Štev. 12. Leto LXV.
V LJubljani. 26. marca 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani Učiteljska tiskarna, Frar -čiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
učnsjsifl mm
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnina list. Za oglase in re-ll/.-	notice vseh vrat je
* po Din 2-50 od petit
Stanovsko poSifiSko glasilo UJU. - PoverienlStvo Ljubljana «N.S.S
Osemletna šolska obveznost.
(Z ozirom na anketo „Narodne Prosvete".)
Načrt novega šolskega zakona sicer obsega določbo o osemletni šolski obveznosti in o osemletni osnovni šoli. toda pričelo se je razpravljati o tej točki in tako politična kakor splošna javnost je že pričela izražati svoje pomisleke proti osemletni šolski obveznosti.
Seveda se ne da kar čez noč urediti tega vprašanja in preobrniti mišljenja ljudstva o tem, toda to naj ne bo povod, da si ne začrtamo v šolskem zakonu najvišjega cilja in ideala, ki ga imamo, posebno pa ne smemo vstavljati v šolski zakon določbo, ki bo vzela enemu delu naše države to, kar je ta del že imel in da bi se s tem v teh krajih šlo glede šolske obveznosti nazaj mesto naprej.
Največje težave in največje razlike so se pojavile v tem vprašanju že leta 1919., ko je bila od ministrstva prosvete sklicana prva oficijalna uradna državna anketa za sestavo načrta šolskega zakona v Beogradu tkzv. »Prosvetni odbor.«
Ta anketa je sama ugotovila nesoglasje v tem vprašanju in težkoče, a kljub temu je vstavila v čl. 3. načrta določbo, da traja obvezno šolanje osem let, z ozirom na krajevne razmere se bo pa posebej odredilo, koliko časa odpade na reden pouk v osnovni šoli.
Šolska obveznost je bila1 dosedaj v naši državi zelo različna, kakor so jo določali pokrajinski zakoni, ki so žalibog še vedno v veljavi.
V Sloveniji je že bila izvedena osemletna obveznost osnovne šole; v Dalmaciji je trajala obveznost 6 let, tako je bilo tudi v Istri; na Hrvatskem in v Slavoniji je bila petletna šolska obveznost vsakdanje šole; Bosna in Hercegovina in Srbija, je pa imela štiriletno šolsko dolžnosti.
Dalmacija in Istra je imela poleg 6-letne obveznosti še 2-letno ponavljalno
šolo. Hrvatska in Slavonija 3-letno ponavljalno šolo, drugi kraji niso imeli po-navljalnih šol.
To so dejstva, s katerimi je treba računati, a vendar ne računati tako, da bi bilo to na škodo napredku in da bi bila to podlaga naši konservativnosti, teT bi hoteli.ostati pri tem kar je in bi ne stre-miii za najvišjim, kar je mogoče.
Računati moramo s tem, da se zakon ne izdeluje za leto dni, temveč za desetletja.
idealno bi bilo, da se osemletni obisk redne vsakdanje šole uvede takoj po vsem našem državnem teritoriju. Iz različnih, tudi iz ekonomskih razlogov glede učiteljstva in ustanavljanja šol, pa to ne bo mogoče doseči takoj, posebno v Bosni in Hercegovini in Srbiji ne, pač pa postopoma.
Nikakor pa se ne sme zaradi gorenjih dejstev znižati trajanje šolske obveznosti v krajih, v katerih ie uvedena že sedaj osemletna in šestletna šolska obveznost.
Na vsak način mora šolski zakon predvidevati in določati osemletno šolsko obveznost, težkoče in upoštevanje vredne razloge je pa izgladiti s prehodnimi določbami, ki bi dovolile postopno ureditev tega vprašanja, upoštevajoč pri tem res nepremostljive težkoče, ki so sedaj v posameznih krajinah, a se bodo lahko odpravile tekom let.
Za učiteljstvo in za našo organizacijo pa mora biti osemletna šolska obveznost izven vsake diskusije, ker če bomo nad izvedbo dvomili mi, kako bodo potem dvomili šele narodni poslanci, ki se bodo pri tem vedno ozirali nazaj — na svoje volilce. Interes prosvete in duh časa zahteva, da bo v tem oziru šolski zakon modem in bo pomenil korak najprej in ne nazaj.	—k.
IVAN DIMNIK:
Ali pripadajo selitveni stroški za dobljeno
službo po razpisu?
Pristopite k „Jugoslovenski Matici."
Ministarstvo Finansija Kralj. SHS Gen. Dir. Drž. Računovodstva D. R. Br. 111.061 od 14. avg. 1921 god. u Beogradu. Ministarstvu Prosvete — Odeljenje za Osn. Nast.
Povodom jednog konkretnog slučaja, to je Ministarstvo pismom svojim O. N. Br. 31.078 od 3. ov. mes. molilo Direkciju za objašnjenje; da li učitelji-ice narodnih škola, premešteni stečajem po čl. 35. zakona o narodnim ško-lama, imaju pravo naknade putnih i selitbenih troškova na osnovi čl. 33. pod b) Uredbe D. R. B. 96.000/20 Direkciji je čast dati ovaj odgovor:
Tačkom 33. pod b) Uredbe D. R. Br. 96000/20 jasno je odredeno da na naknadu selitbenih troškova iz državne kaše drž. službenici imaju pravo kad se premeštaju na osnovu konkur-za (natečaja) službenih mesta. Stoji fakat. da se na konkurz za popunjava-nje upražnjenih mesta zainteresovalica javljaju molbom, ali te molbe nemaju u svemu karakter onih molaba, što se u običnim prilikama, bez objavljenog konkurza, donese, a o kojima je reč u tač. 34. pod a) pomenute Uredbe.
Jer dok ove poslednje potiču je-dino usled potrebe i želje dotičnog lica, dotle kod premeštaja na osnovu konkurza bitnu ulogu igra i državna, službena potreba da se odnosno upraž-njeno mesto popnni.
Prema tome učitelji-ice, premešteni na osnovu konkurza, imaju ne-sumljivo pravu na naknadu putnih i selitbenih troškova.
Po naredbi Ministra Financija. Načelnik: MU. L. Vasovič s. r.
Uredba D. R. Br. 96.000/20 določa v čl. 33. sledeče:
Do povračila selitvenih stroškov iz državne blagajne ima državni uslužbenec pravico:
a)	če je premeščen po službeni potrebi ;
b)	če je premtščen z napredovanjem ali če je premeščen na podstavi konkurza (natečaja) za službeno mesto;
c) pri novih imenovanjih, ko prvič stopa v službo.
Cl. 34. pa pravi:
Pravice do povračila selitvenih stroškov nima uslužbenec:
a) če je premeščen kazensko ali na
prošnjo.
Dasi člen 33. uredbe jasno govori, da pripadajo selitveni stroški ob preselitvi na razpisano mesto, je vseeno nastal dvom, ako se ne smatra oddaja službe na podlagi razpisa kot premestitev na lastno prošnjo in če se ne bi odrekla lahko v tem slučaju povrnitev selitvenih stroškov na podlagi čl. 34. uredbe.
Seveda mora biti že za vsakega la>-jika jasno, da ne bo naslednji člen iste uredbe razveljavljal člena pred njim, in da je že iz uredbe razvidno, da premeščanja na podlagi razpisa ni smatrati kot premestitev na lastno prošnjo.
Prosvetno ministrstvo je oddalo to vprašanje na finančno ministrstvo, ki je po pooblastilu uredbe pravni in pooblaščeni tolmač uredbe in minister financ je odločil z odlokom, ki ga zgoraj citiramo: da premestitev na službeno mesto, oddano z razpisom, ni smatrati kot premestitev na lastno prošnjo, ampak se je mesto popolnilo stalno iz državne potrebe ter zaradi tega oripadajo ob taki premestitvi tudi selitveni stroški.
Do činovniškega zakona je bilo dobro. Tudi po uveljavljenju čin. zakona se je nekaj časa prakticiralo tako, kar naenkrat — skoro bi rekli, ko se je pričela era premeščanja »po neizogibni službeni, potrebi« — pa se ie obrnilo to pravno naziranje, sklicevaje se na toliko osovraženi člen 71. čin. zakona, zopet v slabo učiteljstvu.
In kai določa čl. 71. čin. zakona? Sledeče: »Državni uslužbenci se smejo premeščati na izpraznjena mesta tudi brez svoje volje, toda po neizogibni službeni potrebi.
Premeščenemu uslužbencu pripadajo stroški za potovanje in selitev.
Samo če se premestijo uslužbenci po svoji prošnji ali če dva uslužbenca z odobritvijo pristojnega organa zamenjata svoja službena kraja, jim ne pripadajo stroški za potovanje in selitev.«
LISTEK.
„Osnovna Nastava".
službeni list Mmistarstva Prosvete ode-lenja za osnovnu nastavu i narodno prosvečivanje.
(Izlazi svakog 1., 10. i 20. u mesecu.)
Dobili smo poseben šolski uradni list za osnovne šole, katero zahtevo in željo je slovensko učiteljstvo že tolikokrat izrazilo. Ni to sicer lokalen uradni list, ampak je uradni list za celo državo,^ kar je tem pomembnejše, ker je to važno za unifikacijo osnovnega šolstva cele države.
