COLOliEVE inFOSlilACuE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE V pričakovanju gostov... (Na notranjih straneh objavljamo razpis za letovanja). Pomlad je prišla... Vedno, ko se prično kazati prvi znaki prebujajoče se pomladi, se človek na hitro otrese zimske zaspanosti, prične ga prevevati občutek, da so pljuča polna čistega kisika, skratka poln energije se loti pomladanskih opravil... Takšno pomladno razmišljanje nehote povezujemo z našim žalostnim pogoriščem v Preski. Bolj ko sonce greje, pogosteje se delavci sprašujejo, zakaj se ne prične z odstranjevanjem ruševin, kaj vendarle počno odgovorni. Da je tako kot je, je vrsta razlogov, v prvi vrsti je treba vedeti, da požar kata- ofalne razsežnosti, predsem pa vzro- ke za njegov nastanek, proučuje vrsta državnih institucij od delavcev UNZ, javnega tožilstva, sodišča in da v času preizkovalnih dejanj na pogorišču ne smemo delati. Drug razlog za kasnitev sanacije pa je v pripravi strokovnega elaborata za rušenje aneksa, tega pa pripravlja specializirana organizacija iz Ljubljane. To vse skupaj kaže, da le ni tako preprosto, kot si večina predstavlja. Jasno pa je, da pa v ozadju potekajo aktivnosti, ki jih ni mogoče opraviti z bagerjem in dinamitom. Zadolženi iz vodstva opravljajo pogajanja z zavaro- valnico, pripravljajo se projekti nove sinteze, navezujejo se stiki z eventuelni-mi dobavitelji opreme itd..., skratka zadeve na pripravah za izgradnjo nove sinteze ne stojijo, ne stojjo pa tudi druge naloge, potrebne za omilitev požarnih posledic. Torej, želja vseh je, da novo sintezo postavimo. Vodstvo podjetja bo storilo vse, da bo to čimprej, upajoč, da ga poglabljajoča gospodarska kriza pri tem ne bo preveč ovirala ali celo onemogočila. J.P. Poslovanje “COLOR“-ja v letu 1989 Poslovno leto 1989 je že daleč za nami, vendar nam bo ostalo po svojih dogodkih še dolgo v spominu. Lahko bi ga imenovali prelomno leto. Značilnost tega leta se kaže v družbenopolitični preobrazbi celotnega vzhodnega dela Evrope na čelu s Sovjetsko z vezo, pri čemer tudi Jugoslavija ni bila izvzeta. Socializem kot družbenopolitična ureditev je prišel do stopnje popolne krize in KP se je odpovedala svoji vodilni vlogi, proces demokratizacije je zaživel v polni meri. Jugoslavija v tem procesu igra specifično vlogo. Težka gospodarska situacija in hiperinflacija, različna stopnja razvitosti republik in pokrajin ter neenaka pripravljenost vključevanja v razreševanje teh problemov, je pripeljala do različnega videnja izhoda iz krize. V letu 1989 se je predčasno zamenjala tudi zvezna vlada, na čelo nove je stopil Ante Markovič, ki je ponudil nov predlog gospodarske reforme. Sprva je inflacija drvela dalje, z uvedbo konvertibilnega dinarja, zamrznitvijo osebnih dohodkov in drugimi ukrepi tik pred koncem leta, se je proces pričel zaustavljati. Vsi ti procesi so vplivali na celotni jugoslovanski prostor v tej smeri, da je upadla proizvodnja po vseh dejavnostih in panogah ter se močno povečala nelikvidnost podjetij oziroma njihova plačilna nesposobnost. Jasno, da se tej situaciji tudi naše podjetje ni moglo izogniti in posledica je bila upad prodaje. Ob upoštevanju vseh teh dejstev je kolegij predlagal rebalans plana za leto 1989. Rebalans je bil narejen v drugem polletju in to količinsko zmanjšanje proizvodnje in prodaje na domačem trgu na nivo preteklega leta — zmanjšanje za 8 %. Kljub temu, da smo rebalan-sirane