovršenem delu, posebno kar se tiče zaščite žensk v pristaniščih in železniških postajah. Tajnik mednarodnega biroja za preprečenje trgovine z ženskami je pre-čital poročilo o svojem obisku v Grčiji v taboru ubežnikov iz Male Azije in pravil, da so grške oblasti vkljub velikim težkočam storile vse, kar je bilo mogoče, da preprečijo prostitucijo v teh taborih; ubegle ženske se ne uporabljajo v Grčiji v javnih hišah, niti jih trgovci z dekleti ne pošiljajo v inozemstvo.
Poročila pa, ki so na razpolago komisiji v trgovini z ženskami in otroci, se ji ne zdijo nikakor zadostna, da bi mogla uspešno nadaljevati svoje delo. Komisija je mnenja, da bi bilo treba pod-vzeti novo anketo o razširjenju te trgovine in o učinkovitosti sredstev, ki se uporabljajo, da se prepreči.
Ker je ta trgovina mednarodna in trgovci trgujejo po raznih državah, so podatki, ki jih pošiljajo posamezne vlade, nepopolni in bi bilo delo olajšano, če bi se poslali v gotovo število držav kompetentni in kvalificirani opazovalci Zato je komisija sklenila, da prosi svet Društva narodov, naj imenuje enega ali več strokovnjakov, ki bi mogli sodelovati z zainteresovanimi vladami in s specijalisti, ki bi jih te določile.
~ Dr. P. V. B.
nerale in admirale, ali takoj nato so jih zopet klicali nazaj. Nadalje: Vojaški krogi, združeni v obliki vrhovnega sveta in njegovih gospodarskih trabantov, so tvorili nekako svetovno vlado, resnično naddržavo. V boju z vojaškim duhom je našel Wilson izdatno podporo pri članih »sveta štirih«. Mestoma je Clemenceau nastopil celo proti Fochu, ki je skušal vsiljevati v mirovno pogodbo razne določbe, ki so naravnost nasprotovale določbam premirja. Ves odpor prezidenta Wilsona se je moral usmeriti proti imperijalistični politiki francoskih vojaških krogov.
Včasih se je zdelo, kakor da je maršal Foch, čeprav najpopularnejši mož
IVAN ALBREHT,:
Sen zločestega.
Ne vem, kako je to ia ne kaj vendar mladost ne pozna smrti, ai 'dje v življenja temne dni, stokra kopana stokrat vstane in objame veka s svojimi čari Pozabil si jo, križaš jo, vse bilje in Ubere si oi za njo, pa se naenkrat pojavi kraj in te objame...
Kaj so krinke, ki jih izbiramc bi zakrili svojih obrazov gnus Solnce enih samih sanj jih raztop se scede v solze sentimentalnih hovanJ. S ponosom in s predrzni! /ivanjem se razkazujemo solncu, se ne moremo pokazati tišini noči, noči ki nas trepetaje ovije in ra; O, solnce Je visoko, ie daleč od «oč pa je blizu, blizu...
Taka je bila tista noč, ko si st * meni, Marija. Bogve, kje sem ti ah, ne zameri ml — tudi v te 'sem iažnjivec!... Cisto natanko kje sem te videl Cisto natanko š( dim tvoj plahi smehljaj, še čutim tenje roke, ki je odgovarjalo m strastnim vprašanjem. Ali življenj vmes, življenje, velika laž. Jaz prisegel nanjo, prisegel na vse \ kar pljuska okrog mene. In še to sem prisegel po sili, ampak nalašč,
^ zajädram v meglo močvirji naj bo moj dom.
Vendar, ko si prišla to noč k r Marija - ali je bil sen ali resn Začutil sem tvojo roko, zaslutil dihljaj, pa me je mahoma bilo s srde prisege.
— Kako ti je? — so šepetala t usta,
— Kako »a je* ti moja mlade
b-v
Zaklenil bi se med štiri stene, med štiri črne stene, da ne bi nikdar videl sobica.
— Ga ne ljubiš?
__ Ne.
— fn tvoje besede, ki si jih govoril nekoč?
— Ah, Marija, moje besede! Ne hrani jih v srcu in ne nosi jih v spominu. Edina moja beseda je greh, vetih greh.
__Ti govoriš tako?
_ Jaz, da, jaz, vpričo tebe in zavoljo tebe govorim, ker ne morem drugače. Šel sem mimo človeka, ki je trepetal od mraza, jaz pa sem imel topel dom, pa ga vendar nisem povabil s seboj, šel sem mirno njega, ki je bil lačen, pa mu nisem privoščil grižljaja. Šel sem mimo nje, ki je jokala kraj ceste. Drobno dete je gladovalo kraj nje. Poklical sem jo v svoj dom, razgalil sem njene čare in sem jo odslovil. Na pragu se je ozrla in solza je še visela na trepalnicah njenih oči, jaz pa sem stopil in z zasmehom vprašal, čemu ji je dete na svetu. Solza se je posušila, dete je prosilo kruha, jaz pa sem se smejal. Tako je šla, tako hodi, hodi... Marija, ali me sedaj poznaš?
— Pusti sanje!
— Niso bile sanje, Marija...
In tiho, tiho si stopila k mojim nogam in si jokala...
O. saj so bile sanje, prešerne sanje. Saj si daleč, Marija, jaz pa hodim po tem belem svetu, s krinko na obrazu, s krinko, ki jo samo v kraljestvu sna raztope tvoje solze.
Morda vsega tega ni bilo nikoli, morda vsega tega nikoli ne bo, toda sanje^ sanje hodijo z nami. V tišinah noči se oglaša mladost, iz dalje plane v sen, in noče več li njega...e
ZORANA:
Nedeljski Izlet.
V soboto je dobila Nada pismo. Ivo ji je pisal, naj pride v nedeljo zjutraj na kolodvor, ker bi rad napravil z njo Met v Rogaško Slatino. Pristavil je še: Seveda, ako Vam je ljubo...
Ta beseda pa je bila odveč. Hrepenela je morda cele mesece po enem samem njegovem pozdravu — in danes, ko je dobila poziv, tako vabeč in ljubezniv, naj bi ostala doma?
Točno ob določeni uri Je dospela na peron.
Ivo je bil že na mestu.
— Ali ste prišli? je dejal hladno, v tonu, kakor da mu je vseeno, ako bi je tudi ne bilo.
— Seveda! je odvrnila laskavo, toda obzirno...
Ivo je govoril resno, brez prijaznosti, brez najmanjšega spremembnega izraza na obličju.
Kako morem ljubiti tega čudaka, sl je ponavljala Nada v mislih. — In vendar ga ljubim tako brezmejno! Vse moje najčistejše, najsvetejše misli, sladka hrepenenja, nade in skrivnosti duše so posvečene le njemu.
In on Je hladen; molčeč, mrzlih besed. Verno se drži predpisov stroge družabne etikete, ki zahteva povsod naslov: Vi — In — gospodična. Niti za las se mi ne približa v čustvih in zaupanju.
Drugo leto spoznanja! In nič drugega nego prijateljstvo, večno prijateljstvo ...
Mar ne bo nikdar izrekel one besede, ki jo tako težko pričakujem?
Ni U čitaj, v molih pogledih, d* sem
jo jaz izustila že neštetokrat? Ali noče videti moje bolesti?
Ne! Vse njegovo vedenje izraža ledeno mirnost.
Oh! Ko bi mogla biti tudi jaz hladna! Da ne bi iz mene bruhali plameni, ki* žgejo rano mojega srca.... da ne bi sikali črvi, ki glodajo dušo v globino...
Kakor, da pričakuje odgovora, se je ozrla k njemu?
— Kam ste se zamislili, gospodična? Je vprašal brezbrižno.
Sedaj bi mu Nada lahko povedala, kje in tudi kakšne so njene misli Toda ni b:l čas, niti prostor primeren zato.
Odhod! je zaklical sprevodnik...
Sedela sta pri oknu. In bežale so Pred njima hiše, polja, gore in vode.
— Tako beži naše življenje, je dejala ona.
— Življenje je samo eno in tega ne smemo zavreči, je naglo pristavil cn.
— Seveda, sam t^ga nihče ne stori, mu je ugovarjala, — toda včasih mu ga zavržejo drugi.
— Drugi? Kdo ima to pravico?
— Tisti, ki se je polasti.
— Ako se mu dopušča...
— In če se mu mora?
— Ni treba! Človek mora biti močan, svoje volje gospodar in svojega srca vladar!
— In če imajo drugi oblast nad srcem?
— Tedaj se mora pač upirati.
— A, če je srce prešibko?
-— Poiskati si mora novih moči!
— Da bi Jih vedno našlo... Pa včasih so ovire...
— To so samo pojmi človeške domišljije.
— Ovire?
No, da! Pomislite« da hočete ne-
čemu kljubovati, vas bodo li strašile ovire?
— Menim duševne.
— Dobro! Mislite si, da ljubite nekoga s srcem radi njega samega, njegovega značaja, ali bodisi karkoli, da vas k njemu vleče. Ko pa ste mu najbolj udani, zapazite, da si duševno nista so» rodna...
— Oprostite mi odgovor!
— Ali bi pripisovali temu duševnemu nesporazumi jen ju velik pomen?
— Morda ... ali pa tudi ne.
— No, recimo, da bi, kaj bi ukrenili?
— Jaz bi ravnala po svojem...
— In kakšno bi bilo to vaše ravnanje?
— Enostavno. Brez škode, br?-žrtev.
— Torej bi se odreci sreči srca?
— Nasprotno! Povečala bi jo.
— Pa če bi obstojalo ono nesorod-stvo?
— Skušala bi ga združiti v sorodstvo ...
— Tako bi se torej iznebili ovire. A pri tem bi žrtvovati svetinjo življenja.
— Cernu ne. Česa se ne bi uničilo, česa ne žrtvovalo za ljubezen?
— Kaj ta beseda? Prazna, puhla stvar... Ljubezen!?
— Vi torej smatrate ljubezen za nepotrebno?
— Skoraj.
— Gospod Ivo, čudne nazore imate.
—- Nekdaj Jih nisem imel.
— In kaj vam je daio tedu povod zanje?
— Moja premišljevanja.
— So vas privedla do tega mnenja .
— Da! Svet je ena sama velika lai, —P*, vendar kr&Lini* s»
Priloga ,Jutranjim Novostim“ li. 78 i dne gf, aürila 1^23<
Iz kulturnega sveta.
Igo truden: Milka osedlana.
Pesmi za mladino. Ilustr. I. Vavpotič. 1922. Založba Jug v Ljubljani.
Dr. I. Gruden je doslej poslal v svet dvoje pesniških zbornikov, ki sta v znatni meri osvojila čitajoče občinstvos zlasti domorodne Primorske pesni: mladina se jih z veseljem uči na pamet, n. pr. Minerje ali pa Tržaškim bratom. Ker pa v tretje rado gre, se je moral obnesti avtorju še poslednji korak v javnosti. In res, za pretekli božič je Jugoslovenska Matica obelodanila v snažnem Slatnarjevem tisku gori navedene pesni za deco, ki so poromale v vsej prvi nakladi med kraške in tržaške rojake; druga pravkar obelodanjena izdaja, opremljena z okusnimi risbami in vinjetami, ki bi jih biio še več, da ni bil g. Vavpotič pozvan v Beograd slikat kraljevsko dvojico. Podobnega uspeha v tako kratkem času ni bila dosihdob deležna menda še nobena slovenska publikacija. Ni dvoma, da se bo spričo svoje prikupnosti naglo porazdelila med naše malčke.
Grudnova knjižica se bo priljubila vsem ljubiteljem šegave veselosti, predvsem pa primorskim in notranjskim domačinom, ker ima to izvirno posebnost, da obilno deluje s kräjevni-nimi nazivi: za šalo nas vodi v Šalež, potem se pomudimo v Zgoniki, kjer »domä so vsi svetniki«, saj se pač tjakaj menda vse zganja, na Grmadi gori velik kres, čeprav je »Kolüdrovica vmes« (Kolüdrovica je selo, v Nabrežini pa se govori:	»kolüdrovica je
vmes« v takem smislu, kakor Dolenjci omejujejo instinitost kake pripovesti z besedami: to je vse res, če ni kaj laži Vmes).
