J
Li'
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
r» o rr n o
DOMOVINA
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
NO. i.

CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, JANUARY 4th, 1929.
LETO XXXI. — VOL. XXXI.
Dr. Kernovo voščilo
u
k k

novi vrhovni zdravnik zveze se predstavlja članom in članicam
(Piše dr. F. J. Kern, vrhovni zdravnik.) Ob nastopu službe vrhovnega zdravnika Zveze čutim potrebnim, da se članstvu predstavim in povem nekaj svojih misli glede bodočega delovanja od moje strani. Najprej se zahvalim delegatom lorainske konvencije za zaupanje, ker so me skoro proti moji volji izvolili vrhov nim zdravnikom. Dobro namreč cenim zasluge svojega prednika, in le na željo velikega števila delegatov sem prevzel kandidaturo, zlasti sem si smatral še v dolžnost to storiti, ker so mi delegati na newburski konvenciji leta 1925 dali lepo število glasov, ko o kandidaturi niti mislil nisem. Zavedam se velike odgovornosti vrh. zdravnika, posebno v domačem mestu. Upravljal sem to službo med letom 1917 in 1920. Treba se bo velikokrat zameriti posameznim rojakom, ki bi slučajno ne bili sprejeti v Zvezo radi slabega zdravja, in pa bolnikom, ki po najboljšem na-?em znanju ne bi bili upravičeni do podpore po zvezinih pravilih. Glavni tajnik in Vrh. zdravnik sta pri S. D. Z: dva najbolj važna uradnika; skoz njune roke gredo vse Pristopne listine in bolnške nakaznice. Vestnosti dosedanjih tajnikov, pričenši s Francetom Hudovernikom se ima Zveza zahvaliti za točno in redno poslovanje. Članstvu Zveze pa gre hvala, ker se je dosedaj pokazalo v pretežni večini lojalno in pošteno napram organizaciji.
Pri vseh delih bom gledal v korist Zveze in ' splošnega članstva. Umljivo je, da bom nepristranski tako glede oseb kot različnih strank. Ravnal se bom po zaključku prve konvencije iz leta 1913, kjer sem kot delegat pomagal z drugimi vred ustvariti pri Zvezi tisto važno razpoloženje pri Zvezi tisto važno razpoloženje medsebojne tolerance med Slovenci v Cleve-landu, ki nam je pozneje zgradila naše narodne domove, našo hranilnico, našo banko tsr naredila clev. naselbino nekak vzorec drugim slovenskim naselbinam.
Delo vrh. zdravnika in glavnega odbora bo veliko olajšano, če bodo člani pazili, da bodo vpisavali in predlaga li njim znane zdrave kandidate ter gledali, da posamezniki ne izkoriščajo zvezine blagajne z nezasluženimi podporami. Prepričani smo lahko Vsi, da bomo s složnim delovanjem v glavnem odboru in v članstvu od leta do leta jačili Zvezo, da nam bo vsem v narodni ponos, v duševno in gmotno korist, predvsem pa v Podporo našim bolnikom ter dedičem umrlih bratov in sester.
--o-
O Iz Madisona se je pripeljal te dni naš farmar John Žakrajšek, ki je prinesel s seboj krasnega mladega "coona," že nekoliko vdoma-Čenega. Prav lepa hvala!
je mogoče?
$25,000 kdor zna povedati, kako se prohibicija odpravi
New York ,2. jan. Wm. R. Hearst, lastnik znanih velikih ameriških časopisov v različnih ameriških mestih, je danes v svojem časopisju razpisal $25.000 nagrade onemu, ki pove najboljši načrt, kako uničiti 18. amendment k ameriški ustavi in namesto prohibicije vpeljati najboljši ameriški sistem glede vživa-nja opojne pijače. Hearst trdi v svojem časopisju, da se prohibicija v Ameriki še nikdar izpolnovala ni, in da je sploh nemogoče prohibicijo vsiliti ljudem. Ako bo republikanska stranka tekom prihodnjih štirih let s silo skušala uveljaviti prohibicijo, tedaj bo prihodnji predsednik gotovo demokrat. Kdor pove naj boljši način kako odpraviti prohibicijo in mesto nje kaj bolj ameriškega vpeljati, ta dobi $25.000 nagrade izplačane.
Sijajen koncert
umetnica pavla lovše-tova poje v torek v osmih jezikih
NEKAJ POROČIL IZ LORAIN, OHIO.
V nedeljo 6. jan. je Zvezin dan. Vse se pripravlja. V Lorainu je precej živahno in dosti agitacije za sestanek na Zvezin dan. Stara prislovica je, da znajo ženske "fajn go-vort." In ravno to pride ob tem času prav, ker ne bo samo prazno govorjenje. Vidi se, da ni bila nobena dobra beseda zavržena, zlasti agitacija članic dr. Jutranja Zarja št. 46 S. D. Ž., kakor tudi agitacija dr. Jugoslovan št. 21. In to bo pokazal nedeljski vspeh. Pripravljajo se z avtomobili kdor jih ima. Drugi pa, ki gredo na bus, naj gotovo pridejo v nedeljo najkasneje ob 12. uri pred S. N. Dom, odkoder se skupno odpeljemo v Cleveland na proslavo Zvezinega dne. Tudi članice, ki so zadnji čas pristopile, naj se pridružijo, ker bodo isti dan častno sprejete v Zvezo od članic Častne straže kot so bile ostale članice našega društva ob priliki VI. redne konvencije v Lorainu. Pozdrav in na svidenje! V. Kumše.
O Dr. Warrensville št. 31 S. D. Z. je izvolilo sledeči odbor : preds. A. Turk, podpreds. Fr. Dular, tajnica Mary Turk, blag. A. Gorišek, zapis. Julija Chesnik, nadzorniki: Fr. Chesnik Jr., Jos. Turk, Mary Daničič, zdravnik dr. Perko. Društvo je bilo jako aktivno v zadnji kampanji. Aktivni oddelek se je skoro podvojil, in tudi mladinski je napredoval. Društvo je kupilo 5 delnic za Nar. Dom v Maple Heights. Dne 9. junija priredi piknik pri A. Gorišku, in pri Anton Turku pa 5. jan. zabavni večer v korist blagajne. Vsi so prijazno vabljeni.
O Dne 22. dec. je naš coun cilman Mr. John L. Mihelich obdaroval v St. Clair javni knjižnici nad 400 otrok z božičnimi darili.
O Družini Max Hrnjak je umrl 6 let star sin John. Družina stanuje na 1483 E. 45th St. Umrl je za pljučnico. Naše iskreno sožalje!