S tem pa ni rečeno, če smo dobili »Osnovno Nastavo«, da ne bomo še vedno navezani na »Uradni lis t« za ljubljansko in mariborsko oblast glede lokalnih odlokov velikih županov in splošnih zadev, ki se objavljajo v njem in imajo stike s prosveto, absolutno potrebno je pa zasledovanje »Službenih No v in«, posebno kar se tiče uredb in zadev, ki imajo zveze s činov-niškim zakonom in njega izvedbo ter drugih zadev, ki ne sodijo v »Osnovno Nastavo«, a so pomembni za nas.
»Osnovno Nastavo« je osnoval minister prosvete g. Sv. P r i b i č e v i č že z odlokom od 11. decembra 1922. leta, a do realizacije je prišlo šele po iniciativnem delu načelnika za »O. N.« g. St. Markoviča,; tako se je realizirala ta
ideja šele z letom 1925. Urednik je listu na podlagi ministerijalnega odloka šef II. Nast. Ods. min. prosvete M. Ra-fa r e n o v ič.
List je uradno glasilo in imajo vse objave v njem službeni značaj, objavlja pa vse zadeve, ki se tičejo osnovnega šolstva in narodnega pnosvečivanja, objasnjuje zakone z razpisi, uredbami, odloki itd. Obvezen je za vse osnovne in meščanske šole ter učiteljišča in se vzdržuje izključno iz teh sredstev. Izhaja v obsegu do treh tiskovnih pol in stane letno 150 Din.
Posebno sedaj, ko še nimamo šolskega zakona, je bil tak list nujna potreba in nam gladi pot ter odpira razgled po enotni administraciji in pripravlja enotni teren za uveljavljenje in izvedbo šolskega zakona, da se ta ne bo imel šele boriti z odstranitvijo tako različnega poslovanja, kakor smo ga imeli do sedaj.
Ker z ustanovitvijo službenega lista odpadejo vsi še posebni odloki ministrstva, bodo tako šolski voditelji in učitelji primorani točno in pazno slediti in se ravnati po objavljenih odlokih, upravitelji jih bodo morali prednašati in tolmačiti učiteljstvu pri konferencah, o čemer govori poseben odlok.
Za upravitelja odpade ekshibiranje odlokov, ki so prav v zadnjem času kar deževali. Pomeni pa ta način uprave tudi velik prihranek na materijalu, času in osobju, ki je imelo do sedaj opravka s prepisovanjem in odpravo odlokov.
List je prav spretno urejevan, vsebuje različne oddelke, in sicer: prvi oddelek prinaša ministrske odredbe, drugi odloke. Poseben oddelek tvorijo osebne vesti, to so ukazi o vseh imenovanjih, napredovanjih, premestitvah, upokojitvah itd. Ob koncu je pridejan splošni oddelek z naslovom »Obaveštenja», v katerem daje uredništvo razna oficialna pojasnila o prosvetno upravnih zadevah in objavlja zadeve, ki se ne dajo opredeliti v sprednje oddelke, kakor od ministrstva priporočene knjige itd.
Do sedaj je izšlo devet številk.
Izmed odredb, ki jih prinaša »Osnovna Nastava« so pomembne:
Od državno upravnih: odredbe o likvidaciji vseh pokrajinskih prosvetnih oddelkov v državi in ustanovitvi prosvetnih oddelkov pri velikih županih v vseh oblastih v državi; o prenosu nekaterih poslov ministrstva na velike župane; o organizaciji oddelkov za posamezne posle v ministrstvu prosvete oddelka za osnovno nastavo in narodno prosvečivanje.
Važen je odlok ministrstva prosvete, s katerim ukazuje izdelavo načrtov vseh prosvetnih zakonov, ki jih podrobno našteva.
Enako pomemben je odlok, s katerim ukazuje predložitev pravil vseh kulturnih in prosvetnih društev ministrstvu, ker ima ministrstvo vrhovni nadzor nad vsemi prosvetno humanimi društvi v državi in je za to osnovan poseben od-
delek za narodno prosvečivanje v državi.
Od administrativnih odlokov so važni odloki o šolskih fondih in pravilih zanje, o knjižnicah za nadaljevalne šole in dotaciji zanje, predpisanih tabel za statistična poročila itd.
Nadzornike bodo zanimali predpisi za nadzorniška poročila, ki se dotičejo prav vseh šolskih in prosvetnih vprašanj in vsebujejo tudi predloge za odpravo nedostatkov in povzdigo prosvete.
Učiteljstvo bodo zanimali odloki o reaktiviranju, o predpisih za ureditev penzije in akontacije, o selilnih stroških pri upokojitvi s polnimi leti, o prošnjah za bolezenski dopust in postopku pri tem, o obveznem polaganju mature za vse one učitelje, ki nimajo mature itd.
Od šolskih zadev so važnejše: predpisi za izpite na meščanskih šolah; učni načrti za zabavišča in osnovne šole, ki iih ima prva številka, v posebni prilogi, urniki itd.
Z »Osnovno Nastavo« smo prišli do prvih oficialnih statistik osnovnega in meščanskega šolstva ter učiteljišč v državi
»Osnovna Nastava« pomenja znaten korak naprej k zbližanju in enotnosti v prosveti ter tvori zategadelj važno podlago, ki vodi k državnemu edin-stvu in ujedinjenju na prosvetnem polju ona tvori važno podlago za naše duhovno ujedinjenje.	Iv. D.
Nastal je zopet isti dvom, kakor leta 1921.: aii se smatra dodeljena služba potom razpisa dobljena na lastno prošnjo ali ne?
Po preudarku zadeve bi gornja odločba finančnega ministrstva morala veljati tudi za sedanji spor in je brez vsakega dvoma, da čl. 71. čin. zakona ne misli v al. 3. premeščanja po razpisu kot premeščenje na svojo prošnjo. Prepričani smo, da bi finančni minister, ki je po čl. 251. čin. zak. izvrševalec in tolmač čin. zakona razsodil sedaj zadevo prav tako, kakor jo je leta 1921., saj je v bistvu ista.
Uredba D. R. Br. 96.000/20 je še vedno v veljavi in je tudi čl. 71. čin. zakona ne ukinja. Čl. 71. čin. zak. predvideva selitvene stroške za nameščenja ob službeni potrebi in tu pride povrnitev selitvenih stroškov po čl. 33. a) in c) uredbe v poštev. Res je, da ne omenja čl. 71. selitve po razpisu, t. j. točko b) uredbe, a upoštevati je treba, da čin. zakon sploh ne govori nikjer o popolnjevanju službenih mest po razpisu, ampak da za posamezne resore samo to možnost po čl. 61. čin. zakona.
V al. 3. čl. 71. čin zakona pa so predvideni slučaji, ki jih navaja čl. 34. uredbe, torej tudi premestitev na lastno prošnjo, kakor je mišljena tam in kakor jo je tolmačilo ministrstvo financ z odlokom, ki ga navajamo na čelu.
Pa poglejmo v prakso:
Gibanje učiteljske omladine,
—uč 10. sestanek učiteljskega naraščaja v Mariboru je otvorila tovarišica Danica Štrekeij. Po pozdravu je dala besedo predavatelju g. upravitelju Puče-liku iz Krčevine. »O disciplini v šoli vam bom govoril, kakšna naj je in kako jo dosežemo. Ne bom govoril iz knjig, ampak iz lastne prakse.« Tako je začel g. predavatelji in po vodilnem stavku: Ljubši mi je značajen analfabet nego ne-značajen orni kanec, prešel k snovi sami. Ne da se ločiti, ali disciplina podpira pouk ali pouk podpira disciplino, dejstvo pa je, da pri vzgojnem pouku vlada vzorna disciplina, ki blagodejno vpliva na razvoj značajev. Foerster pravi v svoji knjigi: »Schule und Charakter«, da je prostovoljna, neprisiljena disciplina najboljše merilo za učitelja. Učitelja spoznaš do tem, kako hodijo učenci iz šole. Toda ta stavek je treba prav razumeti. Vzgledi: Učenci strumno korakajo iz šole. Učitelj morda celo udarja takt z dlanmi in šteje ena dve. Ne daj, da bi kdo trenil, gorje bi mu bilo. Vse tiho, svečano, prav po vojaško vse do ogla šolskega .poslopja. Ali potem za oglom; kakor da bi izpustil zlodeje. Vse jim je na poti, ob vse se obregnejo, še svojemu učitelju ne prizane-sejo, morda celo osle kažejo za njim. Ali drugi slučaj. Vrata učilnice se odpro in kakor hudournik se vsujejo otroci iz šole. Kriče in drve, da se jim vse umika. In tretji slučaj: Učenci gredo iz šole — ne govore, a vendar ni onega absolutnega miru, nič vojaškega rti; na vratih pozdravijo, se živahno, a ne prekričavo razhajajo — ta ali oni še pristopi k učitelju, ga vpraša še nekega pojasnila in z zadovoljnim obrazom odide. — ln kako naj postopamo, da zavlada v razredu neprisiljena disciplina. Otrok nam sam kaže, kako. Predvsem hoče biti otrok zaposlen. Spoznavaj otroka, da veš kaj želi, kaj hoče, kakšen je, pa se usmeri po njem. Ne zahtevati od njega, kar ni v • skladu z njegovim jazom. Morda sede otroci kakor pribiti, ker si se razvpil nad njimi in jim zapretil z vsemi šolskimi šibami, ali kaj ¡vre v njihovih glavicah, ko tako mirno sede? Bojazljivi se boje vojaško strogega učitelja, nekateri se potuhnejo in se mu hlinijo, drugi ga sovražijo. Umetnost je pridobiti si otroke. Predpogoj je, spoznati iih po značaju, vrednosti in znanju. Na tem je graditi, zmožnosti je treba razvijati — reševati je treba človeka. Hvaležnost ne bode izostala; toda te ne bodete našli pri onih dobrih, izvrstnih miljencih, našli jo boste temveč pri onih revčkih, s katerimi ste se potrudili, ki ste jih rešili, vzgojili v ljudi. In zopet je g. predavatelj navedel vzglede iz svoje prakse, pre-značilni so, da bi jih izpustili: 1. Janezek, pohabljenček, se je priselil od drugod in vstopil v šolo. S knjigami pod pazduho in s klobučkom v roki prikrev-lja prvič nebogljenček v razred. Stopi k obešalu, steguje se in poskakuje, da bi klobuk obesil na klin, ki pa je bil previsoko. Knjige so mu padle na tla. Součen-ci so se smejali, krohotali in norčevali. Učitelj ie bil v razredu, stopi k Janezku,
Novincu, ki vloži prošnjo za kako službeno mesto, se povrnejo selitveni stroški, ker se to nameščenje smatra za državno potrebo in se ne smatra to nameščenje izvršeno na lastno prošnjo.