količnike za celotno leto upoštevali samo v drugem polletju, plana prodaje ob koncu leta nismo realizirali (in-dex 93). Posledice prej navedenih vzrokov so bile prevelike, dodatno k temu pa je še pripomogla srbska blokada slovenskega blaga. Za nas je to pomenilo polovico izpada prodaje v okviru predstavništva Beograd. V prikazanih tabelah je razvidna realizacija proizvodnje oziroma prodaje po posameznih obratih, območjih, prodajnih referatih in predstavništvih in sicer realizacija v letu 1989 v primerjavi z re-balansiranim planom in realizacijo preteklega leta. Poseben komentar k vsem tem tabelam niti ni potreben, saj same številke oziroma indeksi primerjave dovolj jasno pokažejo sliko naših uspehov oziroma neuspehov. Tabela 1: REALIZACIJA PROIZVODNJE IN PRODAJE V LETU 1989 - v ton Realiz. 1988 Plan 1989 Realiz, 1989 Index I 1 I 1- 2 I j- 3 I j— 4 1 5 1 1. PROIZVODNJA skupaj I ♦ 41 730 I 41 222 I + 39 277 I 94 I 95 I I I I I I I 1.1. Obrat I I 11 982 I 11 912 I 11 967 I 100 I 100 I 1.2. Obrat II I 10 709 I 10 978 I 9 700 I 91 I 88 I 1.3. Obrat III I 2 796 I 3 302 1 2 759 I 99 I 84 I 1.4. Obrat IV I 15 287 I 15 030 I 14 817 I 97 I 99 I 2. PR0IZV.60T.IZD.skupaj I »32 770 I 32 759 I »31 017 I 95 I 95 I I I I I I i 2.1. Obrat I I 11 181 I 11 202 I 11 360 I 102 I 101 1 2.2. Obrat II I 9 788 I 10 033 I 8 945 I 91 I 89 I 2.3. Obrat III I 2 302 I 2 752 I 2 207 I 96 I 80 I 2.4, Obrat IV I 8 542 I 8 772 I 8 421 I 99 I 96 I 3. PRODAJA skupaj I 32 353 I 32 760 I 30 493 I 94 I 93 I I I I I I i 3,1. Doeači trg I 24 498 I 25 222 I 22 960 I 94 I 91 I I I I I I I 3.2. Izvoz I 7 245 I 6 853 I 6 699 I 92 I 98 I -konvertibila I 4 239 I 3 853 I 3 759 I 89 I 98 I -kliring I 3 005 I 3 000 I 2 940 I 98 I 98 I I I I I I I 3.3, Maloprodaja I 610 I 685 I 834 I 137 I 122 I * v proizv. skupaj je zajeta tudi kooperac. (1988 - 957 ton; 1989 - 35 ton) » v proiz. got. izd. skupaj je zajeta tudi predelava in kooperac. (1988 -228 ton; 1989 - 205 ton) Tabela 4: BILANCA USPEHA ZA LETO 1989 I Eleeent I I------------------------ 11. PRIHODKI skupaj 1------------------------ 12. ODHODKI skupaj I------------------------ 13. BRUTO DOBIČEK (1-2) I IDoseženo 19891 I v *io din I J---------------1- I 1 785 249 I I---------------1- I 1 513 572 I I---------------1- I 271 677 I I I 14. Osebni dohodki (5.c.+6.3.11 201 591 I I I I 15. DOHODEK (3+4) I 473 267 I I 5.c. OD, ki se ne vieva I I I v davčno osnovo I 90 589 I I I I 16. DOBIČEK (5-5c)-delitev I 382 678 I I-------------------------------1-------------1 I 6.1. Davki in prispevki I 92 642 I I 6.2. Akuiulacija I 173 314 I I 6.3. OD iz dobička I 111 002 I I 6,4. Skupna poraba 1 5 720 I Delež I v CP I ---------j 100.0 I ---------1 84.8 I ---------! 15.2 I I 11.3 I I 26.5 I I 5.1 I I 21.4-----I ---------1 5.2 I 9.7 I 6.2 I 0.3 I (Tli o us a n ds) (Th.0111 Proizvodnja v letu 1989 — v tisoč ton 4.5 - 3.5 - 2.5 -L 1.5 - 0.5 -z L/ / 1 Proizv. 88 (V\l Plan 89 V77A Proizv. 