Izvanreden mednarodni koncert priredi Mme. Paula Lovše in sicer v torek 8. jan-uarija v krasnem La Salle gledališču na E. 185th St. Mr. Paul Gusdanovich, poznani lastnik več finih gledališč v mestu, je gospej Lovšetovi v to svrho dal vse gledališče na razpolago, za kar gotovo zasluži največje priznanje. Ta koncert bo nekaj izvanredne-ga, kajti odlična sopranistinja bo pela v osmih jezikih, katere obvladuje. Pela bo:
1. Pomlad je tu. 2. Kaj bi le gledal. 3. Uspavanka. 4. Tiček v gozdu. 5. Arija iz opere "Rigoletto." 6. L'ete. 7. Zvončkova arija iz opere "Lakme." 8. Gounodova "Ave Maria." 9. Komm, wir wandeln zusammen. 10. Life. 11. Tišina nema. 12. Kad s' ugasni sunčev zrah. 13. De-vojčica ružu brala. 14. Bosansko kolo. 15. Tam za goro zvezda sveti. 16. Moj dom. Na vsak način skrajno bogat in zanimiv program. Točke št. 1, 2, 3, 4, 7, 15 in 16 poje v slovenščini, št. 5 v italijanščini, št. 6 v francoščini, št. 8 v latinskem jeziku, št. 9 v nemškem, št. 10 v angleškem, št. 11 in 12 v srbskem in št. 14 v hrvatskem jeziku.
Enakega umetniškega in bogatega programa nismo še imeli v naselbini. Trdno pričakujemo od Collinwoodča-nov in od rojakov v Notting-hamu in Euclidu, pa seveda tudi od Clevelandčanov, da zasedejo na omenjeni večer gledališče in tako počaste odlično pevko. Saj vendar med Amerikanci samimi vlada največje zanimanje za ta koncert. Krasno La Salle gledališče je imenitno opremljeno za enake dogodke. Župan Euclid Village, Hon. Ely, bo sam osebno predstavil odlično umetnico navzoči publiki, na kar smemo biti pač ponosni. Na glasovirju spremlja umetnico g. Joško Kogoj. Začetek je točno ob 8. uri zvečer. In vstopnina je samo 50c, kar je pač tako nizko, da vsakdo lahko plača. Pričakujemo torej največjega; odziva pri tem koncertu.
Gov. Smith je zopet navaden državljan.
SEJA TRGOVSKEGA DRUŠTVA, ODGODENA.
Redna mesečna seja St. Clair Merchants Association, ki bi se imela vršiti 8. jan. je preložena na torek 15., jgn. radi koncerta gospe Lovšeto-ve.
O V torek zjutraj, na novoletni dan, je preminul v Charity bolnici na posledicah operacije Frank Cepič, star 7 let, sinko Frank in Terezija čepič, 828 E. 141 st St. Zapušča brata in 7 sester. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz hiše žalosti pod vodstvom A. F. Svetek Co. Starišem naše iskreno sožalje!
O Družini Pajk, 529 E. 152nd St. je umrl za pljučnico sin Louis, star dve leti. Starišem naše iskreno sožalje!
O $78.000.000 je v Cleve-landu pripravljenih za nove zgradbe v letu 1929. *
Albany, 3. jan. Alfred E. Smith, osem let governer najbogatejše ameriške države, predsedniški kandidat pri zadnjih volitvah, je danes navaden državljan. Poslovil se je iz urada in .zapustil glavno mesto države New York, da odide na počitnice. Smith je stal na zadnjem koncu železniškega voza in se poslavljal od svojih prijateljev. Odhajal je iz javnega urada, v katerem je deloval četrt stoletja, osem let kot governer. Naredil je tak rekord v svojem uradu, da je prisilil spoštovanje tudi od strani političnih nasprotnikov, ki mu nimajo kaj očitati. Na kolodvoru je stalo 2000 ljudi v dežju in snegu, ki so se poslavljali od Smitha. Včeraj je skupaj z novim governerjem revidiral parado narodne garde, nakar je bil navzoč pri zaprisegi novega governerja. Videti je bilo pri obeh dogodkih, da ljudje ravno tako ploskajo Smithu kot novemu gover-nerju Franklin Rooseveltu, s katerim sta največja prijatelja. Ob 2:30 popoldne se je odpeljal s posebnim vlakom iz Albany. Smith nima še nobenih načrtov za bodočnost. Najprvo se bo pošteno odpočil, potem si pa poiskal kako delo. Teško, da bi se še kdaj podal v politične ;v,nnsr. -o—:-
O Dne 30. dec. je preminula po kratki in mučni bolezni Terezija Vidmar, roj. Globo-kar, doma iz Zagraca. Stara je bila 70 let. V Ameriki je bivala nad 30 let. Tu zapušča soproga, štiri omožene hčere, Terezija Godec, Mary Grame, Ana Smrekar, Sophia Mulh. Ranjka je bila članica dr. sv. Rešnjega Telesa. Pogreb se je vršil preteklo sredo iz hiše žalosti na 3557 E. 81st St. pod vodstvom L. Ferfolia. Vsem preostalim sorodnikom naše globoko sožalje, ranjki pa večni počitek!
O V petek zjutraj je umrla Agnes Tomšič, roj. Pucelj, stara nad 70 let, stanujoča na 520 E. 152nd St. Ranjka je bila rojena v StavČi vasi pri Žužemberku. Tu je bivala nad 33 let. Zapušča soproga Mihaela, sina Mihaela in tri hčere: Mary Topolko, Ana Jane in Karolina Tekavčič. Pogreb se vrši v pondeljek zjutraj pod vodstvom Grdina & Sons. Pokoj ranjkemu, preostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
O Rojak Anton Floran, samec, je nagloma preminul dne 29.. dec. na 8113 Marble ave. Naj mu je ohranjen blag spomin!
O Pismo ima pri nas Josephine Puyzdar.
O Starišem Florian Cesar, 3537 E. 81 st St. je preminula hčerka stara 1 leto. Naše sožalje družini!
O Plačajte račune za plin samo v našem uradu, kjer dobite uradno pobotnico in ste brez skrbi. Račune morete plačati samo do četrtka, 10. januarija, do 1. ure popoldne. Ako plačate pozneje zgubite procente.