Razpisujejo se le službena mesta, ki se morajo zaradi službene potrebe, in iz državnih interesov popolniti in oddati stalno. Razpiše službo država in z razpisom pozove kompetente, da vlože prošnjo. Torej se nikakor ne more smatrati, da se ti uslužbenci premeste po svoji prošnji, kakor je to tolmačilo tudi finančno ministrstvo z gornjim odlokom.
V drugih resorih se popolnjujejo službena mesta brez razpisa, z odlokom in dobe premeščeni uslužbenci povrnjene selitvene stroške; tako bi ravno učiteljski stan- ostal brez povrnitve selitvenih stroškov, če se bo tolmačil čl. 71. čin. zakona tako. kakor se izvaja v zadnjem času. Posledica tega postane lahko, da se učiteljstvo sploh ne bo javljalo za razpisana mesta in da se učitelj, ki mu po vsej kvalifikaciji kako mesto pripade ter bi bilo v interesu službe, da ga dobi, ne more javiti za to mesto.
Na lastno prošnjo je vsekakor mišljeno premeščenje, kjer se zamenja služba ali če se z osebno prošnjo povzroči premeščenje v kak določen kraj, brez razpisa.
Brez tožnika — ni sodnika' in brez rekurza ne bo odločbe in bomo zaman čakali na jasnost v tem oziru!
mu pobere knjige, obesi klobuček na klin in ga pelje na prostor, obljubi mu, da bo niže zabil žebelj v zid, da bo lahko obešal klobuk. Učencem ni rekel nič, niti pogledal jih ni. Drugi dan ni bilo treba žeblja. Učenci so se potegovali, kdo bo Janezku pomagal, postal je njih ljubljenec. 2. Peterček ie bil sila nemiren dečko. Venomer in neprestano ga ie bilo treba karati — postavljati iz klopi v kot
—	pa v klop in zopet v kot. Pa ga vpraša učitelj: Peter, kaj pa ti je, zakai nisi miren? In Peter se odreže: Če sem pa tako zdrav. Ker je bil priden učenec, se je brez škode za napredek smel vsak lep dan nekai časa prekucavati na dvorišču. V razredu je bil miren. 3. Na deželi so nekateri učenci radi poljskega dela oproščeni čez poletje. Ko se vrnejo v šolo, so seveda mnogo pozabili, a se marsičesa zlasti slabega naučili od fantov na vasi. Tak učenec je bil Lovrenc. Ker je bil velik, a je malo znal, so ga součenci dražili. Bil je hud in jih odganjal, nekega dne pa ie v razredu potegnil nož iz žepa, ga odprl, se obrnil proti součencem, ki so ga dražili in jim zapreti: Krucifiks! zdaj pa udarim. Učitelj je brl v šoli. Pregleda položaj, zavpije: fantje, nevarnost preti, bežite! zaviha rokave, stopi k Lovrencu in reče: Zdaj se pa dajmo! Lov-' rencu omahne roka, se zgrudi v klop in se spusti v jok Ko se je razjokal, ga pokliče učitelj k sebi, se prijateljsko razgovori ž njim in mu vrne nož. — Lovrenc je danes ugleden vaščan, ni od tedaj nikdar več prijel za nož — in pravi, da zato ne, ker ni bil tedaj kaznovan. — In gosp. predavateli je govoril nato o kazni, ne kaznuj nikdar, da človeka osramotiš, ne rabi psovk, ne dajaj imen, ki se lahko primejo človeka in se ga na njegovo žalost in jezo drže morda vse življenje. Govoril je dalje o učiteljevem prvem vstopu v šolo. Vsa vas govori o njem. vse je radovedno, vse čaka. Razgovori se z otroci, vprašuj po stvareh iz njihove okolice, da bodo vsi znali odgovoriti. Otvarjaj debato, da zavlada živahnost
—	da porečejo doma, vsi smo govorili, vsi smo znali. Spoznaj, čigavi so in odkod, marsikaj boš lahko opravičil, česar ne more, kdor ne pozna razmer svojih otrok. — Bodi oprezen z domačimi nalogami, ne dajaj jih, ako jih ne misliš popravljati — in ne dajaj jih med tednom otrokom, ki veš, da jih ne morejo izvršiti; nai bodo proste, kdor hoče. Ne uči za nadzornika in ne boj se ga. Hospitiraj pri starejših tovariših in starejši pri mlajših, drug od drugega se učimo. Ne pričenjaj nikdar šolskega leta s čitanjem šolskega reda: Prepovedano je, dovoljeno je. — Šolski red se naj razvije sam po sebi med šolskim letom ob razumnem sodelovanju vseh učencev. Bodi v stalnem stiku z voditelji.. Izobrazuj se vedno. Bodi pasiven, kjer govore izkušenejši in izobraženejši in govori, kadar se zavedaš, da stvar razumeš. Ne se vrezati, madež ostane. Glei na svojo zunanjost, ne živi iz rok v usta, misli in pripravljaj se za več dni naprej — in pripravljaj se sam. ne pobiraj le iz knjig in ne prepisuj. Zavedaj se, da vzgojuješ nežno dete
—	zavedai se, da si človek z napakami in pogreški. — Zanimanje za to preda-
vanje ie bilo veliko. Hvaležni smo gosp. upravitelju Pučeliku, da se je med nami mudil skoraj dve uri, posebno pa se mu zahvaljujemo za njegova lepa, očetovska navodila. — Potočnik-Černelč.
Kulturno gibanje.
—ko Ped. did. krožek v Mariboru je
imel koncem februarja svoj redni občni zbor v risalnici meščanske šole v Krekovi ulici. Predsednik krožka, g. srezki šolski nadzornik M. Senkovič pozdravi navzoče člane ter naglasa velevažen pomen krožka. Razvija se ta prav po-voljno. — Štel je v preteklem letu 175 članov. Ko se je s politično oblastjo delila tudi šolska oblast, se je takoj, čim se je nastanil v Mariboru, javil kot član našega krožka prosvetni referent mariborske oblasti, g. dr. L. Poljanec.
Izčrpna poročila o delovanju krožka so podali blagajnik, knjižničar in tajnica.
Z veseljem smo pozdravili poročilo blagajnika, da je ministrstvo prosvete poklonilo krožku 10.000 Din podpore. S to vsoto bo mogoče nabaviti več novih metodičnih knjig. — Največjo zaslugo za to pridobitev ima pač referent v prosvetnem ministrstvu v Beogradu, g. P. Flere. Krožek mu izreka za njegovo intervencijo na tem mestu iskreno zalivalo.
Ko se je pred nekai leti ustanovil Ped. did. krožek, si je postavil za cilj; iskati virov in pota moderne vzgoje in pouka, ki jih zahtevata duh časa. Šola ne bodi le mesto, kamor pohaja otrok zato, da si nabira le znanje, ne bodi le kraj, kjer se uči zunanjega vedenja, prostor, kjer si pridobi le praktičnosti za življenje, temveč kraj, kjer se otrok vzgaja, in sicer vzgaja s poukom, trdijo vsi novodobni pedagogi. Ko pa vzgajamo s poukom, je treba ta pouk pre-ustrojiti, reformirati. V tem smislu so se vršila tudi predavanja. Razmotrivalo se je o samodelavnosti učencev pri raznih predmetih. Takih predavanj smo imeli šest v osmih večerih, in sicer so predavali: g. prof. Druzovič: Delovni princip v petju; tov. Hergouth: Delovni princip v prirodopisju; tov. Permetova: Delovni princip v prirodoslovju; prof. Gvajc: Risanje v osnovni šoli in samodelavnost učencev. Predavanje je bilo jako obsežno in se ie vršilo v treh večerih. Prof. Žagar: Ornamentika, bistvo umetniške vzgoje; tov. Šumljak: Jezik našega otroka.