89 Prodaja tisoČ ton v letu 1989 L/" / j Prodaja 88 (V\l Plan 89 (///A Prodaja 89 Mesečna rast netto OD v primerjavi z rastjo življ. stroškov v letu 1989-v % ITT7! Netto OD Prikaz bilance uspeha in ostali vrednostni podatki, so zaradi močnega vpliva inflacije praktično neprimerljivi s preteklim letom in ne dajo prave slike o izboljšanju oz. poslabšanju doseženih rezultatov. Za ilustracijo samo podatek, da je bila vrednost realizirane prodaje v zadnjem četrtletju enaka realizirani prodaji v prvih treh četrtletjih. Glede na težave pri prodaji na domačem trgu, smo zato veliko napora in to v prvi vrsti razvojnega usmerili v realizacijo izdelkov na zunanji, konvertibilni trg. Gre za prodor naših poliestrskih smol na evropski trg. Z aktivnostmi na tem področju bo potrebno še intenzivno nadaljevati, saj se nam domači trg delno zapira, drugi razlog pa je močna surovinska odvisnosti od konvertibilnega uvoza. Naša pokritost uvoza z izvozom je samo 37%. Tudi v letu 1989 smo veliko pozornosti posvetili investicijskemu vlaganju, s posebnim povdarkom na ekološki zaščiti, o čemer pa je bilo več napisanega že v prejšnji številki CI. Na kadrovskem področju je v zadnjem času opazno, da seje zavrtel ciklus intenzivnega zaposlovanja v letih med 1960 in 1970, saj vsako leto odide veliko delavcev v pokoj. Tako je v obravnavanem letu zapustilo podjetje 45 delavcev, na novo pa smo zaposlili 49 delavcev. Stanje konec leta je bilo 649 delavcev, fluktuacija pa 4,6%. V vseh teh težkih časih in podvojenem ubadanju s tekočimi problemi pa le nismo v celoti pozabili na našo inventivno dejavnost, ki je sicer še skromna, vendar pa kaže trend obujanja. Devet delavcev je komisiji predložilo 18 inovativnih predlogov. Del teh je že rešenih in se že uporabljajo pri delu, ostali pa so še v postopku. Za realizacijo navedenih nalog, ki v svojem obsegu sicer ne dosegajo zastavljenih ciljev, je bilo potrebno ne samo delo proizvodnje in komerciale, pač pa usklajeno delo vseh sektorskih področij, pri čemer se je vsak ukvarjal tako s skupnimi, kot tudi lastnimi oziroma specifičnimi problemi. Pri tem pa ne smemo razloge za naše neuspehe pripisovati samo drugim, pač pa moramo biti tudi dovlj samokritični in priznati, da tudi sami nismo vsega storili. Vedno smo se izgovarjali na pomanjkanje strokovnega kadra, pri čemer ta argument danes nima več prave teže, pač pa nam še manjka prave organiziranosti in sodobne tehnologije dela na vseh področjih. Predvsem nam manjka spoznanja, da je danes potrebno delati drugače, z drugačnimi načini in pristopi in opustiti (Nadaljevanje na 4. strani) Tabela 2; REALIZACIJA PRODAJE V LETU 1989 - v iio din ZKS STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE I I I Realiz. I I 1988 I Plan I 1989 1 Realiz. I 1989 I i Index 3:1 I I 3:2 I Stranka stara, glej se trudi, kisli ta napoj nam nudi, o prenovi baja, da volilcem srca staja I I 1 I 2 I 3 I 4 I 5 1 I 1. PRODAJA skupaj I 171 363 I 1 460 414 I 1 684 367 I 983 I 115 I i I 1.1. Domaei trg I I I I 135 857 I I 1 128 554 I I 1 243 804 I I 916 I I 110 I SOCIALNO DEMOKRATSKA i i i i i I STRANKA I 1.2. Izvoz I 30 844 I 293 567 I 385 257 I 1 249 I 131 I I -konvertibila I 13 497 I 134 908 1 170 669 I 1 264 1 127 1 Socialci, demokrati I -kliring I I 17 347 I I i 158 659 I I 214 589 I I 1 237 I 1 135 I I ribajo se tam za vrati I 1.3. Maloprodaja I 4 662 I 38 293 I 55 306 I 1 186 I 144 I a vse: besede sem, obljube tja to naša je politika. t Index rasti cen v industr. predelava keiičnih izdelkov - povpr. 1989/ povpr. 