Prav tako s pridom uporablja naš dovtipni »sedlar« narodne stihe, pripeve, onomatopeje: javke-jivke, cmihi-cmehi itd., nadalje vraže n. pr. o kukavici, ki na spomlad s svojim petjem zlatnike šteje: njegov srečni korenja-ček hostnik, filigranska figura z uspelo ilustracijo pa	/	i«.
v polje poskoči gozdni škrat ' pa se spotakne v prosu ob lat: zlati cekinčki: cvenk, cvenk, cvenk, zlati rumenčki: žvenk, žvenk, žvenk.
Kdor pevcev peti kaj ne ve, od letnih časov kroži. Ta Prešernova krilatica se tukaj ne more v poštev vzeti, saj Miška ne razglaba o vnanji prirodi, naravni pojavi so jedva naznačeni: »Zlati sonček tiho vstaja kot balonček ...« Nežnim razumčkom je ubrana kratka »Pomladanska«:
Svet je v samih rožah, ptičkih —
In po leskovih grmičkih že prežijo mačice: bodo dolgo tam prežale In mi lešnikov nabrale za pogačice.
Malo daljša je o Dori, ki gre na polje gledat zajčke, ko se gostč s poticami in se trkljajo s piruhi, ne vedč za prvi april. In škrjanček se smeje:
,Vril, april, vril, april, vrIl..., , glasek se mu trese,
Dora pa: »Saj res aprili« — in domov ga nese.
Imenitno se mi zdi umevanje otroškega smeha, trepetajočih ličec, ki so krila zlatega ptička:	deviška prispo-
doba:
Mi imamo Nadico,
Nada ima bradico, bradica pa jamico: ko čez lica smeh se prede, vanjo zlati ptiček sede, nič ne žvižga, nič ne poje, stresa le peroti svoje — za kogä? Za mamico...
Karikatura se navadno vselej obnese, n. pr. Na gostiji, ki nekoliko spominja Levstikovih »Kolin«:
Dolgo je še do večerje —: kosili zdaj dobro boste: v ponvi pščene komarje, cvrte druge suličarje, zraven suho sračje perje — cčniti ml znamo goste, itd.
ali pa pri Naši Nadi gospodinji:
... To je bilo smeha za tri polna vedra, za dva polna meha:
Jožek sladkosnedi bil je na botrini, a le mušja bedra našel je pri strin! v ponvicah in v skledi.
Sijajen je bogatir Jurij s pušo, ki straši paglavce po vasi in ki ga je Vavpotič izborno pogodil:
Slišal sem — pri moji veri — da ta Jurij, Jurij s pušo rekel ni ne tri ne štiri in ustrelil mački dušo.
Brž zaprimo okna, duri, skrijmo v kot se, za omare: skozi vas koraka Juri — kamor pride, vse potare.
Toda dovolj primerov, ko pa zaslužijo domala vsi, da bi jih prepisal. Priporočam vsem srečnim materam, ki žele zabavati ter uspavati svoje izpe-Ijančke na pristno naroden način, naj si pokličejo Miško osedlano na pomoč. Jezik nudi tu pa tam kako zanimivo starino, n. pr. Miška, na lese n, pa prinesi mi koščen (nam. lesenega). V pravopisnem pogledu zahteva dr. Breznik naslednje grafije: bog ve kje, jadrnica, predlanskim tale, ves (ne: cel), urno ali z urnimi koraki (ne: urnih korakov). Danton Francevič.
Ljudski oder v Mariboru.
Že nekolikokrat smo v našem listu opozarjali na predstave Ljudskega odra v Mariboru, ne da bi pri tem obširneje seznanili naše čitatelje z nameni, cilii in delom odra. Upamo pa, da naši mariborski prijatelii zato ne bodo podcenjevali te važne kulturne ustanove.
Misel Ljudskega odra, ki jo je sprožil in udejstvil g. Ivo Peršuh, je postala meso dne 22. dec. p. L, ko se Je vršila ustanovna skupščina. Ravno toliko mladih, a idealnih ljudi se je udeležilo skupščine, da je bilo Ljudski oder sploh mogoče konstituirati. Ti so bili žilavi, ki se niso bali žrtev. Ob pomanjkanju vseh tehničnih sredstev so za 7. ian. t. 1. pripravili že otvoritveno predstavo. Igrali so narodno igro »Revček Andrejček« in dobro, nekateri celo zelo dobro. Tudi oprema je bila brezhibna. Kot gost je nastopil član mariborskega gledališča g. Janko, ki je kreiral »Anžeta« tako, kot je to od njega pričakovati. Občinstva je bilo — preveč. Veliko jih je moralo oditi. In po otvoritveni predstavi je šlo brzih nog naprej. Samo naštejmo predstave:
14. L 1923. Schönherr »Otroška tragedija.«
21. L 1923. Kotzebue »Babilon«.
28. I. 1923. »Revček Andrejček.« Repriza. Čisti dobiček je bil namenjen skladu za Borštnik-Verovškov spomenik. Predstava pa je imela — deficit.
3. in 4. II, 1923 je gostoval Ljudski oder na gledališkem odru hotela »Beograd« v Slov. Bistrici z burko »Babilon« in dramo »Otroška tragedija«.
11.	II. 1923. »Babilon.« Vojaška predstava.
5. HI. 1923. »Mlinar in njegova hči.«
12.	IH. 1923. Kraatz »Veleturist«.
18. III. 1923. Kraatz »Veleturist.«
25., 26. in 27. III. 1923. »Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa.«
22. IV. 1923 tri burke enodejanke: »Ne kliči vraga!« — »Kje je meja?« — »Damoklejev meč.«
Štirinajst predstav je to. Kdor ima malo vpogleda v gledališko življenje, pa pozna tudi težave, s katerimi se ima v tehničnem oziru boriti diletantski oder v Mariboru, in še malomarnost, s katero navadno spremljamo vsak nov pojav na kulturnem polju, ta se mora čuditi, da niso mladi idealisti že davno vrgli puške v koruzo. Koliko je to skrbi, truda, strahu pred finančnim neuspehom, jeze nad brezbrižnostjo publike! Vse to zmorejo le ljudje, ki jim gledališče ni le zabava, temveč duševna potreba. In pred takimi klobuk doli!
V pondeljek 30. aprila na predvečer 1. maja zaključi Ljudski oder svojo prvo, če izvzamemo finančno vprašanje, gotovo lepo uspelo sezono. V proslavo 1. majnika bo vprlzoril štiridejansko delavsko igro »Žrtve«, ki jo je spisal preprost gledališki delavec Alojz Petek. Dejanje Je vzeto iz borbe delavstva proti židovskemu podjetniku. Delo samo ima sicer svoje tehnične hibe, ki jih bo morala režija zabrisati, a je vsekakor zanimiv pojav, za katerega smo dolžni Ljudskemu odru mnogo zahvale.
Ob zaključni predstavi kličemo Ljudskemu odru in njega neumornemu vodji Peršuhu: Naprej preko trnja In skal! Če ne danes, boste, mladi kulturni delavci, želi priznanje jutri tudi od tistih, ki ste jim danes morda na poti!	V. L
Konstantin Baljmont.
Baljmont sodi med skupino, ki bi jo lahko nazvali ruski simbolizem, kakor Minsky, Merežkovsky, Zinaida Hippius idr. Na to strujo so vplivali iz tujine Baudelaire, Shelley, Edgar Poe, morda tudi Dante Gabriel Rossettl
Baljmont je velik pesnik po duhu in delovanju. Mnogo novotarij in tehničnih raziskav je zapo čel on. Renč Ghil je pred vojno pofrancozil zvezek Balj-montovih pesni, sedaj pa je gospa Ljudmila Savicka prevela še nekaj proze: Visions solaires. Preden se je Baljmont nastanil v Parizu, je obhodil dokaj sveta«, kakor prenekateri njegov rojak, in sicer je videl »Solnčne pokrajine«: Mehiko, Egipet, Indijo, Japan, Južno Afriko, Oceanijo. Baljmont je potnik, vnet za kulturo. Ako česa o novi deželi, kamor pride, ne ve, se čimprej pouči. Poznate H kaj več pototvalcev, ki bi se zaprli v knjižnico, da si pridobe pojme, ki jim še nedostajalo o kotičnem kraju?
V teh Solnčnih prividih rad govori o zgodovini, narodopisju in osobito o veri prvotnih plemen. Kakor Merež-kovsky tako se tudi Baljmont zanima za tajinstvene; globoke bajke naših pradedov; pogostoma se pogreza v to brezno nadčutnosti in vraž. Pri vsem tem pa vas bo najbolj zanimala oseba pisatelja samega, ki je hkratu božanstven in otroški, nedosegljiv in protejski: pravi pesnik. Prečitajmo si te-le njegove vrstice:
»Nepresahljivo mladost čutim v sebi; bolj ko napredujem v življenju, lažje se mi zdi. Na koncu slednje postaje vržem raz sebe del bremena, ki sem ga nosil na plečih. A na vseh koncih in
krajifi opažam znane obraze in z nejevoljo, s srdom, z bolestjo ugotavljam: čim več je teh bitij, tem bolj postajajo čemerna in upognjena — dočim pa jaz ob slehernem koraku postajam bolj vesel, bolj vesel, bolj veder, lepše razločujem žubor in žamor potokov ter gosto-levek škrjancev; čutim, kako se mi stas vzravnava, kako živahna moč raste v mojem životu, kako v mojem srcu zaljubljenem v Sanje studenci venomer šušljajo-«
Neodoljivo simpatijo dobiš do njega, ki je napisal tako lepo stran. Smisel za življenje, bujno in bohotno, tvori vrlino solnčnih prividov. Dan, ko je Baljmont prvikrat zopet ugledal čebelo (»Da sem opazil Shelleya, bi bila moja radost ista. To je bi sestanek!«), njegovo srečanje z Evlalijo Alvizo, poljub, ki da ka-menitemu božanstvu, njegov pomenek v mehikanski vasi s srbskim medvedar-jem, idr. so stvari, ki jih ponovno čitaš, ne da bi se čas obrabil. Tupatam se spomniš na Sentimental Jour-ney ali na Reis e n bil d er: a niti Anglež Sterne niti Nemec Heine se nista toliko obračala proti starim umetnostnim in verstvom.	Danton.
STOLETNICA HELIOCENTRIČNEOA SVETOVNEGA NAZORA.
Staroveško znanje o svetu, ki je trdilo, da je ves svet krogla, zemlja pa nje središče in človek središče te zemlje (geo- in egocentrični nazor), je veljalo celih 18 stoletij v obliki aristoteloptolomejskega nauka. Dolgo se ni nihče drznil dvomiti o upravičenosti ter utemeljenosti te svetovne slike: saj je baš ta slika ustrezala po svoji umev-nostl in enostavnosti estetičnim zahtevam grškega mišljenja. Človek je vrhunec vsega, gospod prirode, zaradi njega je vse tu. Ni ga bilo nazora v dosedanjem razvoju človeštva, ki bi bil pognal tako trdne korenine, ki bi bil tako trdno zrastel s človekom. Sedaj umevamo, zakaj so pozneje vse nasprotne nazore s tako silno trdovratnostjo proglašali za krivoverske. Katoliška cerkev je prav za prav šele 1. 1822. dovolila priznavati se k nasprotnemu nazoru, da ni zemlja, temveč da je solnce središče našega »osolnčja«.
In vendar korenini novi hellocentrskl nazor Poljaka Nikolaja Kopernika (1473 do 1543) istotako v grških tleh: davno pred Kristom si je del izobraženega helenstva predstavljal solnce kot središče vsemira. Pitagora (580—500) se je menda prvi oddaljil od Anaksimandrovega nauka (zemlja = nizek valj) in trdil, da je krogla. FHolai je razpredel to teorijo v nauk o osrednjem ognju (meson pyr), Ekfant je pojasnjeval dozdevno solnčno gibanje rekoč, da se zemlja suče okoli svoje osi, Heraklid iz Ponta je opozarjal na to, da se Merkur In Venera vrtita okrog solnca, Aristarh iz Sama (280 pr. Kr.), Kopernik starega sveta, pa je izrekel, da se premičnice kakor zemlja glbljo okoli solnca. Zato ga je stoik Kleant baje tožil radi brezbožnosti, češ da ruši mir zemlje. Prim. Drtina, Razvoj mišljenja I, 1. — A. D.