Hopkins računa
slabo finančno stanje mesta mu povzroča dosti skrbi
Mestni manager Hopkins je priobčil v javnosti poročilo o svojem delovanju kot mestni manager tekom zadnjih pet let. Hopkinsu je pri srcu bodočnost mesta, zlasti ga skrbi finančni položaj, v katerem se mesto nahaja. Pet točk pri poroča Hopkins, da se jih mestna uprava drži, ako hoče mesto napredovati. 1. Nadaljevanje sedanjega sistema mestne vlade, ki manj velja, toda več naredi. 2. Nižja obrestna mera za mestne bonde. Dasi ima danes mesto $5.000.000 več dolga kot pred petimi leti, toda so stroški manjši kot pred petimi leti, ker se plačujejo nižje obresti. 3. Davčna mera se mora re-adjustirati. Kljub temu, da mesto raste pa se danes za mestne potrebe plačuje manj davka kot pred petimi leti, do-čim dobivajo šolske in county oblasti večje davke. Iz tega sledi, da je na vsak način treba zvišati mestne dohodke. Mesto raste in potrebuje več postrežbe, toda namesto da bi prihajalo več denarja v mestno blagajno, ima mestna vlada za letos $1.400.000 manj na razpolago kot lansko leto. 5. Mestni čarter bi se moral tako spremeniti, da bi bilo mestu dovoljeno naložiti si svoj lastni davek brez odvisnosti od county. Hopkins predlaga, da bi se mestni davki v toliko zvišali, da bi se plačevalo od $1000 vrednosti 10c več davka na leto. S tem se mestu omogoči napredek in se začne lahko z raznimi zboljša vami. Ob koncu leta se je nahajalo v mestni blagajni $225.000, potem ko so bili vsi računi plačani. Ob koncu leta 1927 se je nahajalo $652. 000 v mestni blagajni.
—-.0-
O Vodstvo Calvary pokopališča poroča, da so se cene grobovom po 1. jan. 1929 dvignile in sicer sledeče: za otroke je cena grobu $21.00, za srednje in nekoliko odrast-le otroke $26.00, in za odrast-le ljudi so navadni grobovi $40.00. Nadalje so pogrebni zavodi dobili od mestnega zdravstvenega urada naročilo, da se odsedaj naprej po grebi vsi onih, ki so umrli za influenco ali za pljučnico, vršijo privatno. Noben tak pogreb se ne sme vršiti cerkveno. Tudi se takih pogrebov ne smejo drugi vdeležiti kot domači sorodniki. To se je vkrenilo, da se bolezen po nepotrebnem ne prenaša naprej. O V soboto 12. jan. se vrši "prominentni ples" Lake Shore Post, American Legion, v Frank Mervarjevi dvorani. Izvrstna godba, dobra okrepčila, najboljša zabava.
G Družini Mike & Agnes Tome, 6206 Dibble ave. je bila te dni rojena hčerka kot dese ti otrok. Vsi otroci so še živi. Lepa družina to! O Dr. Državljan št. 33 S. D Z. ima dne 2. febr. veselico v Grdinovi dvorani.
O Na operacijo se je mora la podati v E. 79th St. bolnico Mrs. Preskar, 1103 E. 68th St.
Odpeljan otrok
pet oseb aretiranih v zvezi z odpeljavo malega dečka
Orville, Ohio, 3. jan. Kot že.poročano je pretekli četrtek nenadoma zginil s svojega doma 4 letni Melvin Horst, in vse iskanje dosedaj je bilo zaman. Sprva se niti ni vedelo, kaj se je z dečkom zgodilo, dokler niso dognali, da je nekdo otroka ukradel. Država je dala danes aretirati štiri moške in eno žensko, katero so obdolžili odpeljanja otroka. Vsi so člani ene družine. V zapornem varantu se jih dolži, da je vseh pet se zaroti-lo, da izpeljejo dečka iz domače hiše. Aretirani so: Elias Arnold, 55 let star, iz Orvilla. William Arnold, 30 let star, prodajalec električnih aparatov v Akron, Ohio. Arthur Arnold, 25 let star, iz Orville. Mrs. Dorothy McHenry, 27 let stara, hči Elias Arnolda, in Bascom McHenry, 35 let star, njen mož. Ko so bili pripeljani na prvo zaslišanje, so vsi zatrdili, da niso krivi. Mrs. McHenry je histerično jokala. Pozneje so bile osebe izročene veliki poroti. Ker niso mogli položiti vsak $10.000 bonda, so bili prepeljani v okrajne zapore. Državni pravdnik je naznanil, da ima definitivne dokaze, da so omenjeni z zvezi z odpelja-njem dečka. Splošno razburjenje pa vlada med ljudmi, ker oblasti ne morejo dognati, ali je odpeljani otrok še živ ali ne. Več kot 1000 ljudi je oblegalo ječo, kamor so zaprli osumljence.
Zvezin dan
v nedeljo pride tisoče
Članov in Clank: v si,.
narodni dom
O V pondeljek zvečer, eno uro pred prihodom Novega leta je preminula Terezija Cugelj. Ranjka je vodila mnogo let gostilno, ki je bila poznana po domače "pri Štefanu." Ranjka je bila stara 69 let. Doma je bila iz vasi Tihaboj. Tu zapušča dve hčerki, Mrs. Rose Hribar in Mrs. Helen Lukanc, v stari domovini pa tudi dve hčerki, dve sestri in enega brata. Pogreb se je vršil v četrtek zjutraj iz hiše hčere na 15508 Holmes ave. na pokopališče sv. Pavla, pod vodstvom A. F. Svetek Co. Naj bo ranjki ohranjen blag spomin, vsem preostalim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje!
G Nekaj minut pred nastopom Novega leta 1929 je umrl poznani rojak John Andolšek star 66 let, bivajoč na 1020 E. 61st St. Ranjki je bil eden najstarejših naših naseljencev. V Clevelandu je bival 39 let. Doma je bil iz vasi Lipljenje pri Turjaku. Tu zapušča štiri sinove in eno hčer. Bil je član dr. Slovenija. Pogreb se je vršil v četrtek zjutraj iz hiše žalosti pod vodstvom Fr. Žakrajšek v cerkev sv. Vida in pozneje na Calvary pokopališče. Bodi ohranjen ranjkemu lep spomin, preostali družini pa gre naše globoko sožalje J
O Plačajte račune za plin samo v našem uradu, kjer dobite uradno pobotnico. Prihranite si čas in denar.
O Dr. James Seliskar je bil imenovan vrhovnim zdravnikom K. S. K. Jednote.
Lansko leto je članstvo društev, ki spadajo k Slovenski Dobrodelni Zvezi priredilo prvi takozvani "Zvezin dan." Uspeh tega dneva je bil velikanski. Nad 3000 članov in članic Zveze se je vde-ležilo sijajne manifestacije v
5.	N. Domu. Vsi so se počutili kot bratje in sestre na tej veselici, društva so vprizorila sijajen program, vse je bilo skrajno zadovoljno. Veselica je prinesla čistega dobička $1000.00, kar se je vporabilo tekom leta za športne prireditve društev, ki spadajo k Zvezi.