1988 je bil 1 340 (Vir: Statistične inforeacije) SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Prodaja po področjih V letu 1989 — v tisoč ton 1.4 - 1.3 - 1.2 " 0.9 - 0.8 - A 0.7 “V s 9,4 -/n 0.1 sept okt Bil dolgo v prah teptan je ta al* oni naš občan zdaj spet je dvignil glavo si kri očistil in postavo ZSMS — LIBERALNA STRANKA Skušnjavec nekdaj je obetal: Vse to bo tvoje, če me moliš, a danes kandidat nam poje: “Vse dam ti, če me voliš Tako obljub naprej gre Ringa raja... SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA Le vkup, le vkup uboga gmajna iz zgodovine še odmeva zdaj kliče polje, gozd in sadovnjak zato bo stranko tole volil vsak! \y /\ Pred l\ \l Slov V7Z\ KUr iNNNl Konv ZELENI SLOVENIJE stare navade. Podjetništvo v nas še ni prodrlo. Kljub vsej kritičnosti, pa je le treba priznati, da je bilo leto 1989, upoštevajoč vsebino dela, le boljše od predhodnega, da smo se kljub vsem problemom “izvlekli" in na koncu ugotovili sicer minimalni, vendar pozitivni rezultat, z vidika finančnega uspeha. Manj “zadovoljni" smo bili z osebnimi dohodki, vendar so se gibali v okviru danih možnosti in v okviru obstoječe zakonodaje, bili pa so vedno nad povprečjem celotnega gospodarstva v Ljubljani in v Sloveniji. Alojz Izlakar Izposojeni (pred)volilni verzi ZVEZA SLOVENSKE KMEČKE MLADINE Po vaseh že zbirajo se mladi kdo imel bo ptičko, vsi bi ptičko radi A kaj, ko se pogledi jim rose, in upov prazno je srce Gozdič je že zelen Travnik je pokošen človek pod nebom pa ves zastrupljen. A pijača domača zdravje nam vrača. pripravil: E.F. COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Razmnoževanje PLEŠKO, Ljubljana. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Denarne pomoči otrokom — Otroški dodatek v letu 1990 Tako kot vsako leto je bilo tudi v letošnjem februarju potrebno obnoviti vloge za opravičenost do denarne pomoči otrokom — otroškega dodatka. Kdor je to pomoč prejemal že prej, je seznanjen o samem postopku, vendar smo prepričani, da je še kdo med vami, ki je do pomoči upravičen in z dodeljevanjem le-teh ni seznanjen. To pomoč prvič uveljavljamo čez celo leto na podlagi izpolnjenega obrazca SPN-1, ki ga dobite v naši finančni službi — osebni dohodki. Obrazec mora biti izpolnjen natančno, priložena pa morajo biti vsa potrdila o šolanju za otroke, ki so rojeni v času od 1. 9. 1974 do 31. 7. 1975. Družbena pomoč otrokom gre vlagatelju od prvega naslednjega meseca po vložitvi popolnega zahtevka. Z vložitvijo nepopolnega zahtevka si roka ne zadržite, zato je v interesu vseh, predvsem pa vlagatelja in njegovih otrok, da smo dosledni in ažurni in vlagamo le zahtevke, ki so popolni. Otrok je upravičen do družbene pomoči, če stvarni mesečni dohodek na Zgodovina je kot šolski predmet kratkohlačnike vedno pritegnila. Naučila nas je, da je bilo človeštvo v vseh zgodovinskih obdobjih priča velikim spremembam. In ko takole brskamo po “Colorjevih informacijah" starejšega datuma nam zastane dih na prispevkih, ki dokazujejo, da se na nekaterih področjih v “Colorju" dolgo, dolgo ni ničesar spremenilo. Ne da bi hoteli blatiti takratne vodilne, ali prizadeti koga, ki še ne uživa sadov minulega dela, pa vendarle menimo, da bi v prihodnosti s takimi prispevki ponovno opozorili na nujnost rešitve problemov, kateri bi morali biti že zdavnaj rešeni. Takole je pisalo v 7. številki “Colorjevih informacij", avgusta 1978. leta: “Upam si trditi, da vprašanje družbene prehrane v delovni organizaciji ni slabo rešeno (s tem mislim, kakovost in količino hrane). Imel sem priliko pri člana družine, v kateri otrok živi oziroma spada, ne presega 43 % čistega mesečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju Republike Slovenije v preteklem letu. Po oceni Zavoda Republike Slovenije