— La Morgue. Tako se imenuje mrtvašnica na otoku sredi Pariza v bližini prekrasne cerkve Notre-Dame. V tem turobnem poslopju so bili postavljeni na ogled nespoznani mrliči; v francoslcem slovstvu pogosto srečamo to ime, n. pr. pri Zoll, Imannu, De Lordu in drugih naturalistih. Sedaj jo bodo podrli.
— Eiffeiov stolp ostane. Železni, 300 metrov visoki stolp na Martovem polju v Parizu, ki ga je 1. 1889. zgradil francoski inženjer Eiffel iz Dijona, naj bi izginil in se gradivo porabilo v opustošenih pokrajinah — so pisali dnevniki — češ, da ga v brezžičnem brzojavstvu nadomešča zavod v Sainte-Assise. Vendar general Ferrlč, vrhovni nadzornik brezžičnega brzojavstva, se je ttasmehnli Časnikarju:	»Ako tega
stolpa ne bi bilo, bi ga morali ustvariti.« Tu se namreč izvajajo razni prezanlmivi poskusi, tu je šola za inženjerje specialiste, tu se oddajajo vremenoslovni podatki in časovni signali.
Iz Mussclinijsvega življenja
Te dni je objavil »Giornale d’ Italia* izvleček iz Mussolinijevih zapiskov, zabeleženih v ječi. Mussolini opisuje v teh beležkah predvsem svojo mladost in dobo, ki jo je preživel v Švici. Evo nekatera mesta teh zapiskov, ki pokazujejo krepak in trezen slog avtorja:
»Rodil sem se 29. julija 1883 v Varano dei Costa, in sicer v skupini starih hiš V vasi Dovia. Rodil sem se neke nedelje. Solnce je bilo že osem dni v znamenju leva. Moj oče ni nikdar obiskoval šole. Ko je bil star komaj deset let, so ga poslali kot kovaškega vajenca v sosedno vas Do-vadola. Od tam je šel v Meldolo, kjer se je v razdobju od 1875 do 1880 spoznal z idejo internacijonale. Kraj je bil na slabem glasu, ljudje pa so bili prepirljivi. Tara je moj. oče širil idejo internacijonale. Med četrtim in petim letom sem začel za silo čitati, od šestega do devetega leta sem obiskoval šolo. Bil sem nemiren In prepirljiv pocestni fantič. Večkrat sem prišel s krvavo glavo domov. Vedno sem se znal maščevati. Bil sem tudi drzen poljski tat. Nekoč sem ukradel' nastavljene ptice iz neke kletke. Preganjan od lastnika, sem zbežal po griču, preplaval reko, a plena nisem hotel spustiti Pogostoma sem se zadrževal v kovačnici svojega očeta, kjer sem vlekel kovaški meh. Izrazita je bila moja ljubezen do ptic. Z materjo sem tudi prisostvoval službi božji, toda v cerkvi nisem mogel dolgo vzdržati. Rožna luč gorečih sveč, opojni vonj kadila, barve mašnih oblačil in glas orgelj — vse to me je globoko prevzelo.«
Pozneje je moral fant v salezijanski internat v FaenzL Bil je žalosten, ko je Izvedel za svojo usodo. »Ne spominjam se. da bi me bila obdajala žalost, ko sem moral zapustiti svoje brate in sestre. Težko pa je bilo slovo od ptičice, ki sem jo Imel v kletki pod svojim oknom. Pri slovesu sem jokal. Z očetom sva sedla na voziček, ki ga je vlekel osel. Komaj sva bila kakih dvesto metrov oddaljena, }e osel pa<-del in oče je smatral to kot slabo znamenje. Dvignil je osla in peljala sva se dalje. Med vožnjo nisem spregovoril niti besedice. Mesto Forli je name napravilo silen vtis. Ob dveh sva potrkala na vrata salezijanskega zavoda. Takoj nato so se odprla vrata. Ko me je preceptor pogledal. Je rekel: »To mora biti živahen dečko.« Nato me je oče poljubil in objel. BH je zelo ginjen. Ko sem slišal, kako so zaloputnila velika samostanska vrata, so me posilile solze.« Toda veselje pri salezijancih ni trajalo dolgo. Mladi Mussolini je bil že takrat revolucijonarni element, zato so ga odpustili.
Pozneje je bil Mussolini ljudsko-šolskl učitelj v Oualtieri Emilii. O tej perijodl svojega življenja piše: »Vas .je oddaljena od reke Po približno 1 km. Tja sem prišel meglenega popoldneva. Še tistega dne sem spoznal vaške honoracijorje — socijaliste hi občinske odbornike — in še tistega dne sem za 40 lir dobil hrano in stanovanje za mesec dni. Moja plača je znašala 56 lir. To je bila težka stvar. Šolsko poslopje je bilo oddaljeno 2 km od vasi. V razredu sem imel približno 40 pridnih fantov. Vzljubil sem jih. -Urnik ni bil razdeljen, toda z ostalimi urami ob popoldnevih in večerih sem lahko poljubno razpolagal. Spočetka je bilo življenje monotono, pozneje pa sem našel družbo, v kateri sem našel dovolj razvedrila.
V	tistem času sem sklenil oditi v Švico in tam poizkusiti svojo srečo. Brzojavil sem svoji materi po denar in poslala mi Ja brzojavnim potom 45 lir. 9. julija, in sicer zvečer, sem prišel v Chiasso. Kupil sem sl številko lista »Secolo« in čital neprijetno iznenađen, da je bil moj oče aretiran. So-cijalističnl in radikalni volilci so namreč razbili volilne skrinjice, da bi tako preprečili klerikalno zmago. Ali naj se vrnem, ali naj potujem naprej? Sklenil sem odpotovati. 10. julija sem dospel na kolodvor v Yverdonu z 2 lirama in 10 centesfini v žepu. Nastopili so dnevi lakote.«
V	Švici je stregel Mussolini zidarjem in nosil opeko po visokih zidarskih odrih. Zato je dobil dnevno 2 in pol franka, kar niti ni zadostovalo, da bi mogel spati v postelji Včasih je prenočil pod kakim mo-stem, drugič zopet na gramozu izsušene struge.
— Pri belem dnevu bi jo moral iskat z lučjo.
— Torej vse, vse je pri vas podlost — in ljubezen je laž?!
— Največja! Opazujte danes v Slatini šetajoče parčke. Poslušajte, koliko laskavih, prikupljivih, ljubavnih besed bo padalo na ušesa.
Pa vprašajte jih čez leto kaj so govorili lani. Nihče vam ne bo znal odgovoriti. Le resnica ostane v spominu. Laž se pozabi...
Popoldne ob štirih, ko je zunaj v paviljonu sviral orkester, sta sedela z Ivo-tom na verandi. Nada je gledala mlade dame in njih kavalirje, vesele, smejoče se, polne življenja — in naenkrat se je začutila med njimi staro,
Nenadoma se je vprašala, zakaj zapravlja z njim svoja mlada leta. Lahko bi si izbrala drugega, ljubeznivejšega, ki bi ji govoril sladko, jo zabaval, kakor oni gospod tam svojo damo, ki se smeje neprestano.
In ravno tu se je ustavil Ivo.
— Poglejte! je dejal. Sama hinavščina.
— Morda ne... je odvrnila v dvomu.
— Kaj drugega? Poglejte kretnje... govoričenje... vse ponarejeno, ničesar naravnega.
Kakor bi povlekel veter, so Nado pri teh besedah opustile vse prejšnje misli In med godbo in smehom je videla ujeva kakor v veliki svetli luči.
Da, on je resnica, vse drugo je laž, je šepetala v mislih.
Zapletla sta se v daljši pogovor In tedaj je spoznala, da jo ljubi že dolgo, ne s hlinjenjem in neumnim srcem, temveč pošteno ter z razsodno pametjo.
Kljub vsem menjajočim se čustvom sl je z zlatimi črkami vtisnila v spomin doživetie nedeljskega izleta.#:
Iz mračnih dni.
Moj prijatelj spi že dolgo v grobu. Nanj je že pozabilo dekle, se vnovič zaljubilo in se brez večjih premišljanj poročilo. Mogoče je še njegova s krvjo in solzami pisana pisma sežgala, jih mogoče z zasmehom dala prepisovati kot dobro zaljubljeno blago.
Nisem drugače bral pisem, ki jih je moj prijatelj pisal dekletu. Od te strani sem ga spoznal šele tik pred njegovo smrtjo. Nekaj minut, preden ga je zadela krogla, je z naglico in s sunkovitimi črkami pisal dekletu requiem.
»Kadar umrem, draga, prižgi mi samo svečo, rožmarin zasadi na grob in moj nagel, ki si mi ga dala ob prvem srečanju, nosim ga v svoji najdražji knjigi »Lepi Vidi«. Ta naj strohni poleg mene, da bom spal mirno, tiho, da mi ne bo treba misliti o dneh mojega iskanja, da bom v drugem življenju živel samo Tebi, moji edini, ki je dala življenju na tej strani solnca in dneva.
Kadar umrem, pojdi v vrt, požanji vse rože, med katerimi sva preživela ure večerne, razgrni njihove korenine k solncu, da jim izpije kri; naj z menoj umrjejo. Cvete naj samo še ena črna roža v Tvojem srcu, roža, da sem Ti umrl jaz, ki sem Te ljubil kot otroka, dasi si mi dala volje. Nočem, da bi rože dihale minute najine sreče, nočem, da bi Te rože razburjale v spominih na večerne ure, ko se je zarja palila ob grebenih moje domovine in so se palile najine misli v razkošju ljubezni iz preživetega trpljenja osamelih dni. Kadar umrem, vrzi mojo sliko, ki si jo obesila nad svojo postelj, v ogenj, da pozabiš na moje telo, ker nočem, da bi pozabila moj spomin, ki naj živi brez slik in vsakdanje ropotije v Tvaiem srcu. Ka-
dar umrem, ne jokaj in ne tiraj svojega srca v brezdelno, brezplodno razmišljanje o smrti, pokaži svetu, da je Tvoja ljubezen samo prešla iz realnega v popolnejši idealni svet, brez konvencijo-nelnih navlak.
Kadar umrem, zapri okno v moji sobi, naj se razgrne tema v moji delavnici; ljubil sem temo v življenju, skozi temo se preril do Tebe in šele s Teboj doživel nekaj svetlobnih dni »Lepo Vido« mi daj na prsa, to knjigo živega iskanja in hrepenenja, da mi bo še v grobu lajšala večno noč in mi zglušila valovanje in vrvenje, plahutanje in butanje življenja nad menoj. Na prvi bst se podpiši s svojo drobno roko, s tresljaji, kot si se prvikrat podpisala na pismu: Tvoja... in.edino Tvoj bo živel ob teh tresljajih Tvoje drobne roke razkošno življenje moža, ki v grobu živi in trohni za nevesto-ženo.
Kadar umrem in me bodo položili v grob in bodo kamenja in Prsti navalili na moje telo, takrat vedi draga, da Ti pripravim prostor zraven sebe, da se vležeš, kadar tudi Tebi zvodene dnevi Mislil bom na Te in Te čakal, dokler skupaj ne pozabiva sedanjosti in preteklosti in ne zasanjava v mračno nedo-glednost posmrtnosti.
Kaj nama je bilo življenje? Bal sem se zate, kadar Te ni bilo pri meni, Ti si se bala zame, kadar me ni bilo pri Tebi. Za kruh sva morala skrbeti, za dan in za noč in pri tem morala stopati od oltarja ljubezni In se pogrezati v vsakdanjost, ki tako izgloje človeka, da mu je edino zatočišče grob, ki si ga sam koplješ od rojstva pa do poslovilnega pogleda od sveta...
Tega pisma moj prijatelj ni mogel odposlati dekletu... Obdržal sem ga faz.	L P» K.
E. C. GRENVILLE-MURRAY:
„Valentina".
(Iz angleščine prevel P. V. B.).