In tudi letos so društveni uradniki skrajno agilni in komaj čakajo, da se priredi enak dan. Tak dan bo v nedeljo
6.	jan. 18 društev bo sodek> valo na odru Slovenskega Nar. Doma v nedeljo popoldne. In letošnji program bo še daleč presegal lanski program po svoji bogati vsebini in originalnosti. Če se ne motimo so Člani dr. Ribnica št. 12 lansko leto na odru izdelovali pristna ribniška rešeta. letos pa nastopi na odru 17 članov tega društva, pristnih Ribničanov, ki vam bodo pred očmi izdelovali prave, pristne, garantirane ribniške lonce. Več članov se je podalo že pred dvema tednoma nekam v Michigan po pravo pristno glino, in kot nam pripovedujejo bodo na odru naredili 20 piskrov in loncev. Honest!
Ampak kaj pripravljajo naši mladini in mladenke iz Barbertona, člani in članice enega najmlajših zvezinih društev — "Magic City Juniors." Iz Barbertona bodo prišli polnoštevilni, oblečeni kot mladi vojaki s svojim lastnim orkestrom, in postavili se bodo na odru, da se jim bo vse čudilo. To je samo nekaj točk omenjenih, na programu so pa krasne žive slike, imenitno petje, kvarteti, zbori, deklamacije, nastop baseball zmagovalcev, srebrna kupa, skratka take prireditve teško kdo drugi spravi skupaj kot pa članstvo obširne Slovenske Dobrodelne Zveze. Vsa ta predstava se vrši v nedeljo, 6. jan. v Slov. Narodnem Domu na St. Clair ave. Začetek ob 2. popoldne. Zvečer se pa vrši sijajen ples v obeh dvoranah Doma, in so rojaki tako popoldne kot zvečer vabljeni k največjemu obisku. Čisti preostanek veselice je zopet namenjen za našo mladino pri Zvezi, da dobi v poletju zopet svoje športne prireditve. Zveza šteje danes v Clevelandu in okolici nad 8500 članov in članic, in ta silna družina naj se zglasi v nedeljo, da se bratje in sestre spoznajo, da se razveselijo in zavedajo se, kako so močni, kadar so združeni. Na prav veselo snidenje v nedeljo !
-o-
O Miss Ana Kuhar, 3749 E. 95th St. in Richard Glaser, 9511 Marah ave. sta se v Clevelandu ob polnoči na novoletni večer poročila v Keith gledališču.
L
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
_ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY_
NAROČNINA:
Za Ameriko........$4.00 I Za Cleveland po pošti. .$5.
Za Evropo.........$5.50 | Posamezna številka ...3c.
Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 0628
JAMES DEBEVEC, Publisher
LOUIS J. PIRC, Editor
Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only.
Entered as second class matter January 5th, 1909: at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
.83	No. 1. Fri. Jan. 4th, 1929.
Nov začetek.
"Ameriška Domovina" stopa s to številko prvič v tem -letu pred svoje zveste in dolgoletne naročnike-prijatelje. Trideset let je že minulo, odkar je "Ameriška Domovina" prvič pozdravila svoje naročnike v Clevelandu in po širni Ameriki ter jim želela srečno in zdravo Novo leto! Danes stopamo pred vas z 31. pozdravom in vam želimo vsem skupaj, našim lojalnim naročnikom — srečno in zdravo Novo leto! Imamo med našimi naročniki rojake, ki so naročniki od prvega začetka do danes, in zlasti tem želimo, da bi z nami praznovali 50 letnico obstoja našega časopisa.
Ob novem letu se delajo obljube, sklepi, obnavljajo se prijateljstva, poravnajo se spori. V največ slučajih je vse to brez pomena, kajti narava premaga najboljše ideje, in ljudje se vrnejo k starim razvadam, kjer ni dovolj trdne volje, da se spolne ono, za kar se je človek obvezal. In kako so Cleve-landčani praznovali dohod novega leta? In po Cleve-landčanih lahko sodimo tudi vse ostalo ameriško prebivalstvo. Od prvega do zadnjega restavranta, od prvega do zadnjega gledališča, vse je bilo prenapolnjeno! Poroča se, da je nad 200.000 ljudi se nahajalo ob polnoči novega leta v zabaviščih, kjer so plesali, rajali in prepevali kot divji! Zakaj? Bili so veseli, ker eno leto je minulo, bili so veseli, ker je prihajalo novo leto. Če so pri tem kaj mislili druzega, prav dvomimo. Povprečni človek pač vporabi priliko, ko se zaključi staro leto in prihaja novo, da se veseli in raja misleč, da bo s tem pozabil svoje skrbi, misleč, da mu bo novo leto prineslo vse kaj druzega kot leto, ki se je pravkar poslovilo. Toda tudi leto 1929 bo minulo kot je minulo že skoro 6000 let, odkar se piše naša zgodovina, in ljudje so vedno enaki na koncu enega leta: vesele se, ker se staro leto poslavlja, veselijo se, ker prihaja novo. Zakaj in kako, o tem nihče ne premišljuje.
Mi Slovenci v Clevelandu nismo imeli baš dobrega leta v letu 1928. Stotine naših rojakov je bilo lansko leto brez dela skoro stalno, tisoče jih je počivalo en mesec, dva, tri ali več, toda v splošnem vzeto, moramo na vsak način zaznamovati napredek. Vzemimo našo Slovensko Dobrodelno Zvezo. Napredovala je v preteklem letu za 7 novih društev in za 1800 novih članov. To je lep napredek, katerega so povzročili oni naši rojaki, možje in fantje, ki po svojem dnevnem delu najdejo še vedno nekaj časa, da posvetijo svoje sile in zmožnosti občnemu blagru, ki se žrtvujejo za druge, dočim velika množica naroda brez odgovornosti počiva. Tem delavcem na našem društvenem polju gre vse iskreno priznanje. Plačal jih ne bo nihče kot njih lastna zavest, da so storili, kar so mogli storiti v svojih močeh za svojega rojaka. Plačala jih bo zavest, da so pripravili k društvu moža, ženo, fanta, dekle, ki se ponesreči, ki zboli, in ki dobiva podporo, brez katere bi sicer postali nadlega svojemu bližnjemu.
In naše gospodarsko stališče v Clevelandu? Tu imamo banko, slovensko banko, ki se je tekom leta 1928 dvignila v premoženju od štirih milijonov na pet milijonov. To je slovenski denar, to je naša gospodarska sila. V tem oziru smo Slovenci imenitno napredovali. Ko bi ljudje natančno mogli vedeti, ko bi se jim moglo vse razložiti, koliko so s tem pomagali stemim sebi, našim trgovinam, našim delavcem, ko so v obilni meri vlagali svoje prihranke v svoj domač hranilni zavod, tedaj smo prepričani, da ne bi bilo Slovenca v Clevelandu in okolici, ki ne bi imel svojih prihrankov v domačem hranilnem zavodu. Ko bo zadnji rojak v Clevelandu sc otresel tiste nam tako škodljive misli, da mi ne premoremo nič, da nismo ničesar zmožni, da so tujci vse boljši kot smo sami, tedaj bomo imeli v Clevelandu napredek, za katerega nas bodo zavidali sami Amerikanci, ki so prvi mojstri financ in zavednosti na"vsem svetu.