za statistiko je ta znašal 1.180,50 din. Višina družbene pomoči je razlika med 43% čistega mesečnega dohodka na zaposlenega delavca v preteklem letu v Sloveniji in stvarnim mesečnim dohodkom na člana družine. Pri gotovinskem izplačilu je pomoč limitirana na največ 15% povprečnega čistega mesečnega OD na zaposlenega delavca v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Prizadetim otrokom, upravičenim do pomoči po preje navedenih merilih se pomoč poveča še za 7% čistega OD. Otrokova prizadetost se dokazuje z izvedenskim mnenjem. Če povzamemo na kratko: če je dohodek na družinskega člana nižja od 507,60 din ste upravičeni do prejemanja denarne pomoči za otroke. K.J. svojem dosedanjem delu videti v veliko delovnih organizacijah, kako imajo to vprašanje rešeno drugod. Hrana pri nas je tako po kakovosti in količini zdaleč najboljša. Cena obroka, ki jo dovoljuje sindikalna lista (16 dinarjev za delovni dan) še zdaleč ne krije stroškov. Analit-skoplanski sektor je za mesec junij izračunal, da je sicer cena izključno jestvin nekaj čez 14 dinarjev. Če pa računamo še osebni dohodek zaposlenih v oddelku družbene prehrane in amortizacijo brez porabe elektrike, vode itd., stane en obrok nekaj čez 21 dinarjev. Stroške družbene prehrane je moč zmanjšati z boljšo organiziranostjo na tem področju, kar je ena prihodnjih primarnih nalog. Dosedanja kuhinja je popolnoma neustrezna in bomo zato v kratkem času začeli delati novo." J.P. Kratke novice Upokojitve v letu 1990 (do 31. 3.1990) Andolšek Ivanka Polh Rezka Kozjan Rezka Frahm Rozka Bečan Rafael Šetina Janez Gostič Jože Kuralt Ana Odšli iz podjetja Pleterski Boštjan — JLA Radoczy Istvan Bordon Ingrid Polak Bojan Erjavec Ivan Katic Željko Brešan Slavka Prerazporeditve Ob bistveno zmanjšani proizvodnji, ki je posledica požara v sintezi, so bili potrebni tudi kadrovski premiki. Tako nam je podjetje “Donit" ponudil možnost, da zaposli za določen čas nekaj naših delavcev v proizvodnji filtrov. Tako je v “Donitu" zaposlenih 7 naših delavk (zahtevali so le delavke). Tudi “Helios" nam je priskočil na pomoč in zaposlil 17 (10 + 7) naših delavcev; ostali delavci so prerazporejeni na dela, pri pranju kontejnerjev, rezervoarjev... in pri povečani proizvodnji premazov. M.B. “Colorjeve informacije" v letu 1978 CI, mi in volitve Ne bojmo se raznolikovsti, ki je uprta v isto smer. Vsi bi morali javno ali pa tudi tako med vrsticami, odsevati svoje ime, ki je tudi del našega poslanstva. Če hoče biti časopis, v resnici glasilo vseh nas, mora na svojih straneh nositi naše misli, zapise, občutke kritike in hvale, vesti in novice iz življenja, ki se vsak dan rojeva in umira med nami. Res ne gre drugače, nobeden žal ne more pisati in obveščati namesto nas, torej nositi našega imena. Prav zdaj, ko samozavest še zdaleč ni ošabnost, po toliko letih obveščevalske enoglasnosti in miselne ter politične brezbrižnosti, je pravi čas, da se zbudite tudi tisti, ki ste ali se počutite ponižane in razžaljene. Verjeti je, da bomo v duhu časa pometli s politiko, ki je motila ne le medsebojne odnose znotraj podjetja, ampak tudi ovirala naše normal-mo vključevanje v razvitejši sistem. Resnici na ljubo tem zadevam na naših straneh nismo odmerjali prida prostora. Zato je zdaj naš (vaš) časopis odprt za vse Colorjevce, ki si želijo čiste vesti olajšati dušo in s tem pripomočki kvaliteti medsebojnih odnosov, boljše in ustvar-jalnejše