Mr. Flipp, ki je bil prijatelj vseh, pa tudi samega sebe, je sedel v svoji študijski sobi 13. februarja in pisal naslove na pisma* in ko jih je skončal, je prebil eno uro na ta način, da je lizal z jezikom zadnjo stran poštnih znamk, kakor je pač videl, da to tudi drugi ljudje delajo ob enakih prilikah. Naslovil je »Valentine« vsem svojim sorodnikom in znancem in osebam, ki jih je občudoval, tako eno za dva pennyja canterbury-škemu nadškofu in po en penny vsakemu ministru kabineta, da izrazi svojo udanost Toda ko je izčrpal število svojih prijateljev in ni izpustil nobenega državnih dostojanstvenikov, mu je preostala ravno še ena »Valentina«. Na njej je bil naslikan človek v rdečih hlačah, ki ga obeša možak s škrbastimi zobmi, v ozadju je pa stala temnooka ženska in prelivala solze v cinast lonec. Barva oči te dame ni bila učinek narave, temveč ročne umetnosti — ali znanosti — in pod sliko je bilo natisnjenih par verzov, ki so menda izražali jedro cele povesti. Mr. Flipp je držal to »Valentino« v eni roki, z drugo je pa vrtel svoje pero in sesal črnilo z njegove konice, kajti globoko se je bil zamislil. Cez nekaj minut je vzel pisemski ovitek in naslovil svojo zadnjo »Valentino« na sledeči način: — »Umazanemu malemu dečku, ki pometa križišče na oglu Grig-Street-a«.'
* Za 14. februar, dan sv. Valentina-, se pošiljajo v Angliji razglednice in spominki znancem in prijateljem; ta darilca imenu-
ieio »Valentine««
Umazani mali deček le ravno klečal pred kupom Mata, ki ga ie Ml nagro madil, ko ga ie pismonoša dvakrat dregnil v ušesa in mu dal pešiljafcev. Do takrat umazani deček ni bil ničesar slišal o »Valentinah« in si tudi ni pridobil takih zaslug, da M bil slišal o nfih, kajti nered v njegovi glavi je bil večji kot umazanost njegove osebe. Katekizma ni znal in ničesar ni vedel povedati o Joni in somu. Eno uro po sprejemu njegove »Valentine«, pa bi ga Mii lahko vir deli čepeti pod cestno svetilko z začudenim obrazom, kakor da bi Ml prišel močan veter In odpihal del njegovega prejšnjega samega sebe; in od te ure naprej so mačke in psi, ki s» hodih ppl Greg-streetu, opazili, da ja postal drugačen dečko. Ni morda česal svojih las in ni zakrpal svoje obleke na mestih, kjer je bik» to zelo potrebno, toda bil je zamišljen in vedel se je lepo. Ni dal svojega ponarejenega novca za pol pennyja prodajalki jabolk, ki je sedela pri poštnem nabiralniku in ga stražila; in kadarkoli je imel trenutek časa. Je potegnil »Valentino« izpod srajce in jo ogledoval z navdušeno pozornostjo.
Neki dan so ga ojunačili solnČni žarki, ki so kot zlato vince, katerega toči Narava za one, kateri so brez vina, in umazani dečko je zbral dovolj poguma, da je ustavil krepkega možaka, ki je korakal svojo pot na delo, in ga vprašal: »Kaj je to?« Pri tem je pokazal na prvo tiskano vrsto spodaj na svon »va-lentini«. Toda prijazni Britanec, ki je bil na svojem potu v službo, mu je dal sunek, da je odletel na sredo ceste in dodal:. »Da bi te obesili!« Ker pa je sbka predstavljala moža, obešenega za vrat se je zdelo umazanemu dečku, da je ta »Da bi te obesili!« uprav natančna razlaga slike» Edino brca mu ni šla v slavo#
Imdtotrila» trgö^ina» vsSisS®.
Naš finančni položaj.
Na našem denarnem trgu sedaj ni zaznamovati skoro nikakiia izprememb. Dinar se je precej trdno ustalil na doseženi poziciji, dasiravno se še vedno dogajajo razni mahljaji, ki pa ostanejo skoro brez vpliva, ker so neznatni. Zaupanje prebivalstva samega je dinar močno okrepilo. Tudi špekulacija, ki pa je v zadnjem času precej vzdržljiva, ga ne more vidno premakniti.
Prenagljenost, ki se je še pred kratkem tako rada pojavljala, je sedaj izginila. Ako pri tem tudi ostane, je to velik korak k izboljšanju, kajti vsaka prenagljenost neverjetno škoduje valuti Dasiravno so potrebe po tujih devizah prav znatne, se vendar vrši ves presnet zelo zmerno, radi česar tudi ne pride do kakih neprijetnih anomalij.
Glede bodočnosti dinarja je dosedanji optimizem deloma pojenjal. V splošnem prevladuje, zlasti v beograjskih finančnih krogih, mnenje, da bo imela deflacijska politika le tedaj zaželjeni uspeh, ako ne bo ostala osamljena, temveč, če se bodo izvedle vzporedne mere In odredbe tudi na vseh drugih poljih gospodarsko-poditiičnega žfivljenja.
Da bi bilo pričakovati zopet kakega nazadovanja dinarja ni verjetno, četudi je v državi — zlasti v finančnih in industrijskih krogih zelo močna struja, ki želi, da se preneha z deflacijsko in se Prične z inflacijsko politiko. Vendar smo Prepričani, da bo uporabil finančni minister vso svpjo odločnost, da do tega ne Pride.
Češkoslovaška vlada In sladkorna Industrija.
Pretečene dni se je bil hud boj med češkoslovaško vlado in sladkorno industrijo. Slednja je zahtevala povišanje cen sladkorja, češ, da ji je nemogoče, Prodajati sladkor v državi za 100 K Pod svetovno pariteto, tem manj, ker morajo plačevati producentom sladkorne pese skoro diktirane cene. Vlada je stala nasprotno na stališču, da je nedopustna podražitev sladkorja, ker bi jo domači konzum težko prenesel. Preprečila je izvoz sladkorja, oziroma ga je otežkočila z raznimi naredbami, na kar so bili industrijci prisiljeni, preklicati prvotno že povišane cene.
Prepiranje med vlado in sladkornimi .industrijci je vplivalo na tečaje sladkornih akcij, ki so se poprej prav ^zveseljivo dvigali, da so začeli na-padovati. To nazadovanje se je še poimalo, ko je bila objavljena odločba v'3de, da ne dovoli povišanja sladkor-cen. Vendar pa vlada splošno pre-Ptičanje, da bodo sladkorne tovarne (Izplačevale vsaj tako visoko dividendo. kakor je bila lanska.
bančni polomi na
Slovaškem.
Češkoslovaška je zadnje tedne obračala nase pozornost vsega finančnega *veta radi pogostih bančnih polomov. P vzrokih teh polomov smo že večkrat pisali; tu igra največjo vlogo industrijalizacija denarnih zavodov in Prevelika špekulacija.
Sedaj je zropotalo tudi v Slovaški več bančnih podjetij. Prošli teden je postala insolventna Ludova banka v Rožurnberoku. Vzrok je industrijska kriza na Češkoslovaškem, ki je sicer že močno pojenjala, katere odmeve pa je še vedno čutiti. Omenjena banka je financirala več industrijskih podjetij, ki so zagazila vsled splošne industrijske krize v težkoče, radi česar je postala banka insolventna. Poleg tega je ta zavod napravil več ponesrečenih ustanovitev, kar je njegov padec še pospešilo.
Kakor je razvidno, banka svojega poloma pravzaprav ni zakrivila sama, temveč splošne neugodne razmere. Zato je računati, da bo tej banki vlada pomogla iz zadrege. Kakor se čuje, ji bo brezobrestno posodila 5 milijonov kron za dobo desetih let. Ker pa zahtevajo tudi ostale banke, ki se čutijo slabe, enakih podpor, je zopet postalo dvomljivo, če bo vlada pripravljena posojilo dovoliti.
Tri nadaljne banke so zagazile v težkoče, ker so bile preveč udeležene pri podpisovanju vojnega posojila, katerega pa niso pravočasno izpremenile v državno posojilo. Vrh tega imajo slovaške banke velike težave s svojimi dolžniki na Madžarskem, ki jim tamkajšnja devizna centrala ne da na razpolago deviz, radi česar ne morejo poravnati svojih dolgov na Slovaškem za uvoženo blago.
Ker se maje še več drugih podjetij, so izprožili v Slovaški idejo ustanovitve bančne centrale, kakoršna je bila ustanovljena na Madžarskem. V to centralo bi vstopile vse banke, država pa bi izvrševala nadzor nad njo. Centrala bi mela odločati pri bančnih revizijah, pri izvedbi potrebnih sanacijskih odredb, pri preskrbi, odnosno dovoljevanju kreditov.
Ce še bo ta centrala ustanovila, kar je zelo verjetno, ker se splošno smatra za zelo potrebno, potem se bo najbrž posrečilo preprečiti nadaljne bančne polome. Brez take akcije pa bo to težko šlo.
Hadžarskl reparacljski problem In nasledstvene države.
Vprašanje madžarskih reparacij je stopilo zopet v ospredje. Kakor vse kaže, se bo ta zadeva kmalu definitivno rešila, kar ne bo' zelo važnega gospodarskega pomena samo za Madžarsko, temveč tudi za vse nasledstvene države in posredno tudi za države velike antante.
Brez dvoma je, in to prepričanje je dosegla tudi Madžarska sama, da je nasledstvenim državam zelo veliko ležeče na tem, da se Madžarska čimprej gospodarsko konsolidira. Zlasti Češkoslovaška ima velik interes na tem, ker ji bo s tem pridobljeno dobro in sposobno tržišče za njene industrijske proizvode. Ce bi se Madžarski naložila prevelika reparacijska bremena, bi to povzročilo njen gospodarski polom, s čemur bi bilo to tržišče radi skupne nesposobnosti prebivalstva izgubljeno. Ker imajo več ali manj isti interes tudi ostale nasledstvene države, je upati na rešitev tega vprašanja v bližnji bodočnosti.
Madžarska se je postavila na stališče, da odklanja dolžnost plačila reparacij, kajti ona je po njenem naziranju svojo reparacijsko dolžnost že izpolnila s tem, da je morala odstopiti velik del svojega prejšnjega teritorija svojim sosedom. Poleg tega mora vzdrževati prekomeren uradniški aparat, ki je bil na mestu pač v predvojni Madžarski, ki pa ji sedaj nalaga ogromna bremena. K temu pride še škoda, ki jo je trpela Madžarska vsled zasedbe dela svojega ozemlja po Rumunifi.
Nasprotno pa je reparacijska komisija mnenja, da Madžarska svojim obveznostim še ni zadostila in da lahko plača reparacije. O slednjem vprašanju se bodo vršila natančna proučavanja, vendar smemo že danes trditi, da bo prodrlo stališče reparacijske komisije, da namreč Madžarska mora plačati.
Za višino teh reparacij se bo bil hud boj. Madžarska bo skušala doseči čim manjšo vsoto, dočim nasprotniki ravno obratno. Kakih verjetnih domnev o končnem rezultatu sedaj ni mogoče podati. Gotovo je, da bo stala v tem vprašanju Anglija na strani Madžarske. Seveda ne smemo misliti, da bi bila Anglija zato, da se Madžarski reparacije sploh odpuste, kajti proti temu so se izjavili vsi zastopniki v reparacijski komisiji. Na drugi strani pa je tudi gotovo, da bo stala Francija na strani Male Antante. Stališče Italije pa je še nejasno. Italija sama zahteva zase delež na madžarskih reparacijah, poleg tega pa bo najbrže ugovarjala višini zahtev Male Antante.
To vprašanje bo moči rešiti le, ako bo vsaka država nekaj' popustila. Z omi-Ijenjem političnih nasprotstev in z raznimi olajšavami v gospodarskih zadevah je upati, da se bo olajšala tudi rešitev reparacijskega vprašaja. In za tako sporazumno rešitev govori tudi to. da sila ne prinese zaželjenega nriru.
Nova valuta na
Madžarskem?
Madžarom njihova krona slino nagaja. Ne samo, da je izgubila že skoro vso svojo vrednost, temveč ta krona trpi še na drugem zlu — nestabilnosti. In ravno to poslednje je za vsako valuto dostikrat usodepolneje, kakor pa samo nizek položaj.
Nestalnost krone je povzročila na Madžarskem, da so silno nazadovale denarne vloge v bankah. K temu se je pridružila še občutna izguba vrednosti, tako da so bili lastniki vlog v bankah in hranilnicah vsak dan na slabšem. Zato pa je pričelo prebivalstvo dvigati denar iz bank, kar je postalo za slednje zelo neprijetno, tako, da so tale prisiljene, skrbeti za odpomoč.