Leta hitijo mimo nas. Prišli ste v Ameriko pred 40, 30, 20 ali mogoče pred petimi leti. Ozrite se nazaj, nazaj na leta svojega bivanja v Ameriki. Kaj ste pripomogli k svojemu napredku, kaj ste naredili za napredek vsega slovenskega naroda v Clevelandu in Ameriki! Vi živite na tem svetu, da se borite, da delate, da služite svoj kruh. Leta minevajo, staramo se, vi, vaš brat, vaš sorodnik, prijatelj. Dajte, da ne bomo zastonj živeli na svetu. Potrudite se! Vsak po svoje! Bodimo iskreni, delavni, varčni, toda ne kislih obrazov, veseli ob prilikah, bratski, veselimo se napredka svojega bližnjega, naših narodnih zavodov, kot naših cerkev, naših narodnih domov, čitalnic, telovadnic, časopisov, delujmo za skupni napredek, ne zavidajmo nikdar nikomur, zlasti lastnemu rojaku ne. Začnimo znova, napnimo vse svoje sile, v nas je moč, sposobnost, in leto 1929 nas bo pripeljalo še k večjemu napredku kot leto 1928.
i
Pred 15. leti v Clevelandu in po svetu.
Iz arhivov "Clev. Amerike" leta 1913.

Božična številka "Clevc-landske Amerike" je izšla leta 1913 dne 19. decembra, in je obsegala 24 strani.
Kako je bilo z delom v Clevelandu decembra meseca
I nam poroča "Clev. Amerika" j z dne 19. dec. 1913: Meseca decembra, 1919, je odšlo nad ] 50 rojakov v staro domovino, ! nad sto jih je odšlo v šume v I West Virginijo in mnogo v
druge kraje. Razne tovarne so za Božič odpustile mnogo delavcev.
Na Štefanov dan, 26. dec. 1913, so se pisale zvečer v Knausovi dvorani prošnje za prvi in drugi državljanski papir.
Mrtvega so našli dne 20. dec. 1913 rojaka Franc Medveda, ki je stanoval na 6424 Spilker ave. Bil je star 63 let. V Ameriki je bival nad 20 let. Doma je bil iz okolice Novega mesta. Zadela ga je srčna kap.
Dne 21. dec. 1913 je umrl v Glenville bolnici Frank Sku-bi. Doma je bil iz Sta.re vasi pri Grosupljah. Bil je samec in dve leti v Ameriki.
Za leto 1914 so bili sledeči odborniki izvoljeni pri Slov. Narodni Čitalnici: predsednik dr. F. J. Kern, podpredsednik J. F. Faletič, tajnik J. Polak, drugi tajnik M. Cvel-bar, blagajnik Hinko Bole, pomožni tajnik in knjižničar F. Kovačič. Nadzorniki Jos. Kalan, Zofi Birk in A. Peter-lin.
Božična sezona v letu 1913 je bila enaka letošnji, kar se tiče roparskih napadov. V časopisu beremo, da se je pripetilo pred 15. leti v Clevelandu okoli Božiča vsak dan do 15 roparskih vlomov. Več roparskih napadov smo imeli tedaj tudi v slovenski naselbini.
Ob božičnih praznikih je starišem John Gornik umrla 4 letna hčerka Rozika.
Dne 27. dec. 1913 se je poročil Mr. Ignac Smuk z Miss Rafaelo Jerman.
DOPISI.
Collin wood - Cleveland, O.
Leto 1928 je za nami, minulo je, ni ga več. Izteklo se je v morje večnosti, ne povrne se nikdar. Nastopili smo zopet Novo leto. Bo ; ve, kaj nam prinese! Veselje al i žalost srečo in zadovoljnost, mogoče nas letos ne bo več med i ivi-mi, ne vemo, Bog vc! 'Vendar pa nas nekaj tolaži, da bo mogoče letošnje leto boljše kot je bilo 1928. In to upanje nas navdaja k veselju. Lansko leto smo v tem času delali račune in načrte za leto 1928, letos se pa ponavlja isto za drugo leto. Leto 1928 je bilo dokaj burno, ako se ozremo na politiko. Prvič v zgodovini Zjed. držav je kandidira! mož katoličan za predsednika, in obenem prvi kandidat, ki je javno obsodil našo blaže no prohibicijo. Žal, ni zmagal v političnem smislu, pač pa v moralnem. Idea njegova je še med nami in bo ostala, dokler bodo obstale Zjed. države. V čast in ponos mi je, da sem smel glasovati za moža in poštenjaka, in sicer prvič, ko mi je bilo dovoljeno prestopiti prag volivne koče. Z veseljem se bom spominjal tega dne!
Kot je bilo leto 1928 v širšem obsegu zanimivo, tako je bilo tudi v malem več ali manj. S tem mislim naše slovenske naselbine. Mirne vesti lahko trdim, da s takim uspehom se ne more nobena druga naselbina ponašati kot ravno naš Collinwood. Znano je že širši javnosti, da so si farani Marije Vnebovzete postavili svojo farno šolo, ki je bila dogotovljena v začetku lanskega šolskega leta. Krasna stavba dela čast in ponos celi collinwoodski naselbini Še predno pa je bila šolska stavba dogotovljena, so neka teri sprožili idejo za podaljšanje cerkve. Nekateri so temu ugovarjali, češ, kaj bomo pa z dolgom. Plačajmo najprvo dolg, katerega smo si nakopali l zidavo nove šole, potem pa mislimo na nadaljna farna popravila. No, vse se je lepo razvilo, malo debate je bilo in sporazumeli smo se tudi za podaljšanje cerkve. Danes
imamo šolo in cerkev povečano v splošno zadovoljnost vseh. Niti zdaleka si nismo predstavljali, da bo cerkev tako krasna ko bo povečana. Vsi smo se čudili umetniškemu delu, katerega sta izgoto-vila brata Satkovich. V resnici sta si pridobila brata Satkovich s tem splošno zadovoljnost pri faranih. Kako je bilo potrebno povečanje cerkev se je videlo takoj na božični dan. Prej je bila cerkev premajhna, sedaj je še enkrat večja kot prej, pa je še premajhna. V resnici v Collin woodu se godijo čudeži.
Da pa naša naselbina tako napreduje se imamo v prvi vrsti zahvaliti našemu neumornemu delovalcu Rev. Milan Slaje-tu. Koliko dobrega je Rev. Slaje naredil za collinwoodsko naselbino, ve samo oni, ki to delo opazuje. Poleg farnih poslov, katerih ni malo za tako obširno faro. je Rev. Slaje ob vsakem času na razpolago, kadar se gre za napredek fare in naselbine. Deluje tudi zunaj cerkve, poučuje dramatiko, otroke uči slovenščine, katerih je sedaj čez 100 pri pouku. Rev. Slaje, mi smo z vami. Bog ohrani vas še mnogo let med nami!