Vsakega pol leta nam je podal tov. Osterc pregledne ekscerpte.iz revij, koje poseča krožek. Isti so se redno vsak mesec pošiljali tudi »Popotniku«.
Volitve: Ker itna srezki šolski nadzornik in dosedanji predsednik mnogo dela in skrbi v svojem poklicu, se je zahvalil za predsedniško mesto in za isto predlagal prvotnega predsednika krožka, prof. Šiliha, ki se je po dokončanih študijah v Zagrebu in na Dunaju zopet vrnil v Maribor. Odbor se je torej konstituiral sledeče: predsednik prof. G. Šilih; namestnik Ivan Tomažič, srezki šolski nadzornik; tajnica Herma Bračiče-va; blagajnik Anton Osterc; knjižničar Franc Haberman; odborniki: M. Senkovič, Olga Permetova.
Po končanih volitvah je nastopil novi predsednik svoje mesto. Določile so se smernice pedagoškega dela v bodočem letu.
Tcfli potrebno pedagoško društvo se priporoča vsemu učiteljstvu. Bodi nam naš pedagoški krožek ognjišče, okoli katerega se zbirajmo vsi, ki se čutimo pravi prosvetni delavci, pravi delavci na polju vzgoje in pouka.
Splošne vesti.
— »Narodna Prosveta« v zameno za »Učit. Tovariša«. Po svoječasnem dogovoru se je pošiljalo 50 izvodov »Narodne Prosvete« našemu poverjeništvu, ki jih je potem razpošiljalo iz Ljubljane na naša okrajna društva. Nasprotno se je pošiljalo iz uprave listov UJU 50 izvodov »Učit. Tovariša« v Srbijo na naslove, ki nam jih je označila centrala UJU v Beogradu. — Po sklepu izvršilnega odbora UJU v Beogradu pa se je ustavilo nadaljno pošiljanje »Narodne Prosvete« v zameno, češ, da hočejo s tem doseči redno naročanje in. plačevanje lista posameznikov. Zato naj upoštevajo ustavitev lista »Narodne Prosvete« tako naši dosedanji prejemniki tega lista kakor tudi oni naši tovariši v Srbiji, ki so doslej dobivali brezplačne izvode »Učiteljskega Tovariša« in smo jim tako primorani za bodoče list ustaviti. — »Na-
rodne Prosvete« ostane za naprej samo 10 brezplačnih izvodov, ki se bodo pošir ljali stalnim dopisnikom »Učiteljskega Tovariša«. Okrajnim učiteljskim društvom pa priporočamo, da naročajo »Narodno Prosveto« direktno pri administraciji v Beogradu, Učiteljski dom.
—	Zaradi izvrševanja ministrske odredbe naj bi prišel učitelj v disciplinarno preiskavo. Izvršujoč naredbo ministrstva prosvete z dne 12. novembra 1924 O. N. Br. 37.660 in odlok okrajnega šolskega sveta z dne 14. januarja 1925, št. 70., v katerem okrajni šolski svet izrecno povdarja, da so v naredbi ministrstva prosvete mišljena orlovska društva, sem naročil razrednikom, da povedo v svojem razredu to naredbo učencem in jih opozorijo na vse posledice, ako bi še nadalje bili pri orlovskem društvu. Pri domači učiteljski konferenci je bil o vsem tem obveščen tudi tukajšnji gosp. župnik kot katehet in je celo povdarjal, da je dolžnost šolskega upravitelja, da zadosti vsem zapovedim višje oblasti. Po preteku nekaj tednov pa se je mož premislil ter je poslal z 20 podpisi pritožbo na okrajni šolski svet proti temu postopanju šolskega upravitelja. V tej pritožbi se prav jezuitsko sklicuje na §2. J. O. Z. in končno sledeče zahteva: »Če ie šol. vodstvo kljub § 2. pravil J. O. Z. uporabilo navedeno proti naši šolski mladini, ki hodijo v orlovsko društvo, je s tem očividno prekoračilo meje svoje službe. Predlagamo, da okrajni šolski svet preskrbi, da viniško šolsko upravi-teljstvo to postopanje opusti in da se v bodoče ne bo več kaj takega zgodilo; proti šolskemu upravrteljstvu pa naj okrajni šolski svet uvede potrebno uradno postopanje.« Komentar si vsak napravi sam.
—	Pravkar smo prejeli oficiatao obvestilo o premestitvi tov. Lešnika. S to premestitvijo se bomo v prihodnji številki še obširneje bavili.
—	»Narodna Prosveta« prinaša v 19. številki na uvodnem mestu naš članek iz predzadnje številke »Učit. Tov.« »Trnjeva pot slovenskega učiteljstva na Koroškem« v srbohrvaščini.
—	Razpust »Saveza Hrvatskih Učit. Društev«. Minister Prosvete ie z odlokom O. N. Br. 13.301, od 11. marca 1925 ukinil SHUD na osnovi zakona o zaščiti države.
—	Poljsko odlikovanje ministru Pri-bičeviču. Poljski poslanik Okonski ie izročil najvišji poljski red »Polonia Resti-tuta« z lento, ministru prosvete g. Pribi-čeviču, ki mu ga je podelil predsednik poljske republike.
—	V odgovor. (Dopisniku dopisa »Iz hribov«.) Načrtov izvenšolskega dela ni ne za hribe ne za doline! Taki recepti ne eksistirajo. Kdor ima res najboljšo voljo in veselje do dela, si ga bo sam izdelali. ko spozna razmere in zapazi najbolj zijajoče vrzeli svojega kraja. Napačna je tudi domneva, da se vse delo izraža v takozvanih »veselicah«. Je tudi tako delo, ki o njem širša javnost nikoli ne izve, to je tisto podrobno kulturno - izobraževalno delo, ki pripelje do istega cilja kot ono glavno, ropotajoče, o katerem govore cele kolone našega časopisja. Cilj je le eden: pritegniti mladino nase, jo braniti pred slabimi vplivi, biti z njo v neprestanem stiku, dokler ne doraste v novo generacijo, za katero vsi čutimo, da mora priti, zaradi nas in zaradi skupnih, bodisi družabnih in državnih interesov. Ti stiki so povsod izvedljivi! Povsod je velik odstotek šoloobiskujočih otrok, ki bi radi po šoli enkrat na teden poslušali pravljice, ali ki bi se udeleževali vaj mladinskega zbora, ali ki bi se priključili izletu v dolino, kjer bi šola v dolini uprizorila kako mladinsko igro itd. In če pridobimo za svoje delo le enega otroka, smo pridobili poznejšega glavarja ene generacije. Da meni niso hribi španska vas, evo: Prva moja služba je bila v hribih na Goriškem, v vasi, ki ni bila zaznamovana niti na špecialkah. (Bi! bi morda še danes tam, da nisem dobesedno zbežal stradat v Trst eno leto kot brezplačni volonter.) Šola je bila na samem in skozi špranje poda sem ob katedru gledal v kravji hlev in poslušal mukanje govedi. Ljudje pa mi niso zapirali le duri, ampak so prihajali v šolo s sekiro v roki protestirat, če sem učenca obdržal po pouku v šoli. Tudi je bila šola tam popolnoma na samem. Bil sem mlad in idealen, pa sem hodil z dvema šoli odraslima mladenčima v bližnjo vas, kjer sem ustanovil pevski zbor; kolega v tisti vasi pa je naštudiral neko igro. Res, da ie bilo petje pri prvem nastopu grozno, (ljudje niso tam odra še nikoli videli), res, da ni igra dosegla svoj na-
men {igralci so se razvneli le v hipu. ko jim prinese služkinja na odru skledo makaronov z gulažovo omako, — s takim tekom jesti še nisem videl ljudi, četudi so zunaj za plankami »veselici« nasprotni elementi zbijali na petrolejske latve, da bi onemogočili uprizoritev), res je tudi, da je bilo vse delo samo trošenje energije, ker ni bilo prijeto na pravem koncu, a imelo je svojo dobro stran da je ljudi izbubalo iz letargue. J. K.
—	Nekaj misli k nameravani upeUavi kratkih kmetijskih tečajev za učitelje-vrtnarie.
1.	Vodstvo tečajev naj prevzamejo v to usposobljeni tovariši, ki so obiskovali predmetni tečai na kaki kmetijski šoli. Najpriporočljivejši seveda so okrajni poročevalci šolskih vrtov.
2.	Podrobni načrt učne snovi naj se predloži v aprobacijo šolski oblasti.
3.	Tečaji naj vsebujejo v načrtu samo praktično v e ž b a n j e , na pr. a) različni načini cepljenja (požlahtnje-vanja), b) obrezovanje v drevesnici, c) sajenje drevesc na stalno mesto, č) zatiranje sadnih škodljivcev, d) škropljenje itd.