Pozornost voditeljev madžarskih denarnih zavodov je obračalo nase naraščanje števila in efekta hranilnih viog v avstrijskih denarnih zavodih. Avstrijsko prebivalstvo je namreč kljub nizkemu stanju svoje krone zadobilo zaupanje do nje, čim se je vladi posrečilo veliko delo: stabilizacija. Od tedaj je to zaupanje rastio; prestal je beg od krone, množiti pa so se tudi začele hranilne vloge in sicer v taki meri, da je bil v enem samem mesecu dosežen dvojni efekt prejšnjega meseca.
Ker Madžari nikakor ne morejo svoje krone stabilizirati, so si izbrali drugo
pot. Senat generalnih ravnateljev budimpeštanskih velebank je namreč odobril poseben načrt, ki ga je predložil vladi v odobrenje. Po tem načrtu se uvede v Madžarski posebna obračunska enota. Prvotno je bil za to enoto nameravan dolar kot stabilna valuta; ker pa je cena dolarja za madžarske razmere previsoka, se bo vzela kot taka obračunska enota, ki bo stala na popolnoma stabilni podlagi, ena petina dolarja, kar tudi približno odgovarja zlati kroni. Ta enota se bo imenovala »turni«.
Vse v bančnem sindikatu včlanjene banke se bodo zavezale, da bodo uporabljale pri svojih poslih kot računsko enoto turul. Dolžnik bo moral ob dospelosti plačati toliko papirnatih kron, kolikor bo tisti čas vreden en turul, t. j, ena petina dolarja. Pri dovolitvah kreditov bo za posojilo merodajen blagovni tečaj, za povračilcrpa denarni tečaj.
Seveda je vse to šele načrt. Do njegove udejstvitve pa najbrž ni več daleč, ker namerava vlada odobriti ta načrt, In sicer čimpreje, da se zopet povečajo — kakor upajo finančni krogi — hranilne vloge in da se preprečijo kake morebitne neprilike denarnih zavodov.
Proračun sovjetske Posije.
Proračun sovjetske vlade za leto 1922/23 (od 1. oktobra do 30. septembra) Je bil predložen svetu ljudskih komisarjev z veliko zamudo. Proračun predvideva 1026 milijonov zlatih rubljev dohodkov hi 1383.7 milijonov zlatih rubljev izdatkov, torej primanjkljaj v višini 357.7 milijona zlatih rubljev. Tu seveda ne gre za efektivne zlate rublje, temveč le za preračunanje papirnatih rubljev po sedanjem tečaju zlatega rublja. Za pokritje pirmanjkljaja se bo najprej porabilo 73 milijonov zlatili rubljev, ki jih je država dobila iz raznih kreditnih operacij, ostanek se bo izravnal z emisijami. Izdatki se porazdele: transport 34 %, armada 16 %, industrija 10 %, vsi drugi ljudski komisarijati 31 %, kmetijstvo (posojila) 5 %, zaveznice in avtonomne sovjetske republike 4 %. Izdatki za armado so se letos zmanjšali za 4% v primeri s preteklim letom, kar je razlagati, da je bila armada znižana. Sedanji proračun jasno kaže, v kaki meri je Rusija obubožala v primeri s predvojno dobo. Proračun leta 1913 je znašal okroglo 3.200,000.000 zlatih rubljev, to je trikratna višina letos predvidenih izdatkov.
Rusko-angleškl gospodarski odnosa!!.
Za ureditev gospodarskih in političnih odnošajev Anglije z Rusijo se bore v Angliji tri skupine, ki hoče vsaka zase enostransko urediti te odnošaje.
Stanje, ki ga je uvedel kabinet Lloyd George v odnošajlh Anglije z Rusijo obstoja v vzdrževarmju trgovinskih misij obeh držav v Londonu in Moskvi. Spočetka je bilo to stanje od Angležev zamišljeno kot prehodno stanje, ki pa le pozneje vsled neuspelih konferenc v G * nui in Haagu ostalo. Prva skupina zahteva ukinitev odnošajev z Rusijo, ker sistem trgovinskih misij ne odgovarja svojemu namenu.
Druga skupina, del konservativcev in obe demokratski frakciji, zahteva vzdrževanje trgovinskih odnošajev in skuša
doseči zblHanje z Ameriko, da bi mogli angleški in ameriški kapitalisti skupno izkoriščati bogate ruske prirodne zaklade pod pravnimi pogoji, ki bi jih sami določili. Temu zelo nasprotuje izrazita antiboljševiška prva grupa, ki trdi, da bi vsako intenzivnejše izkoriščanje Rusije pomenilo politično ogrožanje Indije in prevladujočega angleškega vpliva v Turčiji, prednji Aziji in Perziji.
Tretja skupina delavska, stranka in del Asquithovih liberalcev, pa zahteva brezpogojno vzpostavitev vseh diploma-tičnih odnošajev z Rusijo, torej tudi pravno priznanje sovjetske Rusije.
Ta slednja skupina je v zadnjem času izgubila precej svojega vpliva v Rusiji predvsem radi boljševiškega terorja, zlasti radi obsodbe in usmrtitve duhovnikov v Rusiji. Zato preostajati sedaj le prvi dve grupi, o katerih pa se še ne more reči ničesar, katera bo močnejša. Cim bo sklenjen orijentski mir, tedaj šele se bo moglo z gotovostjo presojati njune moči
Gospodarski položaj^ ^
Italija si izboljšuje svoje gospodarstvo primeroma hitro. Trgovinska bilanca za leto 1922 je sicer še vedno precej pasivna, pa se kljub temu, da naraščata uvoz in izvoz, približuje svojemu urav-novesenju. Italija uvaža namreč pred vsem surovine in polfabrikate, dočim izvaža poljedelske produkte in industrij-ske proizvode, kar je za italijansko gospodarstvo vsekakor razveseljivo.
Italijanska industrija je povprečno zadovoljivo zaposlena, kar kaže zlasti nazadovanje brezposelnosti, ki je kljub otežkočenju izseljevanja mnogo popustilo. Tudi ustavitve industrijskih obratov so postale vse redkejše in še one, ki so se morale zgoditi, so trajale večji del le kratek čas. Največ trpi in je trpela italijanska industrija pod davčnim bremenom in pa radi kolebanja meničnih (»čajev ter visokih železniških stroškov.
Tekstilna industrija in sorodne panoge so že precej na trdni podlagi. Rav-notako tudi železna industrija, ki se nahaja celo v zelo ugodnem položaju. Pač pa se morajo boriti — dasiravno ne v veliki meri — s težavami motorna in avtomobiina industrija. Ladjedelništvo pa se nahaja v zelo neprijetnem položaju. Cela vrsta teh podjetij je morala preurediti svoje obrate za popravila vagonov, motorjev in strojev.
Posebno ugoden položaj zaznamujeta papirna in kemična industrija, zlasti lansko leto je bila konjunktura za ti dve industriji nad vse ugodna in deloma še sedaj ni popustila. Nasprotno pa je lansko leto zelo trpela industrija usnja hi čevljev, katerih slednja se bori še sedaj radi inozemske, predvsem nemške konkurence, z velikimi težkočami
•
X Svetovna produkcija diamantov. Produkcija diamantov leta 1922 je znašala 669.55S karatov, to je 160.000 karatov manj, kakor leta 1921. Vrednost fe produkcije se ceni na 2,266.671 lir ster. Prodanih je bilo 1,231.375 karatov v vrednosti 3 milijone 765.601 iir ster. Rudniki De Beers, Kimberly sta bila večji del leta zatvorjena ter se je izpralo samo 136.000 loads diamantne rude, produkcija teh rudnikov pa znaša samo 30.000 karatov, rudnik Kimberly je dal 50.890 karatov v vrednosti 189.350 lir ster. Iz pokrajine Pretoria je bilo prodano diamantov za 534.470 lir ster.
^ajti na sliki iti stalo, da bi bili brcn «■tev v rdečih hlačah na sredo cest Predno jo je možak s škrbastimi zobi obesil.
Trajalo je tedne in tedne, da je um sani deček rešil ta problem, in spet n ve tedne in tedne, predno je prišel na 1 da je ono, ki je bilo natiskano in kar bil pokazal s prstom, čisto enostavi črka Z, in cb je bila brca na cesto in n opremljajoči poklon samo šaljiva opa jka v misli na svoje delo zatopljenej Britanca. Prvi utisi drže najjačje, kot: drže Whig! * mest na vlada, in prvi ui umazaaie&a dečka so bili. da in gekdo resi» željo, ga videti viseti. S ~®j je znal čitati, kar je bilo tiskano, Razumel <kt je možak v rdečih hiač< do svoje vrvi posredno ali nep s tdno radi cinastega lonca in žensl sj-jtitoj očmi Iz te udušljive povesti Jenp1, da i® nepoznani pošiljatelj »v; bo/Sf* stoti1, s preroškim pogledom ročnost, da bo on (umazani dečel ygl^ha vrv s pomočjo istih posredi
♦p.P3 kljubuje nepoznanemu odpošilj; **1 ie umazani deček trdno sklenil, c nikdar ne sme zgoditi. Cinas črnooke ženske, moški s škrbast z°bmi in rdečimi hlačami so posti Predmeti vodne groze in na kolen C. «>Per nje in nujno svaril prt K Prebivalce Orig Street-a na da mn jte Pisal svarila v cesti s svojo metlo.
^Važna stvar v življenju je, ^ j,, ®®vek principe in s svojimi principi Mi naperjeni zoper cmaste lonC rtoe oči škrbaste zobe In rdeče hlač f fazani deček poskakoval kot mlaic in še višje. Ker nikdar ni pil pd\
iz cinastega lonca, ampak iz kozarca, je lahko videl od strani ali je pivo gosto ali redko in vedel ali je vredno de-narjai, ki ga je dal zanj. Tako si je pridobil ime izbornega poznavalca pivovarstva. S tem, da se je bal moških s škrbastimi zobmi se je ognil mnogim neprijetnim spoznanstvom, kajti ozka zveza je med zobmi in prebavo, prebavo in temperamentom, temperamentom in uslužnostjo — stvari, ki «d kot štiri modre podgane, ki se ena druge drže za rep. Kar se tiče žensk, ni hotel o nobenih drugih kaj slišati kot o modrookih in tudi tu so ga njegovi principi popolnoma zadovoljili, kajti modrooke ženske včasih dopuščajo človeku, da mirno živi — kadar namreč hodijo po svoji lastni poti.
Pristaviti moramo, da se je umazani dečko nenavadno hitro in visoko dvignil. Najprvo je pometal odpadke po feku, nato je pometal denar v svoj žep in slednjič je pomedel vse pred seboj. Prišel je v City *, začel trgovati, volitve do Tempie Bar-ja ** kot občinski svetovalec, ki ni hotel nikoli obleči rdečih hlač. Pa še drugo stvar so opazili pri njem: če mu je kdo pri debatah v tr-govinskh zadevah ali v mestnem zasto-pu rekel: »Da bi vas obesili!« je položil pesti na mizo in tako energično zarjul, da se je vsa okolica prestrašila: »Ne, tega pa ne!«
Toda kaj se je med tem časom dogodilo z Mr. Flippom, prvotnim povzročiteljem vseh teh sprememb? Ce bi bil bolj ljubil samega sebe, bi bil držal enak korak z zamazanim malim deč-
* City — trgovsko središče Londona; so ga poslale v mestni zastop in bil. je y vsej spoštljivosti znan od Cornhilla
** tandonska okraja.
kom na potu do slave in bogastva. Ker je pa spoznal napake svojega lastnega značaja in so se mu studile, ni prišel nikdar tako daleč, da bi jemal ozir na samega sebe z navadno potrpežljivostjo, in vse, kar bi mu delalo življenje udobno, je vestno odklanjal. Večkrat so mu Prijatelji rekli, naj se briga za svoje zadeve in izdaja svoj denar zase mesto za druge, toda ponižno je odgovoril: »Vi me poznate tako dobro, kakor se sam poznam,« in pri teh besedah si je grizel nohte, kot da bi bil hotel še zmanjšati kak del nezanimive svoje osebnosti. Posledica, tega je bila, da sta bila Mr. Flipp in mali umazani dečko kot dva čebra v vodnjaku: med tem ko se eden dviga, se drugi pogreza. Mr. Flipp se je vedno globlje pogrezal: izginil je iz gosposkih jedilnih soban, iz njih stanovanj, pogovorov in misli in slednjič so ga popolnoma zgrešili, padel je tako globoko kot španski vrednostni papirji ali pa Amerikanci, ki iščejo najvišjega ajdnika.