družine, ki ve kam gre in kaj hoče. Naša krhka hiša iz kart se je sesula v prah in verjetno v nič je bila resnica. Precej pojmov, ki so bili podstat narodove bitnosti in preživetosti, je izgubilo v času svoj pomen. Le kaj pomeni zdaj prijateljstvo, ljubezen, sočutje, odpuščanje — sprava ali celo ponižnost! Dediščina, ki jo držimo v svojih šibkih rokah, da jo izročimo svojim otrokom, je precej ubožna. Čakati na odrešenje, ki bi prineslo čudežne spremembe — pa magari je to zmaga opozicije na volitvah, je podobno človeku, ki seje v veter. Vsi smo v luči Svobode, Resnice in Demokracije soudeleženi in zato tudi skupno odgovorni. Begajo nas politični boji, tako uradno vladajočih struktur, kakor tudi enkrat združene, drugič neenotne opozicije. Vsekakor nam je potrebno zrelo in uspešno vodstvo; zakaj ne bi torej vsi v podjetju postali stranka „BOLJŠIH“ in začeli na novih temeljih. E.F. Kje bomo letovali? Menim, daje prav, temu obrazcu dodati nekaj stavkov, v katerih vam bom skušala osvežiti spomin, kje ob naši obali in ob toplih vrelcih boste lahko preživljali svoj dopust. Pred tem pa dovolite, da vas na kratko seznanim tudi z analizo ankete “Priprave na dopust". Z odzivom nismo bili preveč zadovoljni, saj smo prejeli le 186 izpolnjenih anketnih lističev. Skoraj polovica anketirancev izraža željo po letovanju v zidanih enotah in 10-dnevnem terminu letovanja. Z obstoječimi lokacijami so anketiranci zadovoljni. Anketa kaže, da bo za letovanje v avtokampu “Straško" na otoku Pagu zopet veliko zanimanje, prav tako za FKK “Bunculuka" Stara Baška na otoku Krku. V anketi so dane pobude za lociranje počitniške prikolice v avtokampu “Stella Maris“ in “Finida". Upoštevaje želje delavcev in razpoložljive počitniške enote imamo na voljo preživeti svoj dopust v naslednjih krajih: Počitniške prikolice: — avtokamp “Straško" na otoku Pagu — avtokamp (FKK) “Bunculuka" Stara Baška na otoku Krku — avtokamp “Baška" na otoku Krku — avtokamp “Sirena" — Novigrad — avtokamp “Finida" — Umag — avtokamp “Stella Maris" — Umag Zidani objekti: — počitniški dom Crikvenica — počitniške hišice Pelegrin — počitniška stanovanja Miholaščica — Cres — počitniška stanovanja Gajac na otoku Pagu — apartma “Atomska vas“ — Podčetrtek — počitniški kontejner Terme Čatež 8 prikolic 1 prikolica 1 prikolica 4 prikolice 2 prikolici 2 prikolici 4 stanovanja 4 hišice 2 enosobni stanovanji 1 garsonjera 2 stanovanji 1 stanovanje 2 kontejnerja Izmene za letovanje na Pagu in Cresu bodo v terminih od 3. do 13., od 13. do 23. in od 23. do 3. v naslednjem mesecu, v vseh ostalih enotah pa od 1. do 11., od 11. do 21. in od 21. do 31. v mesecu. Zaradi lažjega razporejanja navedite vsaj dva termina, če pa lahko letujete samo v določenem terminu zaradi kolektivnega dopusta zakonca ali drugih obveznosti, pa dostavite ustrezno potrdilo obenem s prijavo za letovanje. Rok za prijavo je: 20. 4. 1990. Prijavnice pošljite v kadrovsko-splošni sektor Jenko Urški. Višino cen letovanj odbor za družbeni standard še ni določil, zaradi še ne znane višine regresa. Ko bodo te znane, jih bomo objavili v našem internem glasilu. J.U. V Pelegrinu bo potrebno marsikaj še postoriti... Da nas čas ne bi prehitel in da bi pravočasno pripravili počitniške enote za letujoče, smo si že v začetku meseca marca ogledali zidane počitniške objekte in na kraju samem opravili popis potrebnih popravil. Počitniške enote v Crikvenici (4 