4.	število učiteljev - udeležnikov naj se z oziram na možnost praktičnega predelovanja v načrtu določene učne snovi omeji.
5.	Tečajniki nai- imajo že nekaj t e -oretične in praktične podla-g e ter so .se že udejstvovali na šolskem vrtu kot praktični sadjarji-vrtnarji.
6.	Pristop k udeležbi tečaja naj imajo samo učitelji vrtnarji in učiteljice na enorazrednicah s šolskim vrtom.
7.	Učiteljice naj bi se pritegnile eventualno k specialnemu tečaju za cvetličarstvo odnosno zelenjadarstvo.
8.	Tečaji naj se vrše če le možno samo ob šole prostih dnevih inače naj se pouk nadomesti.
9.	Kraj in čas takih tečajev, ki naj bodo vsaj vsako četrtletje enkrat, naj določbo okrajna učiteljska društva na svojih zborovanjih.	M. K.
—	Izvenšolsko delovanje učiteljstva (Dopis, oziroma odgovor) je v vsakem kraju možno in je bolj zavisno od osebe. ko od kraja. Tudi v hribovski vasi je možna gledališka predstava. Del čistega dohodka lahko rodi javno ljudsko knjižnico Ni treba več sto knjig, 50 najboljših knjig in javna knjižnica je otvor-jena. Ponekod je celo v mali vasi pevski zbor. kmetijska in čebelarska podružnica, velika drevesnica itd. Vem, da je težavno, poznam zapreke in neuspehe, vendar — možno je. Ako kdo misli, da se v mestu in trgu to delo lahko opravlja, se silno moti; treba je mnogo nesebičnega, nadvse požrtvovalnega dela in predvsem sposobnosti. — Še nekaj! Tudi v hribovski vasi ima lahko učitelj par znancev in prijateljev, ki gredo ž njim v korist ljudstva in države.
—	Novi učni čas na srednjih šolah. Na srednjih šolah se je uvedel učni čas tako, da traja pouk v enem predmetu 40 minut. Na ta način se je omogočilo, da traja) šolski pouk vsak dan samo od 8. do 12. ure, dočim je trajal prej do 13. ure. Kakor čujemo, se tudi meščansko-šolsko učiteljstvo poteza za tako ureditev. Ker je ta ukrep napravljen iz zdravstvenih ozirov za mladino, bi bil tem bolj primeren za osnovno šolo.
—	Kamniško učiteljsko društvo ima sestanek v četrtek, dne 2. .aprila 1925 ob 3. uri popoldne v gostilni g. F. Vodeta v Komendi.
Izredno učinkujoče zdravilo proti vsem vrstam revmatizma. V dobi za minulo strašno svetovno vojno trpi naš narod mnogo na revmatizmu, a večjidel teh bolnikov še danes ne ve, kako lahko in hitro se ta bolezen ozdravi z zdravilom Radio-Balsamica dr. Rahlejeva. Že v Rusiji je dr. Rahlejev posvetil vse svoje moči proučavanju tega zdravila in dosegel izredno velike uspehe. Ko je pred dvema letoma začel preizkuševati svoje zdravilo v Sloveniji, ima danes tudi pri nas zaznamovati neverjetno lepe rezultate. Ni čuda torej, da je diames njegovo zdravilo priznano vseobče kot edino in najbolje sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Njegovo izredno učinkovitost najbolj potrjujejo številna priznanja profesorjev in zdravnikov kakor zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov.
Radio-Balsamica izredno hitro deluje in ne pušča nikakih sledov na koži ne na srcu in je popolnoma neškodljiv. Po vporabi dveh do treh steklenic Radio-Balsamica se ozdravi vsak. tudi najstarejši revmatizem.
Zdravilo se izdeluje in dobiva v laboratoriju Radio - Balsamica dr. Rahle-jeva v Beogradu, Kosovska ulica 13.
— II. književna tombola »Jugoslo-venske Matice«. S številkami izžrebanimi do 14. t. m., so bili zadeti vsi dobitki za tombole in je s tem igra dovršena Tombolo so zadele tablice, ki nosijo številko 1815. Imena onih, ki so zadeli tombolske dobitke, objavimo pri-hodnjič.
Imenovanja in napredovanja.
—i Učiteljska imenovanja. Na osnovi čl. 32. zakona o činovnikih so imenovani s kraljevim ukazom: v Mostah za šolskega upravitelja Mihael Kosec, srezki šolski nadzornik za ljubljansko okolico in šolski upravitelj v Trebnjem s tem, da vrši i nadalje nadzorniške posle: v Radovljici za šolskega upravitelja! Leopold Baebler. šolski upravitelj v Bohinjski Bistrici; na osnovi čl. 52. in 71. zak. o čin. pri Sv. Duhu pri novi vasi Franja Grom, učiteljica v Naklem.
G. minister prosvete je imenoval na osnovi čl. 52. in 71. zak. o čin. na .Jesenicah: za stalno učiteljico na dekliški osnovni šoli Vereno Vodušek, učiteljico pri prosvetnem oddelku v Ljubljani; isto-tam za stalno učiteljico na meščanski šoli Josipino Demšar, učiteljico v Št. Vidu nad Ljubljano; v Bohinjski Srednji vasi: za stalno učiteljico Franjo Hlebec, učiteljico v Št. Jurju pod Kumom: v Bohinjski Bistrici: za stalno učiteljico Ivano Jesih, učiteljico v Zapotoku; v Naklem; za stalno učiteljico Ano Pilbach, učiteljico v Kranju; v Trbovljah: za stalno učiteljico Jerico Schwickert, učiteljico pri Sv. Ani pri Tržiču; v Tržiču: za stalno učiteljico na deški osnovni šoli Angelo Črnologar, učiteljico v Kranju; v Krškem: za stalno učiteljico, dodeljeno srezkeinu šolskemu nadzorniku Zorko Uršič, učiteljico v Tre-belneni; v Trebelnem: zas stalno učiteljico Olgo Zajec, učiteljico v Št. Vidu pri Stični; v Vinici: za stalno učiteljico Emo Scheidhauer, učiteljico v Orešju pri Brežicah; v Starem trgu pri Črnomlju: za stalno učiteljico Jožico Erbežnik, učiteljico v Prečni; v Prečni: za stalno učiteljico Marijo Dovjak, učiteljico v Starem trgu pri Črnomlju; v Zalogu pri Komendi: za stalno učiteljico Ano Gaberšek, učiteljico v Zgornjem Tuhinju; v Planini pri Rakeku: za stalno učiteljico Matildo Dolenc, učiteljico v Št. Vidu pri Cerkni: ci; v Št. Vidu pri Cerknici: za stalno učiteljico Julijano Türk, učiteljico v Starem trgu pri Rakeku; v Rakitni: za stalno učiteljico Marijo Stroj, učiteljico pri Sv. Duhu pri Novi vasi; v Št. Vidu nad Ljubljano: za stalnega učitelja Dragotma Zupančiča, učitelja v Rakitni in istotam za stalno učiteljico Antonijo Miklavčič, učiteljico v Ligojni, Franjo Kalan, učiteljico v Šmartnem pod Šmarno goro in Ivano Prosenc, učiteljico v Planini pri Rakeku; v Rakitni: za stalno učiteljico Angelo Čampa. učiteljico v Bohinjski Bistrici; v Dolu pri Ljubljani: za stalno učiteljico Marto Steiner, učiteljico na Uncu; v Radovljici: za stalno učiteljico Gabrijelo Debeljak. učiteljico v Rajhen-burgu; v Starem trgu pri Ložu: za stalnega učitelja Frana Zevnika, učitelja v Poljanah pri Toplicah; v Poljanah pri Toplicah: za stalno učiteljico Hedviko Schweiger, učiteljico v Novem mestu; v Komendi pri Kamniku: za stalno učiteljico Milko Kemperle, učiteljico v Trbovljah-Vodah; na Viču: za stalno učit. Oti-liio Križ, učit. v Zalogu pri Ljubljani; v Ihanu: za stalno učiteljico Valerijo Hro-bat, učiteljico na Čatežu; na Kalu: za stalnega učitelja Alojzija Markiča, učitelja na Viču; v Selih pri Hinjah: za stalno učiteljico Marjeto Poznik, učiteljico v Hinjah; po Čl. 45. in 52. čin. zakona v Orešju pri Brežicah: za stalno učiteljico Franjo Galovič, bivšo učiteljico v Rožni dolini; na Vrhniki: Anico Kočevar, učiteljsko aibiturijentinjo; na Rakeku: za stalno učiteljico Rozo Ribičič - Arrigler, bivšo učiteljico istotam; v Boštanju: za stalno učiteljico Marijo Sancin - Bunc, bivšo učiteljico v Sevnici; v Metliki: za stalno učiteljico ženskih ročnih del Elvi-ro Omrzel, bivšo učiteljico ženskih ročnih del v Metliki.
—i Upokojen je po čl. 141. odist. 2. in 239. čin. zak. Karel Piki, šolski upravitelj v Starem trgu pri Raikeku.