Pride pa čas, ko mošM ne more pasti bolj globoko — razen če morda pade v brezdno irske politike — in tako ste mogli nekega jutra videti starejšega moža. Iti je pometal križišče v Grig Streelu-Pometal ga je vsak dan celih enajst mesecev in se ustalil v službi, katero je Prej tako vestno izpolnjeval mali umazani dečko. V ostalem času pa je stal sredi središča in se jezil sam nad svojo nevrednostjo, ter stiskal v roki groš, M ga je hotel vtakniti v žep prvemu slabo Plačanemu stražniku, ki bi prišel mimo. Ono jutro — bilo je mrzlo februarsko j jutro, megleno, tako da je sobice izgle-I dalo kot ocvrto jajce — se je bil ravno samega sebe kaznoval s tem, da je bil j podaril dva groša, ker je sumil, da ni
štantu, či. v moka. Kar se prikaže pismonoša v negli in mu pomoli pisemski ovitek z znamko za dva pennyja in mu reče: »Tu je Valentina za vas.« V resnici je bil dan svetega Valentina in ko je pogledal umazani pometač križišča naslov, je čital: »Umazanemu možaku, ki pometa križišče na oglu Greg-Strceta.« Metla mu je pati iz rok in takoj jo je povozil in prek' il tovoren voz, poln najboljšega prer: ga. Ko je videl to zapravljivost, je začel iskati denar po vseh svojih žepih in se ozrl daleč nazaj v preteklost
Ta pometalec križišča namreč ni bil nihče drugi kot Mr. Flipp, in oni, ki je poslal »Valentino«, ni mogel biti nihče drugi kot umazani mali dečko, ki se je varoval dnastih loncev, črnookih žensk in škrbastih zob vsled primera možaka v rdečih hlačah. O tem je bil Mr. Flipp prepričan, toda to prepričanje mu ne bi bik) dosti pomagalo, če ne bi vsled čudnega slučaja bila v pisemskem zavitku tudi vizitka pošiljatelja: »Mr. Flapp, mirovni sodnik, Pudding Lane.« Oborožen s to karto je Mr. Flipp prišel v Guidhali, kjer je zvedel da sodnik Mr. FlaPP sodi od 10. ure do mraka. Tako je čakal na dvorišču, med tem ko se je delila pravica, to se pravi male kazni onim državljanom, ki so pretepali svoje žene in dolg zapor onim, ki so mlatili trgovce v Cityju. Ko se je slednjič Mr. Flapp prikazal, zavit v volnen šal se mu je Mr. FbPP približal na prstih v svojih preluknjanih čevljih in zašepetal: »Jaz sem umazani možak s šepetal: »Jaz sem umazani možak s križišča, aÜ ste vi umazani dečko s križišča?« — m trenutek pozneje sta se že objemala.
»Vse se imam vam zahvaliti,* je re-
1	' M si»štovan^ vi^ta	i	feia
id se je v svoji zadovoljnosti zibal sem-tertje, »svojo ženo, ki ima svetle oči svoje lakaje, ki imajo vsa ravne zobe in svojo garderobo, v kateri ne boste našli ne enih rudečih hlač; in vse te stvari so vam na razpolago!« Ognjevito in bratovsko sta se poljubljala pod cestno svetiljko, nato spet v Flett - Streetu ravno nasproti Mansion Housen, kjer sta s svojim postajanjem ovirala promet. Toda ta velikomestna idila je prelepa, kot da bi jo oskrunil s popisovanjem. Po celem okraju so zvedeli da je sodnik Mr. Flapp našel drugega očeta in če bi imel hčerko, da bi mu jo dal za ženo. Ker pa ni imel hčerke, mu je dal mesto tega pet šilingov in ga tako osrečil ____________________________________
— Učene bolhe. Kakor se Je nedavno v Angliji v zbornici predložil zakon proti trpinčenju divjih zverin po menažarijah — tako se Je zdaj poslanec delovne stranke Groves zavzel za izurjene bolhe, kakor Jih Je videti po sejmih. Kdo pa Je prvi krotil in kazal ta pikajoči mrčes (ali mrkaj, markaj, kakor se pravilneje govori še na Dolenjskem)? Eni trdijo, da se Je najprej s tem ukvarjal bajalnik Grdini, ki je za Ludovika-Fillpa (1830—48) vodil že pravo pravcato četo skoklc. Večina pa Je mnenja, da je bila to g. St6nogry, ki je Imela v tržnih dneh, ko se zlasti prodaja medenjak in poprnjak ali mali kruhek, po Parizu »salon delavnih bolh«. S prstom je cflesknila po deščici na mizi — in majhni vozički, topovi lukaraa-tlje iz lepenke so se jeli sunkoma premikati. Gonile so Uh bolšfce zaprežene s svilnato žico. Druge so plesne, se prekopicevale Rd. Naj več ja težava ie bila: Jih okomatatl Brž ko so bile uprežene, to delale po dva meseca. Pasle so se na roki dekle Maričke, ki ilh je Imela »tako rada«.
— Gliha vkup štriha. Hči nemškega prezidenta, gna. Amelija Eberl se možl z Jaeneckom, ki je prideljen vnanjemu mtoi-strjtvu- Srečni ženin je sin veleusnjarta. Ebertova pa hči sedlarja. Tako se je izvršil obče znani nauk o pravi izberi zakonskih vezi. Samo da ae bi te vezi — usnjate, se-
___I.	U1XI	.	..
Priloga „lutranfftn Novostim- St. 79 g đne 29. aprila 1923.
.....j............................ TrTTr^'gegggsgggaggaaagw.i
Zanimivosti.
Čarovništvo in ljubezen.
L
Vraža, da si more človek s čarovništvom prisvojiti naklonjenost osebe drugega spola, je znana od nekdaj in povsod. Ta vraža se vleče od prvih znanih narodov do današnjega dneva ter bo živela dalje, dokler človeški rod ne izgine z zemeljske površine. Ako pa se v nekaj splošno veruje, potem je na stvari tudi zrno resnice: temelj, iz katerega je vraža ponikla ter jo varuje pozabljivosti. Na podlagi tega pravila mora tudi naša vraža imeti svoj stvarni temelj, das! je morda zavit v bujno vihrajoče praznoverje.
O obstoju vraže v možnost pridobitve ljubezni potom magije nam priča že siva minulost. Pri nekaterih rodovih Afrike je ohranjeno prastaro izročilo o Atlantih, živečih na ozemlju, ki se je baje v davni minulosti raztezalo od Indijskega morja, čez južni in osrednji del Afrike ter je segalo daleč v Atlantski ocean. Na podlagi izročila so se Atlanti nahajali na višku omike, toda zloraba okultnih moči, v kateri je pridobivanje spolne ljubezni s čarovništvom zavzemalo prvo mesto, jih je dovedlo do razpada. Njih lastni magiji so prizvall jezo nevidnih sil, ki je v obliki potopa preplavila Atlant in ga pogreznila v morje.
Kar pripoveduje Izročilo o Atlantih, to glede našega predmeta poročajo tudi o Asircih, Babiloncih In Egipčanih, potem o Grkih, Rimljanih in Germanih. Posebno iz grškorimske dobe imamo .več poročil te vrste.
Horacij pripoveduje o čarovništvu v ljubezni v 8. satiri I. knjige in Teo-krit v 2. idili. Juvenal je v 6. satiri ožigosal početje Cesonije, poslednje žene Kaligule, ki je svojemu možu dala za-vžiti pene steklega konja, da poveča njegovo naklonjenost Kaligula je po aavžitju sredstva zblaznel.
Dalje je znan slučaj Lucija Apuleja. Mož je v Atenah študiral platonično filozofijo, prišedši nazaj v Numidijo se je pa oženil z bogato žensko. Ker je nevestinim sorodnikom bilo žal za premoženjem, so proti Apuleju vložili tožbo, češ, da si je nevesto pridobil s čarovništvom. Zgodovinski viri pripovedujejo, da je bila obtožba utemeljena. Baje ga je le njegova govorniška spretnost rešila občutne kazni
Takih in enakih podatkov davno minulih časov bi lahko navedli še več, toda vrnimo se k novejšim časom, v katerih je naša vraža, kljub plamtečim grmadam, cvetela kakor v minulosti. Katoliški narodi so jo podedovali od poganov ter so jo smatrali za dovoljeno stvar, dasi jo je cerkev prištevala k hudičevi umetnosti. Ako uvažujemo nekatera sredstva, je to tudi bila v resnici.
Zelo važen dokument te vrste je pismo Marka Rabanusa, nadškofa v Mogunciji, Heribaldu, škofu v Auxer-reju. V 25. poglavju pisma je navedena pokora za žensko, ki je hotela s čarovništvom zvišati ljubezen svojega moža.
Brat Bertold, glasoviti nemški pridigar 13. stoletja, je bil odločen nasprotnik vraže. Smatral jo je za nesmi-
sel, zato je povodom nekega cerkvenega govora rekel: »Mnoge se bavijo s čaranjem, misleč, da znajo začarati kakega kmečkega fanta ali hlapca. Fej, neumnica! Zakaj ne začaraš kakega grofa ali kralja, da postaneš kraljica?«
Iz naše domače zgodovine je znan slučaj nesrečne Veronike Deseniške. Celjski grof Herman je imel dva sina. Drugi sin Fridrik je bil lastnik graščine v Novem mestu, v Kočevju, v Samoboru, v Kostanjevici itd. Leta 1422. je umrla njegova žena. Pozneje se je oženil z lepo Veroniko Deseniško, Hermanu pa to početje sina ni bilo všeč, zato je Veroniko preganjal pod pretvezo, da je Fridrika omamila z čarovniškimi ljubavnim! sredstvi. Kljub temu, da ji očitanega dejanja niso mogli dokazati, so jo naposled utopili v kopeljl
Dr. Legue pripoveduje v knjigi »Mčdicins et Ernpoisonneurs«, stran 158, o ponosni markizi Montespan, ljubici francoskega kralja Ludvika XIV. in njeni »črni maši«. Ko je Montespan opazila, da pojema ljubezen kralja, se je zatekla k čarovnici Margueriti Voi-sin. Tam so v sobi postavili nekakšen oltar iz blazin. Markiza se je slekla do golega in je legla na pripravljeni prostor. Njena glava je počivala na dvignjeni blazini, podprti z narobe postavljenim stolom, dočim sta nogi viseli ob straneh oltarja. Abbe Guibourg je postavil križ na prša markize, je razprostrl prt po njenem trebuhu in je nanj postavU kelih. Za tem je sledila bogokletna ceremonija, ki naj bi zopet utrdila pojemajočo ljubezen kralja.
Pri raznih fazah maše, ko mora mašnik poljubiti oltar, je sedemdesetletni pchotnež abbe Guibourg poljubil telo markize.
Da pritegne še druge dvome dame, je Voisin razglasila navidezni uspeh matkize. Za zadevo je doznalo sodišče: Voisin je umrla na trgu Gržve, Montespan pa so pomilostili ker je v času od leta 1668. do 1682. kralju rodila sedem otrok. Njena naslednica pri Ludviku XIV. je postala madama Maintenon,
Dasi je inkvizicija nastopala z vso silo proti vraži, ki je včasi zavzela znake zločina, vendar jo ni mogla Izkoreniniti. Vzdrževala se je dalje, da je še dandanes znana med vsemi narodi in med vsemi sloji človeške družbe.