Sedaj ko je podaljšana cerkev, pa bo potrebno cerkev nekoliko olepšati. V svrho tega namena je cerk. pevski zbor sklenil, da priredi zabaven večer ali takozvani "klo-basni banket," in sicer dne 6. ian. v gornji dvorani Slov. Doma na Holmes ave. Čisti preostanek je namenjen za olepšavo cerkve. Ni moj namen hvaliti cerkveni pevski zbor, resnea pa je, da so pevci tega zbora vedno pripravljeni delovati za napredek fare in cerkve. Torej, dragi fa-| rani, pojdite tudi vi pevcem na roke, vdeležke se njih jiri-I reditve. Slovenec je rad ve-I sel, jc -saeli družbi, in kje je več veselja in zabave kot na prireditvah slovenskih društev! Pridite vsi, naj nikogar ne manjka, komur je mar napredek naše fare.
Vabimo pa tudi druge roja ke iz sosednjih naselbin, iz St. Clair-ja, iz Newburgha. Nottinghama in Euclida. Posebno pa vabimo one, ki se čutijo prikrajšane radi plesa v adventu. Pustni torek bo kmalu tu, plesne veselice bodo zopet prekinjene, vsaj od strani katoliških društev. Torej požurite se, da ne bo treba potem kikati, akoravno je ze-o priporočljivo se malo premagovati.
Konečno pa želim vsem naročnikom Ameriške Domovine veselo, srečno in blagoslovljeno Novo leto! Na svidenje na veselici 6. jan.
Frank Kovačič
Cleveland, Ohio. Cenj. g. urednik, prosim vas, odmerite mi nekoliko prostora v našem priljubljenem časopisu "Ameriška Domovina." Napisati želim par vrstic za naše dru štvo Clev Slovenci št. 14 S. D.'Z. in to pa radi p^čevanja mesečnih asesmentov tekoir zadnjih dveh let, 1927 in 1928. Trudil sem se na vse načine, da bi navadil naše člane, da se asesmeiit 'redno placujc: vsako drugo nedeljo v mesecu na seji, potem pa vsakega 25. dneva v mesecu v Slov. Narodnem Domu- da nekateri tega nečejo vpoštevati, drugi pa zopet nalašč nagajajo. Stvar je prišla tako daleč, da mi ne kaže druzega, kot dn sploh ne vzamem nobenega asesmenta več na domu, pa
naj pride kdor hoče. Eni pridejo plačat 26. v mesecu, drugi 27 , tretji zopet 28. in se pozneje. Ravno za december je poslal en član plačat ases-
ment 30. dec.
Vidite člani, da na ta način se ne more držati reda pri dru-štvenem poslovanju. Neka-
teri so zopet navajeni in se izgovarjajo: če bom pozabil, pa ti založi! Povem tukaj javno, da ne bom zakladal za nikogar, naj bo Peter ali Pavel, in mirna Bosna je. Kaj pa se bi zgodilo, ako bi jaz pozabil poslati asesment na glavni urad. in bi bilo celo društvo suspendirano. Kaj bi potem naredili z menoj? Obesili bi me na ta prvo hruško ali pa jablano. Druzega ne kaže kot da vsak za sebe skrbi, da bo imel vsak mesec vse plačano, potem bo pa vse v redu. Nihče ne ve, kje ga čaka nesreča, in če asesment plačan ni, tudi podpore ni.
V letu 1927 je bil en član pri našem društvu vedno suspendiran, pasiven in zopet nazaj sprejet. Tako se je zgodilo, da je bil suspendiran v novembru 1927. V tem času je pa nastopila bolezen. Zgubil je dvajset dni podpore. Od onega časa pa ima vedno vsak mesec vse točno plačano, navadno še za en mesec naprej. Ta se je naučil kaj je suspendacija. Nekateri člani mislijo: kaj, bom pa drugi mesec plačal. In ravno tu je velika napaka. Ako ne more plačati za en mesec bo za dva še težje. Poznam člane, ki imajo denarja dovolj za vse druge stvari, za asesment pa ni denarja. Pa pride suspendacija in se jezijo in kolnejo tajnika, zakaj jih je suspendiral — hudič! Če ne plačam enkrat, saj me ni treba dati v časopis. Takim članom svetujem, da vzemite pravila v roke, pa jih pazno prečitajte. Če bi pa tajnik hotel zaklada-ti za nemarnost članov, bi moral imeti banko na razpolago, sam bi pa skozi prste gledal.
Ponovno povdarjam na tem mestu, da se asesment plačuje na seji in 25. dne v mesecu v S. N. Domu. Nikjer drugje. In kdor ne bo plačal do 25. dne v mesecu do 8. ure zvečer, bo vsak suspendiran. In naše seje, kako izvrstno(!) so obiskane! Po 15 članov pride na vsako navadno sejo. Marsikateri pravi: kaj bom hodil na sejo, saj sam ta ali oni govori, drugi pa nič. Kar pa ni resnica. Vsak član je opravičen do besede, samo na sejo je treba priti in govoriti. S tem boste koristili društvu kot Zvezi do boljšega uspeha. In tisti člani, ki tako govore, navadno kritizirajo po privatnih stanovanjih: češ, to ni prav. Pridite na sejo in po-/ejte kaj ni prav. Ker enake zadeve spadajo samo na sejo in nikamor drugam. Vsak se naj spomni prisege, ki jo je položil, kaj se sme govoriti izven društvenih sej in kaj se ne sme govoriti. Zadnja naša letna seja je bila tudi dobro obiskana — 30 članov jc bilo na seji. Ko pride na vrsto volitev odbora, so pa vsi nav-skriž: predlagam ta starega, in zopet drugi: kar ti bodi, ki si že vajen. Posledica tega je nezadovoljnost drugod. Povem vsem onim, ki niste bili na zadnji seji, da nimate nobene pravice kritizirati in napadati, ker edini prostor za take stvari je društvena dvorana, kjer zborujemo. Če sem še vzel tajništvo za leto 1929 sem to storil proti svoji volji. Z največjim veseljem sem šel na decembersko sejo, ker sem gotovo pričakoval, da bo to moja zadnja, toda je prišlo drugače.