—i Imenovanja v mariborski oblasti. Na predlog velikega župana v Mariboru J^e imenovan po čl. 3., 6., 52., 67. in 137. čin. zak. in čl. 1. razvrst. uredbe za stalnega učitelja na I. mestni osnovni šoli II. kategorije 1. grupe Viktor Grčar; po čl. 71. čin. zakona k Sv. Duhu v Stari gori za šolskega upravitelja Mirko Lešnik iz Marenberga.
—i Upokojena je po čl. 152. in 239. čin. zakona Ana Neubauer-Kren, učiteljica v Šmartnem pri Kranju.
—i lz prosvetne službe. Glasom »Službenih Novin« je imenovana za stalno šolsko upraviteljico na I. ženski me ščanski šoli v Ljubljani učiteljica na ženski meščanski šoli v Ptuju Iva Kobal. — Upokojeni so: učitelj v Ormožu Domici-jan Serajnik, učitelj v Celju Kranjc Fran, učitelj v Ptuju Edvard Čeh in učiteljica v Vojniku VVittenbach-Svojer Balbina.
—^^^^^^^^m^mmmmm^mmmmmmmm^m^m^mmammmmmHammm^mm
Učiteljski pravnik.
—§ Ministrstvo prosvete ie izdalo odločbo glede vračunavanja službenih let
v periodično povišanje plače in v pen-zijo ter napredovanje v višje grupe pri učiteljih, ki so dobili slabo kvalifikacijo ali pa so bili obsojeni potom disciplinarnega postopanja. Ta odločba pravi: Ako je dobil učitelj — predno je stopil v veljavo zakon o činovnikih in ostalih javnih državnih civilnih uslužbencih siaibo kvalifikacijo, ne da bi imel po zakonu zajamčeno pravico, da se zoper to kvalifikacijo pritoži, tedaj ta slaba kvalifikacija nima vpliva na napredovanje v višjo stopnjo osnovne in položajne plače. Ako je pa učiteljevo krivdo potrdil disciplinarni senat in ako je njegova sodba postala izvršilna ter se v njej izrecno naglasa, da se napredovanje odloži za gotov čas, potem ta učitelj (učiteljica) tekom tega časa ne more napredovati, toda po preteku tega časa sodba ne pride več v poštev. Ako je v sodbi izrecno rečeno, da se gotov čas ne vračuna niti v družinske doklade, niti v penzijo, tedaj je smatrati ta čas, kakor, da ga učitelj sploh ni odslužil in ta čas ne pride v nobenem slučaju v poštev. V slučajih pa, ki so nastali potem, ko ie stop'» v veljavo zakon o činovnikih in ostalih državnih civilnih uslužbencih se ima postopati strogo po določilih tega zakona.
—§ Kontraktualni uradniki in dnev-ničarji so obvezni zavarovati se po čl. 7. zakona o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922, tako določa čl. 2. natredbe ministrstva za socialno politiko z dne 18. februarja 1925 O. br. 452 (»Službene No-vine« štev. 51., XI. — 1925 od 7. marca in »Uradni list« štev. 28. od 18. marca 1925). To velja za vse one. ki se postavljajo po čl. 130. čin. zakona. Uradniki, ki so razvrščeni po čin. zak. in razvrstilni uredbi, za katere veljajo čl. 11 L, 112., 137. in 146. čin. zak.. so zavarovanja po zakonu o delavskem zavarovanju oproščeni.
—§ Člen 152. čin. zakona. V krogu državnih uslužbencev se zelo raizlično tolmači čl. 125 zakona, ki govori o pomoči onim uslužbencem in njih rodbinam, ki so postali za delo nesposobni, a še nimajo pravice do pokojnine. To različno tolmačenje je dalo osrednji komisiji za izvršitev zakona o državnih uslužbencih povod, da je poslala ministrstvu socialne politike svoje mišljenje glede tega vpra>-šanja. — Po mišljenju te komisije, ki deluje pri ministrstvu pravde, se odmeri podpora po zadnji plači po starem zakonu v teh primerih: podporo dobe oni uslužbenci ali njih rodbine, ki so za delo nesposobni ali so umrli po 1. septembru 1923. leta. ko je stopil novi zakon že v veljavo, ako je imel uslužbenec na dan prestanka službe več kakor tri leta državne službe; podporo dobe tudi oni državni uslužbenci, odnosno njihove rod-
bine. ki so uživali milostno podporo 1. septembra 1923. lete, a rok milostne podpore izteče po 1. septembru 1923. — Podporo daje pristojni resorni minister s svojo odločbo v vsakem konkretnem primeru. Oceniti mora preje, ali so izpolnjeni vsi pogoji za delitev podpore, posebno ako nima prosilec nobenih drugih dohodkov, niti ni sposoben za dela Izplačilo podpore se izvrši potem, kadar soglaša glavna kontrola z ministrovo od" redbo. — V onih primerih pa. pri katerih je nastopila okolnost iz čl. 125. zakona pred 1. septembrom 1923. leta, se podeli podpora le zakonodavnim potom. to je po prošnji prizadetega na narodno skupščino. — O tem mišljenju komisije bosta razpravljala še finančni minister in minister pravde in bosta naknadno izdala definittivno rešitev. Komisija bo prevzela inicijativo tudi za to, da se finansiranje teh podpor omogoči še pred sprejemom rednega proračuna. — Vse prošnje za podporo se nahajajo pri resornih ministrih in naj se prizadeti obračajo neposredno nanje, ako žele pojasnil.
—§ O uradniški stalnosti. »Naš Glas« prinaša o tem sledečo važno interpelacijo; V prejšnji številki »Našega Glasa« smo priobčili po zagrebškem »Obzoru« stališče, ki ga je bil zavzel nek pravnik o upravičenosti zagrebških univerzitetnih profesorjev. Isti pravnik piše v »Obzoru« z dne 22. januarja še enkrat o tej zadevi pod naslovom »Pojam činovničke stalnosti.« Ker so prav v tem času, ko tolilko državnih uslužbencev vsak dan lahko premišljuje o svoji »stalnosti«, kadar so na cesti, njegova izvajanja važna, zato jih priobčujemo v celoti. Članek se glasi:
»V številki 322. »Obzora« od lanskega leta sem napisal članek z nadpisom »Umirovljenje vseučiliškega profesorja dr. Alberta Bazale«, dokazujoč tezo, da se z odredbo eksekutivne oblasti po zakonu ne more razrešiti službe oni državni uslužbenec, »ki izraža načela proti obstoječi državni obliki ali načelo protipravne iz-premembe državnega reda« (čl. 4., točka 5., al. 2 zakona o civilnih drž. usl.), Takšen uslužbenec se sme razrešiti po zakonu službe samo tedaj, ako mu dokaže pristojno redno ali disciplinarno sodišče imputirano krivico (čl. 131. zakona). G. profesor dr. L. Polič me je sedaj opozoril, da je Slobodan Jovanovič z menoj enakega mnenja. V njegovem delu »Ustavno pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« je na strani 366. sledeče: »Pri kandidatih, ki se javljajo za državno službo, oceni vlada, ali izražajo nedopuščena načela; pri oriih osebah, ki so že v državni službi, oceni to disciplinsko sodišče, ker izražanje nedopuščenih načel ni vzeto med vzroke o izgubi službe po sili zakona.« Tako potrjuje pravilnost moje teze avtoriteta prvega in splošno priznanega državnopravnega strokovnjaka v naši državi, ako je sploh potrebno potrdilo kake avtoritete nad najvišjo avtoriteto logično pravilne argumentacije.
Ko sem bil pisal svoj članek, mi ni bilo še znano, da se naslanja upokojitev tudi na čl. 234. zakona o civilnih drž. uslužbencih. Ta člen se glasi: »Državni uslužbenci v vsej kraljevini, razen onih, ki so označeni v čl. 224, tega zakona, uživajo stalnost po preteku treh let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, brez ozira na dosedanje predpise.« (Izvzeti so člani
i
;e
' HUMEKOVA ROČNA SOLSKA
Pir KNJIGOVEZNICA "m
je pravkar izgotovljena in opremljena z vsem orodjem in pripomočki, ki so potrebni za vezavo knjig.
Ročna Šolska knjigoveznica je zložljiva v malem ročnem zabojčku
in je zato posebno primerna za prenašanje iz kraja v kraj. Ročna šolska knjigoveznica je opremljena v prvi vrsti za vezavo
knjig v šoli, potom šolske dece, za rokotvorni pouk. Ročna šolska knjigoveznica služi lahko tudi za rokotvorni pouk v lepenkarstvu, ker ima vse potrebno orodje tudi za to panogo rokotvorbe. Knjigoveznica vsebuje: stiskalnico, šivalnico, žlebila, ravnila,'deščice za stiskanje, vijake, vreteno s sukancem, trakom in blazinico za šivanke, oblic, vložek za lepenko, platno in papir, dva noža, škarje, žagico, gladila, železno in leseno kljuko in brusni kamem.