(Dalje v prihodnji nedeljski prilogi)
Dvema angleškima kemikoma se je po štiriletnem poskušanju posrečilo, napraviti gumi ki je tako prozoren kot steklo, obenem pa elastičen kot navaden kavčuk In se tudi ne razbije. Ako vržeš žogo proti tej novi šipi, se sicer nekoliko skrivi, aii takoj zopet uravna. Seveda udarca s težkim predmetom ne vzdrži in se nov gumi strga, toda ne poči in ne razbije, kakor navadno steklo. Novi gumi se da tudi drugače uporabiti n. pr. kot podloga za obleke, ki postanejo na ta način nepremočljive. Tudi lepe kopalne čepice se dajo iz te nove tvarine izdelati
— Bikoborbe. Španski toreadori pridejo včasi s svojimi iberskimi junčki zabavat Južno Francijo, čeprav Paris često posreduje proti sličnim sirovostim. Tudi letos za Veliko noč so nastopili v MarslljL Ker pa se biki In njih krvniki niso posebno obnesli, je množica zahtevala denar nazaj In jela razbijati ograje. Ko se Je pojavilo oko pravice, si je bilo občinstvo že hudo v laseh. Večina listov obsoja krute bikoborbe.
i Vpijv rojstnega meseca na ženski inaCaj*
Neki holandski list pravi, da so ufier njaki ugotovili vpliv, ki ga ima rojstni mesec na značaj človeka. Posebno velik vpliv ima rojstni mesec na nežni spol. O tem razmerju izjavljajo učenjaki sledeče:
2enska, ki se je rodila meseca januarja, postane zelo dobra gospodinja. Nagiba se sicer k potrtosti, toda ima dobro srce ter se navadno oblači okusno toda preprosto.
Iz deklice, ki se je rodila meseca februarja, postane tudi dobra gospodinja, 1 pa ima io žalostno napako, da se rada elegantno oblači in s tem spravlja finančno gospodarstvo soproga iz ravnotežja.
Marčna žena rada klepeta In razgraja, ima pa pri tem dobro srce je pridna toda nemarna. Ima velik smisel za trgovino i obrt in je torej zelo primerna polovica za trgovce, posebno pa za gostilničarje.
Mesec april vpliva na deklice toliko, da postanejo nestalne in, da so često nezveste žene, srednje nadarjene in Vihrave.
Majske rožice so ljubeznive, ponižne in elegantne, majske žene pa imajo te lastnosti samo v manjši meri
Junijski dnevi vplivajo na to, da postane žena površna in nemirna. Oblači se kričeče in pisano. Povsod hoče vzbuditi pozornost in s tem povzroča mlademu možu precej ljubosumnosti
Vse, ki so rojene v mesecu juliju, so ljubiteljice slaščic, ljubijo lepe toalete in so vedno dobre volje.
Žena, ki je rojena v avgustu, je mila in rada spregleda, je pa zelo zapravljiva In vzbuja pozornost.
V tem oziru se loči od svojih septem-berskih sestric, ki so ljubezniva bitja, zelo štedljiva In se znajo zelo okusno oblačiti
Oktoberske hčerke so prijetne za družbo. Govorijo zelo mnogo in imajo zelo razvito fantazijo. Se rade sprejo, so pa takoj dobre. Imajo mnogo smisla za humor, nobenega pa za odgovornost, V celoti so čedna, prijetna, čeravno nekoliko površna bitja.
Dobrodušen značaj Imajo ženske, ki se rodijo v mesecu novembru. Sicer hitro vzplamtijo, toda se kmalu umirijo. Imajo zelo malo talenta za gospodinjstvo, so pa zelo dobre matere.
Končno pride na vrsto še ženska mrzlega decembra. Ta se rada zelo bogato oblači, posebno ljubi svilo in drage kožuhovine. Razen tega uporablja precej pudra in šmink. Đecemberka je često vzrok propada gospodarstva. Moža spravi do finančne propasti sicer počasi, toda sigurno.
O moškem značaju učenjaki molčijo, zdi pa se, da bi ravno tako malo zadeli kot pri ženskah.
NOVI PODATKI O ADAMU IN NOETU.
Hrvatje trdijo v veseli druščini da Je Bog v raju hrvatski govoril: »Jadam tebi ženu, e v o!« Iz prvih dveh besed je nastal Adam. Iz poslednje Eva... Resnejša pa je sJvaJ, ki prihaja iz hipermoderne Amerike. Dr. Charles W. Sirbes Je na glavo postavil vso prvo Mojzesovo knjigo, Genesis. Na zadnji seji biološke družbe v Washingtonu Je namreč razlagal, da Je Adam živel še 930 let po proslull zgodbi s kačo in da poleg tega spočetka nikakor ni moral biti sam v po-zemskem raju, saj Je pač Eva ustvarjena z vivisekcijo... E d e n s k i vrt pa Je po vsej mo največji brodnik na svetu, marveč 1 naj-prilikl ležal na Kitajskem... Noe ni bil sa> spretnejši zdravnik, saj Je na ladji konser-virai vse kali človeških plemen — ntl ubornega slončka ni zgubil.
— Uljudnost Mustafe Kenral paše, — ►Glornale d’ Italia« poroča o sledečem zanimivem Incidentu, ki se Je zgodil 16. t. m. v Možinu med Mustafo Kemalom in tamošnjim francoskim konzulom. K banketu, ki je bil prirejen na čast Kemal paši Je prišel francoski konzul v spremstvu dveh oboroženih straž. Mustafa Kemal je zaukazal, da se morate straži takoj zapreti, konzulu pa je odkazal pri mizi mesto, ki ni nikakor odgovarjalo njegovemu činu. Konzul se je obrnil na pašo, da bi se ta mučna zadeva pojasnila. Toda Kemal mu Je odgovoril, da ne razume francoskega jezika. Konzul mu je nato odvrnil, da je vendar govoril z njim pred letom dni francoski Kemal se je z besedami »v enem letu se marsikaj pozabi«, obrnil k ruskemu konzulu in pričel z njim govoriti v najlepši francoščini
FILEMON IN BAUC1S.
^ ' (Simbol zakonske ljubezni)
Ime teh dveh zakoncev nam pomeni simbol zakonske ljubezni. Bajka pravi o njiju, da sta lepo pogostila Jupitra, ki je potoval neznan po Frigiji, kjer so ga vsi drugi prebivalci negostoljubno odpodill od hiše. Grški bog je za kazen poplavil vso deželo, njuno kočo pa pretvori), v tempelj. Na njuno prošnjo ju je postavil za oskrbnika božjemu hramu in na njuno željo zatrdil, da «e bosta umrla drug brez drugega. V jako visoki starosti »Bauds postala je lipa, Fi-iemen pa dob«. Tako pripoveduje grško bajeslovje.
Danes pa vemo še naslednjo smešno zgodbo o vzorni dvojici.
Nekoč je Filčmon dejal Baucidi: »Draga moja, kupil sem ti hranilnik. Storil sem sem to v nameri, da ohraniva pred svojimi očmi pričo najine ljubezni. Predlagam ti toie: vsakokrat, kadar... tl bom kaj lepega povedal bom položil drahmo v to skrinjico. Cez dvajset let jo bova odprla in upam, da najdeva v nji čedno imetje«.
Rečeno, storjeno. Natanko na pravi dan je gospodar razbil hranilnik. Mnogo novcev se je usulo na mizo. Tedajcl pa Fi-Ifimon vzklikne: »Hej, poglej Baucida, bogovi so hoteli nagraditi najino zvestobo In so napravili čudež. Med temi novci po eno drahmo jih je precej po deset in po dvajset drahem«.
Bands se je nasmehnila, nalahno skomignila ter odvrnila: »Fllčmon, ti si pa vendarle malo preveč otročji. Bogovi niso storili nikakega čudeža«.
»Kako sl pa potemtakem to razlagaš, Bauds, da je vmes toliko srebrnikov po. deset in dvajset drahem«?
»Cisto preprosto, Filčmon: drugi so bili bolj darežljivi kakor ti«!
»Bau-bauds«! je zajecljal ubogi starček. Potem pa vse tiho je bilo.
AVTOMATIČEN AEROPLAN.
Čudoviti poskusi v Villesauvage-u so so tolikanj obnesli da dobimo v kratkem avtomatske avione. Pilotu ne bo treba venomer napenjati svojih pesti, temveč bo kar nalahko pritiskal na razne gumbe: »kvišku«, »na levo«, »na desno« itd. Stroji so močno izpopolnjeni, tako da se vpliv neugodnega vetra povsem izpodnese. Iz Pariza se bo priletelo v štirih urah v Alger, v 48 urah na Madagaskar (Tananarive) ali v Saigon, vštevši odmore.
— Mali Maskam je bli maškara! Že dva meseca se je mesto Tuluza ponašalo z nenavadno prikaznijo, devetletnim medijem—pri teh letih Je sleparstvo nemogoče, kaj ne? — ki je igraje deloval na daljavo. Mladi Maskaras je bil čast in ponos južne prestoiice! Na žalost pa se ie te dni napravil nov poskus. Medijček bi bil moral v spanju povzročiti zvonjenje z zvončkom, ki ji stal blizu postelje. Nekdo pa je neopaženo namazal ročaj s črnim prahom in po uspelem poskusu se je pokazal madež na nedolžnih prstih! Prevara je bila dokazana. Ne pozabimo, da je otroka izkoriščal njegov’ oče. ki Ima kajpada nekaj več leti Je pa kila vodlška Johanca bolj prebrisana.
— Razvedupra. V vsaki državi deluje urad, ki vojaškim oblastem poroča o gmotnem in nravnem stanju tujih armad. Naloga je trda in težavna, zahteva dokaj novcev in prekanjenih opravnikov. Pomembna je tudi. To ve Trocky, načelnik ruske armije, ki Je ustvaril »Razvedupro«, podružnico »Čeke«. Vodi jo neki Nemec iz Devina, Hoepletz, bivši prefekt petrograjskega redarstva. Mož }e imel nalogo, ščititi sovjetsko odposlanstvo v Genovi Po znani nemški metodi je brezhibno uredil In uravnal to organizacijo. Pri vsem tem pa je menda še vedno v službi nemškega raz-cesarja. Med vojno je bi! Moltkejev sotrud-nik v Švici, torej med najbolj delavnimi sovražnimi vohuni. Svoje agente je izbral izmed uradnikov Obrane (Nikolaj II) in čeke (boljševiška). Šteje ka-H nad deset tisoč agentov, ki jim načeljujeta Pušov in Kušlcn, dve pravcati zverini. Svoje mreže so razpredli po vsej Evropi.
— Mednarodni roparji V Parizu so zasačili in spravili pod ključ tatinsko družbo, obstoječo Iz 5 Avstralcev, 1 Skota, 1 Angleža In 1 Angležinje. Koliko zločinov bi bilo manj, ako bi obveljalo staro Drumont-ovo geslo: »Francija za Francoze«,
Šah.
ŠAHOVSKE DV0P0TE2KE:
!. Beli: Kralj: d«, kraljica: fj, stolp: <x Črni: Kralj: d« (mat v dveh potezah), «v (G. E. Carpenter.)
2. Beli: Kralj: g>; kraljica: c»; tekač: a« is f».
Črni: Kralj: es (mat v dveh potezah). -*~ (A. W. Daniel)
(Rešitve se sprejemajo do sobote 5. maj* pismeno na uredništvo listaj
REŠITVE TROPOTEZK ST. 3 IN 4:
St. 3: (M. Havel); beli: Kd, DU, Lfu B :**; črni: Kgs.
Rešitev: 1. KB... K X kmeta, 2. DS«. j, j , L ... Kg«, 2. Kg»... 1...
St. 4: (VV. A. Shinkmann); beli: Kh«, Th»
Te«;
črni: Kg».
Rešitev: 1. Th»—h», KXT; 2. Kh«—gs: I.., Kg»—f*.
ŠAHOVSKI AFORIZMI
11.	Zakaj sta pijanec in šahist nezdružljiva?
Pijanec ljubi vino, ker v vinu Je — resnica.
Šahist ljubi samo šah, ker v šahu Je -« iaž in hinavščina.
Pijanec je večen Idealist: postrani bodi za ciljem, ki ga nikoli ne doseže. —
Sahlst pa je materialist, ki hodi naravnost za nasprotnim kraljem in mu streže po življenju, da uteši svojo krvoločno po »matu« hrepenečo pohotnost
12.	Kdo Je največj! škodoželjnež?... Šahist, ki brez usmiljenja dopušča, da
s! vsied svoje najbolj bedaste poteze razbija nasprotnik po cele ure prenapeto bn-tico. —
13.	Kdaj sta oba nasprotna šahista med* seboi najboljša prijatelja?
Če drug drugega z remijskim smeh liajem potolažita, da sta ukradla v zapuščeni kavarni Bogu cel dragoceni popoldan-
14.	Kakšna razlka je med šahistom in lesnim trgovcem?
Pravzaprav nobena. Oba se mučita v znoju svojega obraza z večnim prekladanjem svojega lesa.