Vseeno bom gledal za korist in procvit društva in Zveze kot sem doslej. Kaj pa agitacija za nove člane' Ali smo naredili svojo dolžnost vsak? Nikakor ne. Na vsak način bi lahko dosegli desetkrat to-liko kot smo. Apeliram na člane, da bi bili bolj agilni v letu 1929. Kar se tiče novih članov je po novih pravilih vsak nov član med 16-30. letom prost vstopnine in zdravniške preiskave, poleg tega je pa še nagrada od Zve-
ze $1.00 od člana in od društva tudi en dolar. Torej pri nas dobi vsakdo za vsakega novega člana $2.00 nagrade. Na delo, člani, za večje dru- j štvo. Opozarjam tudi člane, da imamo veselico dne 2. febr. v Slov. Narodnem Domu v j korist društvene blagajne, j Naj bi se člani odzvali v velikem številu. Od sddaj naprej plača vsak član 15c mesečno v društveno blagajno, kar pa nikakor ne zadostuje za vse društvene stroške, zato moramo iskati drugi vir dohodkov.
Konečno pa pozdravljam splošno članstvo S. D. Z. in želim srečno in zdravo Novo leto 1929. Za društvo Clev. Slovenci št. 14 S. D. Z.
F. Končan, tajnik.
Borite se proti
inffuenci
Bodite pripravljeni, ko skuša napasti influenca vas in vašo družino. Ne omalovažujte navadnih prehladov in kašljev, bolečin v prsih, v križu ter splošno uneto grlo. Poskrbite za to brez zamude.
Sleherni v vaši družini naj bi se večkrat namazal s PAIN-EXPEL-LERJEM, posebno v slučaju utrujenosti in bolečin. Pazite na mokre noge — močno zdrgnite podplate in preobujte nogavice.
Lažje je preprečiti kot pa zdraviti.
Vsledtega imejte vedno doma stek-lcnico PAIN-EXPELLERJA. Od-
pravi muskularne zbodljaje in bolečine. Več kot 60 let star in v rabi po vsem svetu.
V dveh velikostih, 35 in 70c.
Vaš lekarnar bo priporočal PAIN-EXPELLER. •
77>i' Laboratories af tTA.t UitHTEH fj CO.
MCRRV ANO MITH rifTH .T
BROOKLYN, N.V*
KAJ VSE DOŽIVIJO LETALCI.
Pilot Byrda, po imenu Berg Acosta pripoveduje v ameriških listih zanimive slučaje iz j letalskega življenja, med drugimi tudi tega: Ko se je pripravil Byrd za polet okoli sveta, ga je spremljalo veliko : število letal. V enem izmed teh letal je vzel pilot s seboj tudi časnikarskega fotografa. Kar naenkrat je stroj odpovedal. Letalo je bilo ravno nad visoko goro. Kamorkoli je pilot pogledal, povsod so bila tla zaraščena in nikjer ni bilo pripravnega mesta, da bi mogel pristati. Ni kazalo drugega kot zapustiti letalo in se rešiti s pomočjo padala Pilot in njegov potnik sta bila pripravljena za zadnjo skraj- j nost. Vsak je že držal padale v rokah. Fotograf je bil na- j tančno poučen, kako naj rav na s padalom. Letalo je bilo v stalnem padanju. Pilot je bil pripravljen, da skoči iz letala. Zapovedal je fotografu, naj pride na krov. Toda fotograf se je tiščal k tlom in j ni mogel iz strahu spraviti niti besede iz sebe ter je samo zmajeval z glavo. Pilot mu je še nadalje grozil. Fotograf pa je le zmajeval z glavo. V zadnjem trenotku je pilot poskušal s tem, da je ročno zgrabil fotografa in ga posku- | šal izvleči iz luknje. Nekaj i sekund sta se pretepala kot neumna. Toda vse zastonj.. Pilotu se ni posrečilo, da bi spravil fotografa na krov letala in radi tega tudi sam ni hotel izskočiti ter prepustiti fotografa njegovi usodi. Vrnil se je k stroju in ga je pri pravljal za pristanek na drevesu. Letalo trešči na drevo. Motor se je odtrgal in padel na drevesu. Brez nevarnosti sta splezala oba potnika navzdol. Ko sta bila na tleh, pa je pilot imel priliko, da se zahvali za rešitev. Zgrabil je strahopetnega fotografa in ga na vso moč pretepel.
Acosta sam pa je doživel sličen dogodek na lastnem letalu. S seboj je vzel strahovito debelega potnika. Letalo je zašlo v meglo in debelu-har je začel pilota poučevati. Vsako minuto je pokukal iz svojega sedeža k pilotu in nekaj zagodrnjal, nato pa od-skočil nazaj na svoj sedež. Zdelo se je, da se ziblje sem in tja ogromno breme. Leta-lo se je radi tega dvigalo in padalo. Spretnemu pilotu se je vendar posrečilo, da je vzdržal ravnotežje. Ko se je pilot že vsega naveličal in ko jc prišel debeluhar zopet k stroju, ga jc udaril z vso močjo po nosu. Zaleglo je. De" ! beluhar se ni niti ganil več. Pilot pa je našel pot iz megle, |
SE NI TREBA
nič ženirati. Le pridite, veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam
M. VRANEŽA ,17105 Grovewood Ave.
I	(W-x)
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
6131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American banko Vhod samo iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 let na St. Clair Ave.
rf=

Mi imamo popolno zalogo
R. C. A. RADIOL
ter
CR0SLEY radio aparatov
Prodajamo tudi tube. Dajemo sete tudi na poskušnjo.
Lahka odplačila.
A. Grdina & Sons
15301 WATERLOO RD.

J
j EflSsSSs
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ženski klobuki.
Trgovina zaprta vsako sredo pop. skozi culo leto.
6111 ST. CLAIR AVE.
Telefone: Randolph 3030.
Garantiran premog pravi Pocahontas
Forked Lump or En* ...............$10.75
Shoveled Lump or Esc .......... 9.25
Forked Nut ............................. 8.50
Shoveled Nut ......................... 7.75
Domestic Mine Run ................ 7.2S
Royal Blue Diamond Lump .... 9.50 Bonny Bluo Diumond Lump .... 9.00
Dorothy and Jumbo Lump ...... 8.50
Crystal Lump ........................... 7.25
Ebony Lump ................. 6.25
Jcddo Lehieh Hard Coal . 15.50
Domestic Size Coke .................... 9.50
Govori se slovensko. QUINCY E. 105th JARD, tel. Garfield 1900 ST. CLAIR — 55th JARD, tel. Randolph 0280
THE YATES COAL CO.
303 ROCKEFELLER BLDG. Main 7878
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOHAR
6521 ST. CLAIIl AVE.
če hočete delo pooenl in pošteno, pokličite mene.
Randolph 5188
(w.f)
Kraška kamnoseška obrt
15307 Waterloo Rd.
(V ozadju trgovine Grd in« & Sons) Edina slovenska izdelovalnlca najrob" _nlh spomenikov	^LL
fT^TTkHVTuafl'f'S'MB
Vf
O
skupnih društev Slov. Svob. Pod. Zveze
v Clevelandu, Ohio,
V SLOV. NAR. DOMU V SPODNJI DVORANI
E Krasna darila za maske. H g	50c vstopnina.	S
»»ni»»»»»»»»»»»»»»:»»»»mii{«
A. F. SVETEK CO
•	POGREBNIKI
478 E. 152nd St.	...	Kenmore 2016
15222 Saranac Itd.	- - -	Glenville 5751
Kadar potrebujete ambulanco ali pojfrcbnika, pokličite nas za dobro postrežbo.