stanovanja) so bile pred kratkim preurejene — adaptirane, tako, da bodo potrebna le neznatnejša popravila, kar velja tudi za počitniške enote na Cresu. Povsem drugačna slika se nam je nudila ob ogledu počitniških hišic v Pelegrinu. Res je, da so bile hišice zgrajene pred približno dvaindvajsetimi leti in seveda kasneje obnovljene in ne dolgo tega na novo opremljene. Kljub temu bomo morali krepko zavihati rokave, da bomo te enote do sezone uspeli urediti. Vse enote bo potrebno prebeliti in prebarvati vhodna vrata ter vrtne mize. V kopalnicah in hodnikih bo potrebno zamenjati keramične ploščice, očititi odeje in jogije. Še vrsta manjših popravil bo potrebna, da bomo počitniškim hišicam vrnili lep izgled. Zaključim naj sestavek s tolikokrat ponovljeno frazo: “Pazimo na družbeno imo-vino, kot da je naša!" Nekaterim gre še vedno skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven. Žal! J.U. —-K-------------------------------------------------------------- PRIJAVNICA Podpisani..............................................se prijavljam za letovanje v.................................. ali v................................... v času od............... do.................. oziroma od.............. do............... Člani družine, ki bodo letovali z menoj: (vpišite starost otrok) Ime in priimek Starost V terminu zaradi nemotenega poteka dela ne morem letovati z nalednjimi sodelavci: V letu 1989 SEM — NISEM letoval v “Colorjevih" počitniških enotah (ustrezno obkrožite). Če ste letovali, navedite: V katerem kraju..................v času od...................do....... Datum: Podpis: Volitve 1990 Potrjevanje kandidatov S sklepom delavskega sveta so bili sklicani zbori delavcev z namenom, da ima vsak delavec možnost opredeliti se do vseh evidentiranih kandidatov, ki so bili pred tem predlagani v podjetjih posamezne volilne enote. Predlagani kandidati naj bi v tej fazi potrjevanja zbrali zahtevano število glasov (30 za nivo občine, 50 za mesto in 100 za nivo republike) za uvrstitev na kandidatno listo. Zbori delavcev COLOR-ja so bili izpeljani 9. 3. 1990 v Medvodah in v Preski z zadovoljivo udeležbo. Skoraj vsak evidentirani kandidat je dobil vsaj nekaj glasov podpore s tem, da so kandidati z medvoškega področja izstopali po številu dobljenih glasov, še zlasti pa naši — Nevenka PLEŠEC, Franc PETRAČ in Zoran PANIKO, kot absolutni favoriti. Vsi trije so dobili neprimerno več glasov, kot jih je potrebno za uvrstitev na kandidatno listo in s tem zeleno luč za uvrstitev na glasovnice. Ob vsem tem (predlaganju, potrjevanju, dvigovanju rok, preštevanju...) pa ni za zanemariti vsebine in dolgo nerealizirane težnje, da na vseh nivojih odločanja, v tem primeru gospodarstva, sprejema odločitve in zanje tudi odgovarja stroka, ne pa politika. Končna in s tem zadnja faza volilnega postopka se bo strnila na dan volitev t.j. 12. aprila 1990 z neposrednim in tajnim glasovanjem o primernih kandidatih za delegate zborov združenega dela skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Našim želimo uspeh! Dragica Hožič Ne prezrite! Veliko vas je, ki želite prvomajske praznike preživeti v Čate-ških ali Atomskih toplicah. Kot običajno bo pri razporejanju sodeloval tudi odbor za družbeni standard. Zato prosim vse interesente, da pisne, lahko seveda tudi ustne prijave, pošljete v kadrovsko — splošni sektor Jenko Urški int. št. 213. Odbor za družbeni standard