15.	Zakaj je najtrdovratnejši šahist ravno — profesor?
Ker profesor upa utešiti svojo srbori-tost bolje kot Jezdec neomejenega šahovskega konja, nego kot jezdec omejenega prvošolca.
16.	Kaj je največja — Ironfia?
Če se trikratnemu doktorju sanja, da si preganja kot šahovski mojster v norišnici čas s svojimi tovariši na ta način, da' igra proti njim na življenje In smrt »slepo«,', šahovsko simultanko in od vseh partij nfe” zgubi niti — ene. —
17.	Odkod ime »simultanka«?
Od nepobitnega dejstva, da hoče dotični mojster potom svoje igre pred drugimi šahisti simulirati, da je — normalen. s
18.	Zakaj sovraži šahist alkohol?
Ker je šah z alkoholom nezdružljiv. -Pač pa je izvor vode in šaha skupen
namreč — Studenec l...
— Zoper rebrca! Dr. Jozve Oldfield», • zakrknjen vegetarijanec, je napovedal bridek boj mesu, zlasti skopčevini ali koštru-novinl Onidan je imel v Londonu govor, kjer je v svojem dokazovanju črnil člane v zbornici: »Večina teh članov vsak dan i€ rebrca. Oči vidno so zbog tega postali zaspani In krotki kot ovce«. Naš rastlinojedec, je neusmiljen! Nasprotno pa dr. Oldfield-.: zagotavlja, da krompir ozdravi bolezni y ledju, da pomaranče in citrone ščitijo pred; hripo ali Influenco, da grozdje ohrani mladost In da so orehi nekakšno vesoljno zdravilo, vselek!
— Bolgarski vampi za Rusijo. Zgodba bi bila udobrovoljila Franceta Villona, ki je v 15. stoletju spesnil zabavno balada na drobovino. Sofijska občina je namreč za 2 milijona levov — pa ne divjih! — prodala nekemu ruskemu jestvinarju pra--vico, da pobere pri mestnih mesarjih drobovje vseh zaklanih živali pa da mu id treba odriniti niti božjaka klavcem kot odškodnino. Prizadeti stavkajo, cena je mes» zelo poskočila, ljudstvo godrnja. Zgodba z drobom utegne privesti do političnih posledic.
Lov na monke volkove
Ce bi bii kdo junija L 1916. svetoval milijonom Amerikancev. ki se hodijo kopat v krasna kopališča v okolici New Yorka, naj ne plavajo predaleč ven v morje radi morskih somov, bi bili vsi kričali da je to humbug in smatrali svet za slabo smešnico. Prvi teden naslednjega meseca pa so bili štirje kopaici, izborni plavaš* napadeni v razdalji manj kot 300 metrov od obrežja pri New - Jersey« In izginili so v valovih, ki so bili okrvavljeni od njih krvi In še danes tiči amerikanskhn obiskovalcem morskih kopališč strah v vseh udih radi teh groznih dram, katerih vzrok so bili ogromni somi
Enaki slučaji so se dogodili v zadnjem desetletju na raznih točkah zemlje: na Japonskem, v Kaliforniji in na Antilih. Ljudje so najprej mislili, da so ie gotove vrste somov ljudožrei, druge pa ne, kot na primer beli som (Gar-charodoit carcharis). Toda v Kaliforniji so ujeli en eksempiar te* vrste, o kateri so prej mislili, da žre samo male ribice, ia v trebuhu so mu našli morskega leva, ki je tehtal kakih šestdeset kilogramov in ki ga je bil carcharodon požrl kar celega! Stvar je bila jasna: som, ki je v stanu pogoltniti tako divjačino, lahko požre tudi človeka. In ta* ko Je parlament v Washingtonu dovolil velike kredite za uničevanje somov —■ brez razlike barve in vrste — v vodovju amerikanskih kopališč.
Morska kopeli Je v tropičnih krajih vedno nevarna stvar. Ko Je parnik, s katerim sem se vozil, stal dolgo časa v pristanišču La Guayra v Venezueli sem hotel skočiti v morje, da se malo ohladim. Pa so mi resno odsvetovali Nek francoski sasdjenik me je pa peljal
na kraj, kjer sem se lahko kopal, ne da bi bil v nevarnosti, da mi kak som odgrizne roko ali nogo. Bila je velika zagrada, ki je segala daleč v morje in obstojala iz močni tramov. Ko sem preplaval zagrado in se prijel za tramovje ter pogledal čez v odprto morje, se je črna masa obregnila ob tram na zunanji strani zagrade: en morski som me je bil že zaduhal.
Najprvo sem imel neprijeten utis — čeprav sem vedel da ne more do mene — in umaknil sem se. Nato pa sem se ojunačil in plaval vštric tramovja: dražiti morskega soma, to je bila v takih okolnostih prava zabava! Toda beštija že ni bila več sama ta čast sem imel, da me je spremljalo na drugi strani zagrade v daljavi 100 metrov kakih deset somov, ki so že upali, da bom splaval na onkraj tramovja.
Pravijo, da je som najinteligentnej-ša riba —- menda Ima pa samo trebušno inteligenco in le njegov nenasitljivi apetit ga žene naprej. Cele črede somov križarijo pred pristanišči ta pričakujejo ladije. Sledijo jim, dokler se ne usidrajo in jih potem sploh ne zapustijo več. Prav dobro vedo, da mečejo kuharji vse ostanke jedi v morje in takoj jih pogoltnejo. Tako na pr. v antilskih pristaniščih kar mrgoli somov.
Enkrat sem se peljal na malem parobrodu v panamskem zalivu proti Ta-bogl malem a krasnem otoku. Na krovu je* bil tudi nek francoski inženir s svojo mlado ženo, ki sta bila šele pred kratkim prišla iz Evrope. On je gledal krasne alge, ki so rastle na plitvem dnu prozornega morja, se nagnil preveč čez krov in padel v vodo. Smejal se Je radi te nenavadne kopeli in tako izborno plaval da si ne bi nihče bü mislil, da se b« stvar končala tragično. YrgÜ »o
tnu naglo par rešilnih pasov. Tu nekdo preplašen zakriči: »Som!« ta 50 m od ladje se kot blisk bliža črna senca. Z obupnimi sunki se inženir meče po vodi in naprej in zagrabi ea rešilni pas z roko. Rešen jel...
Toda nestvor se le viegel m hrbet, to je njegova lega za napad. In kot misel naglo je drama končana: 4 metre od iadije — 4 metre od mlade žene, ki je zblaznela — je som pregriznil človeka na polovico. Eno polovico trupla so pokopali naslednji dan na panamskem pokopališču.
V obrežnih mestih toplejših krajev nahajamo pogosto Hudi, celo otroke, katero je eno nogo odgriznil som. London je imel v 18. stoletju celo lordma-yorja (nadžupana), po imenu Brooke Watson. ki mu je bU kot dečku som od. griznii nogo v pristanišču La Havana.
Kako se lovijo somi? Navadno se streljajo s puško, Hrbtna trikotna plavut skoraj vedno moli iz vode ta izborno kaže cilj; pomeriti je treba malo pod ta trikot ta žival je smrtno ranjena. Človek mora biti že silno slab strelec, da te velike mase ne zadene. Pogosto uničujejo some s trnkom. Treba je pa izbrati zelo močno vrv, če ne jo utrga ali pa pregrizne.
Zanimiv dogodek opisuje Natural History, časopis, ki *a izdaja American Museum:
Mala ladija, prenarejena v laboratorij je biia zasidrana v Severni Čarobni ta se bavila z znanstvenim opazovanjem. Naenkrat se prikaže Jata somov, Mornarji vržejo trnek, a som ga na mestu odgrizne. Nato ujamejo na trnek tri some, dolge 3 do 4 metre enega obesijo tako, da mu rep visi v vodo. Tu se pa vrže nanj ogromen som in s» zagrabi Kagdtan Ig&j* izstreli od
čisto blizu 5 nabojev svojega velikega revolverja v glavo, a brez vidnega uspeha. Nestvor je stresal telo svojega mrtvega tovariša s tako silo, da se je ceia ladija tresla. Razgrizel mu je trebuh ta iztrgal jetra; luknja, ki jo ie naredil, Je bila tako velika, da ih se bii mogel mal deček skriti v njo. Toda nov strel ga je zadel ta poginil je ta mornarji so ga s pomočjo zadrge potegnili na krov.
Najbolj junaški lov ea some pa imajo že od pamtiveka Kanaki, prebivalci avstrijskih otokov. Oboroženi z dolgimi noži plavajo ti izberni plavalci somom nasproti in jim potopivši se prerežejo trebuh. Le silno težko se jim stvar ponesreči. Toda to ni Pri njih sport, temveč obrt. Piavute somov so namreč delikatesa in prodajajo jih na tisoče predvsem na Kitajsko v Canton. (Luden Lange — prevel B.)
Reakcija ženske zmage v Ameriki.
V ženskem gibanju v Zedinjenih državah je nastopila reakcija, ki je naravna posledica uspehov, ki so Jo la voj e val e ženske po dolgoletnem boju. Po večdesetletni ljuti borbi za priznanje svojih pravic — priznanje enakovrednosti z moškimi na vseh poljih, na političnem a dosego volilne pravice — je ameriški kongres pred tremi leti sprejel vrsto zakonov, v zaščito žensk v raznih obratih.
Vsak Je mislil, da se je s tem uspehom ženski svet v Ameriki pomiril, ker je dosegel to, za kar se je toliko let bojeval — za ravnopravnost z moškimi in za zaščito ženskega dela. Ne, miru še ni v Ameriki. Nasprotno, zopet se je vnela borba med bojevnicami v novem svetu. Toda tokrat ne proti oblastem in delodajalcem, ampak v prvi vrsti proti lastnim so vrstnicam. Stvar ie namreč tale.
Ženska gibanje v Ameriki je po več-dmettatpsem seč« dovedla da paaaa. i*g
političnem polju ni več razlik med spoloma, tudi na gospodarskem polju so ženske zmagale. Dosegle so namreč, da se je ustvariif cela vrsta zakonov in predpisov, ki ščltijc ženske v obratih. Tako določajo n. pr. 'd zakoni, da je delovni čas žensk omejen, da se ne smejo uporabljati za gotova težka dela in ob gotovem času itd., zakoni, ki so sami na sebi pravični in umestni zaradi fi» žične konstitucije ženskega spoia, čigar poglavitna svrha je materinstvo. AH sedaj se začele kazati posledice. Delodajalec, Ki v svobodni Ameriki ni glede moških vezan na nlkake omejitve — v Ameriki namreč ul nobenih socijalnih zakonov kakor v Evropi je začel razmišljati, aii bi še naprej jemal v delo ženske, katere sedaj ščiti ceia vrsta zakonov. Videi Je, da žensko delo ni več toliko vredno kot moško, ker ga ne more tako izrabljati kakor prej, oziroma kakor moško. Lastniki tvornic In drugih obratov ne sprejemajo več žensk v službe, ali k večleinu v zmanjšanem Stevjiu in ob manjši plači. In sedaj se je pojavila reakcija: v delavnicah In pisarnah je vedno manj žensk. Zenski spol je skorajda prišel ob zaslužek!
Kaj storiti? Bojevnice so dosegle, kar so hotele, ali izgubile so skoraj ves zaslužek. Sedaj sta se pojavili dve struji med ameriškimi ženami Ena, in ta je bolj v manjšini se veseli zmage in pravi, da i«' pravično, kar so dosegle. Druga pa se J» postavila na stališče, da zmaga, ki so ie izvojevale po hudih bojih, ne pomeni polne enakopravnosti z moškimi, ker se izključene od možnosti istega zaslužka, kakor se nudi moškemu spolu. In zopet se je vnel boj za revizijo sklenjenih zakonov, da, posebno radikalne voditeljice ženskega si' banja, ki se je zopet pojavilo, sedaj seveda v drugi smeri zahtevajo, naj se sprei^-1 zakoni in predpisi zopet odpravijo in da naj velja prejšnje stanje, t. j. da so žensk« zopet brez zaščito in da jih gospodar * lahko poljubno uporabljalo v svoji sluzm
Ta nov boj postaja vedno hujši. ^ svet je v Ameriki sedaj razdeljen na dva tabora. Eden je za zmago, drugi »roti mek Nič se še ne more vedeti katera struja zmagala.__________ —.
Darujte knjige za fcoroSko mladino!
nahtMiHto Mti fretornisto