Cena kompletno opremljene knjigoveznice z ličnim ročnim zabojčkom je
§®r »¡n liso--
Tvornica učil in šolsKih potrebščin v Ljubljani ima nove
suhe preparate:
zeleno žabo.............Din 45>—
sekuljo (Rana muta)..........Din 45 —
državnega sveta, člani glavne kontrole, vsi sodniki rednih sodišč in učitelji, ki niso smeli biti po dosedanjih zakonih ne premeščeni, ne odpravljeni iz službe). Na podlagi teh zakonskih odredb se ne bi smeli smatrati upokojeni vseučiliški profesorji za stalne državne uradnike. Ako niso stalni, tedaj so po uradniškem zakonu samo začasni, ker čl. 16. zakona jasno odreja, da postanejo uslužbenci stalni ob pogojih, ki jih določa zakon po pretoku začasne službe. — Tertium non datur.
Poleg ostalih, v zakonu določenih rekvizitov: čl. 3. v zvezi s čl. 4., 18.. 72. in 96. (sposobnost in izobrazba), čl. 14 v zvezi s čl. 17. (trajanje začasne službe), čl. 126. (razvrstitev) mora imeti stalen (odredbe o stalnosti ne veljajo za poslanike v inozemstvu, šefe diplomatskih misij. velike župane, okrožne načelnike in srezke poglavarje; zadnja al. čl. 71.) državni uslužbenec tudi sledeča dva pogoja:
1.	začasna služba se mu računa za napredovanje in v pokojnino (čl. 24.), in
2.	on uživa položajno plačo v popolnem iznosu kakor jo odreja zakon (čl. 14. a contrario).
Brez teh pogojev ne more biti stalnega uradnika, (ker so ti pogoji v pojmu stalnosti notae essentiales. Na tem zakonitem temelju torei uradnik, ki uživa položajno plačo v popolnem iznosu (čl. 44. zakona), ne more biti na noben način po zakonu začasni uradnik tudi ni oni, kateremu se vštejejo v pokojnino vsa službena leta (čl. 24).
Ako se tedaj smatrata profesorja Ba-zala in Polič po zakonu o civilnih državnih uradnikih za začasna državna uradnika, tedaj bi se sploh ne mogel izvršiti ukaz o upokojitvi, ker ne bi imela niti en dan službovanja, katero se jima všteje v pokojnino in ker se čas začasnega službovanja računa za napredovanje šele tedaj, kadar postane uslužbenec stalen (čl. 24.). Zato se začasni uslužbenec kar odpušča iz»službe (čl. 18. v zvezi s čl. 133., 9. točka). A uradnik, kateremu je zasigu-rana stalnost, ne more biti proti svoji volji odpuščen brez razsodbe kazenskega ali disciplinskega sodišča (čl. 108. ustave).
Iz vsega tega razlaganja se jasno vidi, da navedenih dveh profesorjev po zakonu ni mogoče smatrati kot uradnika brez stalnosti v zmislu našega uradniškega zakona poleg odredbe čl. 234. tega zakona, ker ta odredba ne more biti v nasprotstvu s konstitutivnimi odredbami prejšnjih členov v istem zakonu o pojmu stalnosti, ker bi se drugače postavljalo novo, povsem absurdno načelo i para-graphus posterior derogat prioribus.
—§ Izprememba in dopolnitev odločbe o prenosu poslov prosvetnih oddelkov pokrajinskih uprav v likvidaciji v področje oblastnih velikih županov.* Na pod-stavi člena 134. ustave in člena 25. zakona o obči upravi z dne 22. aprila 1922, nadalje odločbe ministrskega sveta z dne 28. novembra 1923, P. br. 8974, odrejam, ker je nastal dvom, ali je moja odločba P. br. 7301 z dne 22. julija 1924** še v veljavi ali ne: Moja odločba P. br. 7301 1924 naj se izpremeni in dopolni s to-le odločbo ter naj se glasi: V področje oblastnih velikih županov se prenašajo nastopni posli prosvetnih oddelkov pokrajinskih uprav v likvidaciji: Oblastni veliki župani a) postavljajo zvaničnike in služitelje v začasno službo in kontraktu-alne uslužbence (dnevničarje) po prvem in drugem odstavku člena 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, izvzemši one pri univerzah, visokih šolah, gledališčih, muzejih, knjižnicah in državnih tiskarnah; postavljajo služitelje (člen 52. istega zakona); premeščajo zvaničnike in služitelje v mejah oblasti, jih postavljajo na razpoloženje, odločajo o prestanku službe na podstavi zakona ali po njih volji; odločajo o pokojninskih prejemkih onih uslužbencev, ki jih postavljajo veliki župani; b) odločajo o prestopu na višjo stopnjo osnovne plače in stanarine vseh uslužbencev (uradnikov, zvaničnikov in služiteljev) v oblasti, razen onih, ki so nameščeni pri univerzah, visokih šolah, gledališčih, muzejih, knjižnicah in državnih tiskarnah; nadalje odločajo o 15%nem zvišku njih osnovne plače; odločajo o izpremembi osebnih in rodbinskih doklad (po členu 41. zakona in uredbi o draginjskih do-kladah); izdajajo naloge za izplačilo aktivnih prejemkov na podstavi dekreta; odločajo o rodbinskih in pokojninskih prejemkih in enomesečnih rednih prejemkih in enomesečnih rednih pre-
jemkih za pogreb in dvomesečnih rednih prejemkih za podporo ob smrti; enega izmed teh uslužbencev; izdajajo naloge za ustavitev vseh prejemkov po dekretu al4 po zakonu; dovoljujejo akontacije za potne in selitvene stroške vseh teh uslužbencev in izdajajo naloge za izplačilo potnih in selitvenih stroškov po pravilniku; odobrujejo odsotstvo do 40 dni na leto; odobrujejo bolovanje do dveh mesecev; c) zbirajo in urejajo podatke za sestavo proračuna ministrstva za prosve-to po potrebah oblasti; izdajajo naloge za izplačilo v mejah otvorjenih kreditov za materialne razhodke in ustanove po pravilih za ustanove in internate za učiteljišča; skrbe za gradnjo, adaptacije in poprave srednjih in strokovnih šol, pa tudi osnovnih, kjer ni organiziranih občin; sklepajo zakupne (najemne) pogodbe v mejah zakona o državnem računovodstvu; dovoljujejo nabave in dovoljujejo odpise v mejah kreditov, otvorjenih za nabavo inventarja; č) dovoljujejo otvoritve vzporednih oddelkov, če se skupno število oddelkov ne poveča; začasno zapirajo šole zaradi bolezni ali drugih nezgod na predlog strokovnih (sanitetno-tehničnih) organov; dovoljujejo uporabo šolskih prostorov v izven-šolske svrhe; podeljujejo dovolila za izdajanje duplikatov in triplikatov šolskih izpričeval po sedanjih predpisih, izvajajo obče predpise o sprejemanju učencev v šolo, o izpitnih taksah, honorarjih učiteljev, o tečajih za neobvezne predmete, razen sprejemanja učencev v šole ob izpregledu starosti, odrejene z zakonom; odobrujejo izključitve iz šol v svoji oblasti; odobrujejo dijaške izlete v oblasti; rešujejo vsa poročila ministrstvu; izvršujejo nadzorstvo nad šolami v oblasti po svojih strokovnih organih; dajo iniciativo v poslih narodnega izobražanja in izvrševanja občih predpisov o narodnem izobražanju; podajajo predloge glede imenovanja izpraševalnih komisij za učiteljsko usposobljenost; d) pobirajo zaostale prispevke za učiteljski pokojninski sklad, odmerjajo višje prispevke za ta sklad ter nakazujejo in ustavljajo pokojninske prejemke v breme tega sklada. Vsi ostali posli prosvetnih oddelkov pokrajinskih uprav se prenašajo istega dne v pristojnost ministrstva za prosveto kakor tudi še nedovršeni posli državnih šolskih disciplinskih komisij. — V Beogradu, dne 2. februarja 1925. —Minister za prosveto; Sv. Pribičevič s. r.
Književnost in umetnost.
Vse lu navedene knjige in publikacije se dobe v Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
FranliSkanska ulica St. 6.
Ocene.
—k .(ugoslovenska Sokolska Matica v Ljubljani je pravkar izdala knjigo: Vežbe za deco. Iz češčine prevedel Ivan Bajželj, namestnik staroste JSS. Knjiga vsebuje 19 telovadnih ur, v katerih je navedenih preko 2200 vadbenih primerov za deco do 14. leta. Voditeljem de-ce kakor tudi prednjakom in prednjači-cam, ki vodijo vrste sokolskih začetnikov v ostalih oddelkih, je knjiga neobhodno potrebna ter jim bo izvrsten pripomoček pri njihovem poslu. Da bodo mogli uporabljati knjigo tudi oni pred-njaki, ki ne poznajo slovenske terminologije, zato je knjigi pridejan »Slovarček sokolskih telovadnih nazivov«, in sicer v slovenski, hrvatski, srbski in češki terminologiji. S tem je pridobila knjiga mnogo na vrednosti in bo za v s a sokolska društva Jugoslovenskega Sokolskega Saveza enako uporabljiva. Vsak pred-njak in vsaka prednjačica mora imeti to knjigo, pa tudi v vsaki sokolski knjižnici mora biti. Knjigo »Vežbe za deco« razpošilja Jugoslovenska Sokolska Matica do 1. maja 1925 proti povzetju ali vna-prei poslanem novcu za 30 Din, v knji-gotržnicah pa stane 36 Din. Od 1. maja 1925 dalje bo veljala knjiga povsod 36 Din. Poštnina in odpravnina za eno knjigo znaša 1.50 Din. Položnica se prilaga.
sko Učiteljsko društvo 250 Din. Vsem prav iskrena zahvala! — M. Kožuh, blagajnik.