bo, upoštevajoč kriterije, ki veljajo za razporejanje v počitniške enote za toplice, naredil razpored, o čemer boste pravočasno obveščeni. J.U. atomske toplke Podčetrtek Žreb je odločil Nagradna križanka ikžjjUltl SESTAVIL RAF SIN AGAMEMNONA VRSTA APNENCA NDUSTt- PREHR KONHNKT ESTO- NEC AVTOM OZNAKA ŠVEDSKE MULEC 8/KOfl nfDKfT UPORNIK ►p 0 L 1 £ 5 T e k TKANI- NA R 1 P s VEL OSEBNI DOHODKI O j e E A IZ T O k VANADIJ LANTAN v NACIST. ORGANI- S c BARVA ČASOPIS n j z-\ KART PIVA u c 4- U AVTOM. OZNAKA URUGVA- JA v U ETIKA tIMSKI VAtUH ce/višn RIMSKI A06 LlUAEzrt 81 v S 1 T KONJSKA SILA K S OZNAKA NIANSE IZ A L DOMAČA HVAL ALUMI- NIJ TEMNEJŠE NARAVNO AAtVlLO M e L A N 1 N TROP IASTUNA KALIJ U A IZ A U UKAN ŽENSKO IME U TUMim E T A M 1 N NAS IZDELEK OSIJEK K 0 a 0 l AKTINIJ VOZNIK LAVJE A C MESTO KANAVI T 0 IZ 0 N T 0 KL mK ERBIJ N 0 L TOVARNA VLD6ATO AVT-OZN. AVSTH7E IZ L 1 AVTOM- OZNAKA NOVEGA SAVA N S ROMUNI- JA U RAZf KAVA £ s e J OKRASNI f Tič TOWLtNA VIODGRA- PU POKTOt A IZ 2 0 AtEZ MORALE MILOST AVTOM. OZNAKA ŠPANIJE e ZAČ. ABECEDE A z tcim 6 Z 49.ČRKA AAECEDE Q PLANIN. DRUŠ1V0 P D NAČIN.. IN P- NIS M 1 N ENOTA VELA PS£t>- HUTENIJ TRAV-RASTI ■ /£N-IH£ OtLIKA IZOBRA- ŽEVANJA s € Al 1 /V A J2 JENSKO IME PARILO M A 6 J A N A TJUL-N JA M R 0 * Z A KAČA D A V OBRTNIK O IZ A k MESTO v TURČIJI NAG IS OGRAJA IZ KAMNA 0 6 IZ A J) A ATLETSKI KLUA A k MURSKA SObOTA n s INDUSTl. tOflKUJ. VEL STOPALA LUKSE! 3 1 k STEZA DREVO V 0 r ONA KISIK E L L £ ZAČETEK A6ECEPE A 8 TOVARNA imm K0ŠA1 K LUJ B £ r i 0 OKtZA ivCDSlA 0 e C Ž3 * II 1 N 1 Z O r 1 N POLJSKA KEKA S A N KALCIJ C A IZ k A v A1 V prejšnji številki glasila smo objavili celostransko nagradno križanko in izgleda, da ste se jo v večini primerov kar ustrašili. Namreč prejeli smo samo 4 (štiri) rešitve, zato jo tokrat ne objavljamo. Žrebanje smo izvedli v prodajnem oddelku. Komisija v sestavi Viki Ažman, Irena Šarič in Franci Rozman je za dobitnico prve nagrade 1 kg Lesola izžrebala Anico Deželak, drugo nagrado 4 kg Hidrocola prejme Ana Mrak, tretjo nagrado SPRAV pa prejme Slavka Križaj. Izžrebanke lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v našem prodajnem oddelku. Čestitamo! Aktualno! Četrtkovo jutro je na parceli bivše (stare) sinteze kazalo razveseljiv prizor — zlasti za “Dinos" oziroma “Surovino". Naš delavec je marljivo praznil kartone z novimi 250 gramskimi dozami v kontejner, ki je bil nalašč zato pripeljan v “Color". Zanje nam bo “Dinos" hvaležno odstopil 80 par/kg, kar znese skoraj 5,4 pare na dozo. Doza tehta cca 67 g, torej jih je potrebno za kilogram 15. Novo dozo cenijo na trgu na ca 3 din. Razlika je približno 60-kratna. Delavci, ki so opazovali “pokol", so preko najodgovornejših v podjetju preprečili, da vsa količina doz ni končala pod težko prešo “Dinosa". Sprašujemo se, kako se je to sploh moglo zgoditi? Odgovorni zatrjujejo, da je bila skoro devet let stara zaloga 23091 doz (od tega jih je 18000 brez pokrovčkov) ponujena vsem možnim porabnikom v podjetju in ker ni bilo interesentov je gospodarski odbor prižgal zeleno luč za odpis. Torej vse po “regelcih", pa vendar se sprašujemo, kako je to mogoče. Mar smo res tako neelastični, da ne rečemo malomarni, da nismo poiskali manj krute rešitve za doze, kot pa “Dinosovo" giljotino? Zadnji čas je, da v podjetju začnemo razmišljati podjetniško in prav je, da na takšne nepravilnosti pokažemo s celim prstom. E.F., J.P.