REZERVNI SKLAD prostovoljni organizačni davek.
III. izkaz. Blagajniško stanje po II.
izkazu....... 5449.— Din
Kravanja, Puršič, Kravanja,
Begunje ...... 100— »
Šolsko upravit. na Raki. . 40.— » Rajšp Josip, šol. upravitelj
v Ormožu...... 50.— »
Celjsko učit. društvo . . . 200.— » Litijsko učit. društvo . . . 320.— » Dpravit. šole v Črešnjevcu 30.— »
* »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 6. februarja 1925, št. 26. (V. — 1925).
** »Uradni list« z dne 12. avgusta 1924, št. 229/75. Štev. 34. od 21. avgusta 1924 »Učit. Tov.«
Naša gospodarska organizacija.
—g »Učiteljski dom« v Mariboru.
Članarina in darila: Učiteljstvo osnovne šole v Poljčanah v počaščenje spomina blagopokojne ge. Apolonije Vole, učiteljeve vdove 120 Din; Hranilnica v Ljutomeru 30 Din; Jos. Rajšp, šolski upravitelj v Ormožu, 150 Din kot darilo od zneska, ki ga je prejel od učiteljskega društva za ormoški okraj kot potnino v Dubrovnik (živel zavedni tovariši); celj-
skupaj . 6189,— Din
Iskrena hvala!	Upravnik.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih dru5tev v Sloveniji.
Vabila:
= RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo imelo svoje zborovanje v soboto, dne 4. aprila 1. ob 10. uri v Radovljici. — Predaval bo tovariš Josip Serajnik: »Učitelj Sokol«. Radi kosila naj se tovariši(ice) zglase pismenim potom pri tov. Ant. Kobenterju. Radovljica.
= BREŽIŠKO - SEVNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 4. aprila 1925 ob 10. uri v Brežicah. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Predavanje tov. Breganta: »O rokotvornem pouku«. 4. Slučajnosti. Pridite vsi! Tovariši, poverjeniki obračunajte pri tej priliki z gdč. blagajni-čarko. — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 4. aprila t. 1. ob pol 11. uri pred-poldne v ormoški okoliški šoli po nastopnem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Dopisi. 3. Predavanje tov. Srečka Vittorija in tov. Lovra Fa-razina. 4. Slučajnosti. Pol ure pred zborovanjem se vrši odborova seja. K pol-noštevilni udeležbi vabi odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v četrtek, dne 2. aprila t. 1. ob 10. uri v risalnici »Mladike« s sledečim sporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Rontgenovi žarki s posebnim ozirom na moderne iznajdbe v ljudski šoli. 4. Raznoterosti. Pred zborovanjem ob 9. uri je v risalnici odborova seja, in velja to obvestilo obenem za vabilo. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
= MARENBERŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 1. aprila 1925 ob 9. uri dopoldne v Vuhredu v šoli. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. Dopisi, društvene in stanovske zadeve. 4. Poročilo tovariša Hauptmana o seji širjega sosveta dne 5. januarja 1925 v Ljubljani. 5. Poročilo tov. Lešnika o občnem zboru »Učiteljskega doma«. 6. Poročila društvenih funkcionarjev. 7. Volitev novega odbora. 8. Predlog osnovnošolskega zakona. (Poroča tov. Rudolf Mencin). 9. Slučajnosti. — Udeležba obvezna: odsotnost opravičiti! — Odbor.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ je imelo
svoj redni občni zbor v soboto, dne 14. februarja 1925 v »Narodnem domu« v Mariboru. Od 109 članov je bilo navzočih 86.
Nanovo so društvu pristopili. Petrovič Simon (Brezje), Čuček Fran (Sv. Martin pri Vbg.), Miklavčič Antonija (Zgornja Kungota) in Cujnik Gabrijela (Reka). — Strajnšak Angela iz Jarenine je javila izstop iz društva.
Članarina za leto 1925. se določi takole: aktivni učitelji plačajo po 160 Din, z učitelji poročene učiteljice 90 Din, upokojenci 100 Din, učiteljice ženskih ročnih del 120 Din. — Članarino pobirajo na posameznih šolah šolski upravitelji oziroma poverjeniki v mesečnih obrokih ter prejmejo v to svrho blagajniške izkaze.
Iz predsedniškega oziroma tajniškega poročila je posneti, da je imelo društvo v preteklem letu 6 zborovanj in 2 odborovi seji. Zborovanja so bila razmeroma dobro obiskana. Število članov se jevsled premestitve zmanjšalo za pet članov. Iz tem predavanj in sprejetih sklepov oziroma resolucij je razvidno, da je bilo delovanje društva mnogostransko.
Blagajniško poročilo se odobri ter obenem ponovno opomni one tovariše, ki se ne zavedajo svojih obveznosti napram društvu.
Odbor se je konstituiral sledeče: predsednik Šijanec Ljudevit; podpredsednica Godec Marija; tajnik Čiček Fr.; tajn. namest. Kraševec Olga; blagajni-čarka Delak Pavla; blag. namest. Puhr Jos. ter odborniki Knaflič Radoslav, Ko-šutnik Silvester st., Konečnik Franja; namestniki so: Rozbaud Bruno, Vauda Mirko, Črnko Jernej.
V okrajni narodno-prosvetni odsek so bili izvoljeni: Rozbaud Bruno, Vauda Mirko, Skrbinšek Ljudmila., Puhr Josip in Stani Tomaž.
Sprejeti predlogi: 1. Okrajno učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj protestira, da se člani odsekov samo-lastno v Ljubljani spreminjajo: slučaj v narodno-prosv. odseku na seji dne 2. februarja 1925. Člane odseka je volila pokrajinska skupščina in jih ima samo ona pravico zopet odstaviti. (V odseku se ni ničesar izpremenilo, le zaradi dela so se pritegnili še nekateri člani, ker drugače odsek sploh ne bi mogel delovati).
2.	V svrho olajšave vplačevanja članarine se vplačujejo mesečni prispevki potom Okrajne hranilnice v Mariboru.
3.	Na predlog tov. Petroviča se pri društvu uvede »Vprašalna skrinjica«.
Referat tov. Čička »Predzgodovin-sko gradišče na Pošteli« se je moral radi obširnega dnevnega reda preložiti na prihodnje zborovanje.
+ SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj občni zbor dne 7. marca 1925 v Slovenski Bistrici.
Tovariš podpredsednik pozdravlja vse navzoče članstvo, zlasti pa novo pri-stopivša člana Mislej Josipa, šolskega upravitelja v Tinju na Pohorju in njegovo soprogo Josipino, učiteljico istotam ter čestita tovarišici Franji Pucovi k imenovanju šolskim upraviteljicam v Kranju.
Omenja, da bi se bil imel vršiti občni zbor že 14. februarja v Pragerskem, a se ie odložil, da se je vršilo odlikovanje g. Sabatija in g. Šegule tem veličast-neje
Sledila so poročila društvenih fukci-jonarjev. Tov. tajnica ie podala poročilo. V začetku leta je imelo društvo 62 članov. to število se je med letom menja- ' valo. Ob koncu leta se ie zmanjšalo na 56 članov ter omenja, da nas je našlo novo leto vse učitelje in učiteljice našega okraja »pod streho hiše ene«.
Blagajničar tov. Janžekovič poroča o stanju društvene blagajne, ki je imela 7071.10 Din dohodkov, 6148.17 Din stroškov, torej 922.93 Din prebitka.
Pregledovalca računov sta našla blagajniške knjige in' priloge v najlepšem redu, tov. blagajničarju se podeli abso-lutorij.
Volitve so se vršile z vzklikom. Voljeni so: predsednik Josip Rainer; podpredsednica Otilija Feigel; tajnica Alojzija Hrastnik; blagajničar Matko Janžekovič; odborniki: Franja Hribarjeva, Anton Kukovič, Alojzij Krajnc, Fran Bra-toš in Ludvik Vari.
Določila se je tudi članarina, ki naj se plača v 10 mesečnih obrokih, in sicer: za redne člane 160 Din, za učiteljice poročene z učitelji 74 Din, za vrtnarice in učiteljice ženskih ročnih del 104 Din. za upokojence 50 Din.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo dne 2. maja pri Sv. Jurju ob južni železnici.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
ZAHVALA.
Učiteljstvu kamniškega okraja se najiskrenejše zahvaljujem za velikodušen dar 500 Din, ki mi ga je naklonilo v počaščenje spomina mojega dragega nepozabnega soproga.
Bog plačaj!
Agneza Jordanova,
učiteljeva vdova.
PT" NA obroke
Jlanufnktnro in konfekcijo etc. obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI
družba z o. z. MARIBOR, Tattenbachova nI. 2 Pisarna: Gregorčičeva ul. 1.
Zahtevajte vzorce!
Ji ^ ry,,... .-.v* ' v" • ' • v * ' -yj' Y'' ' ' '