A. J. ŽUŽEK
ODVETNIK
Urad,:.210 Engineers Bldg. — Main 8038 Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. — Kenmore 2857-J
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
v mestu (čez dan) 1259 Union Trust Bldg. E. 9th in Euclid Ave. Telefon Main 7260.
Podružnica na 670 E. 152nd St. (Nasproti Slovenske Zadruge) Zvečer od 6:30 do 8:00. Soboto popoldne od 3:00 do 5:00
Telefon Gcnville 7889
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.
Piše Jaka.

Spisal Tone Prijatelj.
Dne 18. decembra lanskega leta smo imeli strelske vaje pri našem klubu, kot vsaki torek. Po streljanju smo stopili skupaj trije, Hoffartov Lojze, Tone Baraga in Tone iz Chardon Rd. in se dogovorili, da gremo drugi dan, to je 19. decembra na lov. Posebno smo morali eden drugemu povdarjati, da gremo na lov 19. dec., torej ne jutri, ker predno bomo šli domov, se bo že pisalo 19. dec. in če bi se zmenili, da gremo na lov "jutri," b lahko prišel 20. dec.
Ko smo se dodobra zmenili, da vsi držimo besedo, da gremo gotovo na lov, smo se še malo vstavili na kegljišču v Slov. domu, potem malo "za baro," in tako smo si končno voščili zunaj na dvorišču dobro jutro, in lahko smo rekli, da gremo na lov danes, ne jutri. To je bilo potrebno, ker je Baraga po vsej sili rekel, da gremo jutri na lov in mu je moral Hoffart dopovedati, da smo že danes, ker je že tretja ura zjutraj.
"No, tako je," je rekel Baraga, "pa sem mislil, da gremc na lov jutri ne danes."
Pa se je dal po velikem trudu Baraga potolažiti in si dopovedati, da danes je 19., jutri bo pa 20. Na lov pa gremo 19. in to je danes.
Ona dva sta jo mahnila vsak s svojo "lizo" na svoj dom, jaz sem jo pa zakrenkal gori proti hribu, na Chardon Rd. Liza jo je dobro mahala, jaz sem se dobro počutil, edino kar me je skrbelo je bilo to, kako se bom zmazal, da me doma ne bodo slišali, kedaj sem domov prišel. Je tako sitno, če se mora človek odgo varjati, kadar te začno spraševati kot pri spovedi: kje si bil tako dolgo, pa kaj si delal, pa da nikdar ne veš kdaj je Čas domov, itd.
Iz tega vzroka pa vsakokrat, kadar mislim, da bom ostal dlje časa zunej, denem čisto novo olje v motor, da liza bolj potiho teče. Ta dan sem bil na to pa čisto pozabil in ko začne liza riniti v klanec na Chardon, začne na vse pretege kašljati, kakor da bi bila dobila po poti "flu".
"Prehladila se je," si mislim, "zdaj pa kreha, vrag stari. Pa ravno pred hišo mora delati tak špektatel, da se bo zbudila vsa hiša in jutri bo pa tako nerganje, da bo križ."
Čimbolj sem lezel v hrib, tembolj je liza godrnjala in ni kazalo druzega, da sem jo vstavil, zaprl motor, potem pa šel zadaj in jo začel riniti v klanec. Ker sem korenjak, liza pa bolj tarnale sorte, sem jo kmalu zrinil gori po klancu in na dvorišče. Prav potiho sva jo primahala do hiše in še bolj potiho v garažo, kjer sem brcnil lizo lizasto z nogo rekoč: na, zdaj pa delaj ropot kolikor hočeš, ko sva doma, pa sem se lepo zmazal v spalno sobo, da ni nihče slišal. Ko sem bil pa enkrat pod kov-trom, sem močno zakašlal misleč, zdaj mi tako ne more nihče nič!
"Aha, sem že dober," si mislim. Vsi trdno spe. Zato se sklonim s postelje in napravim uro budilko, da bo začela klicati čez pet minut, pa se lepo vležem nazaj. In res, čez Pet minut začne ura ropotati in skakati po omari, da sc je slišalo po vsej hiši. Jaz se pa delam, kakor bi prav trdno spal. Kar začne žena:
"No, kaj nc slišiš ure? Če Misliš iti na lov, vstani, pa ka-vo si skuhaj. Jaz ne bom J'stajala za tisto šalco kofeta. V ajsbaksi je pa lonč. Je že vse pripravljeno. Pa glej, da 8e ne bo kakšna nesreča pri-
sodila na lovu. Pa da boste dali mir okrog hiie, da ne bo ves Cleveland vedel, da greste na lov."
"Kaj je že toliko ura?" se navidezno začudim. "Arka j laudon ali sem fajn spal. No, bom pa vstal."
Pa sem se tako pretegaval, j kakor bi celo noč v postelji le- S žal, ne pa samo pet minut, pa to je vse zaradi tistega ljubega miru.
Šel sem lepo v kuhinjo, skuhal kavo in vse lepo pripravil za na lov, potem sem pa čakal na Hoffarta in Baraga.
Dve uri sem sedel v kuhinji in začel prav po starokrajsko kleti, ker ni bilo onih dveh od nikoder. Mislil sem že iti nazaj v posteljo, ko zaslišim zu- ; naj Hoffartovo lizo, ki je pri-kašljala gori po klancu. Pa naročil sem mu, da naj pride potihoma, zdaj pa dela tak ropot, da bo vso hišo spravil pokonci. Hitro tečem ven, da mu rečem, naj nikar tako ne ropota. Ko me zagleda začne pa mrha grda na ves glas trobiti. Jaz mu kričim, da naj bo tiho, on pa še bolj trobi. Skočim k njegovi lizi in mu j odtrgam roko od trobila ter mu povem, da naj ga nikar ne lomi in dela tak kraval, ker j žena je rekla mir in mir mora biti.
"Kje je pa Baraga?" ga vprašam.
"I kaj ga še ni tukaj? Če ga ne bo kmalu, bova šla pa sama."
Greva v kuhinjo, kjer dam Lojzetu nekaj "gorkega" za spiti, kar se oglasi telefon, ki začne zvoniti, kot bi kdo klical požarno brambo na pomoč. Tečem k telefonu in bil je Baraga, ki je rekel, da bo takoj tukaj.
No, ta je pa lepa. Najprej je delal Hoffart tak ropot ? trobilom, zdaj pa še telefon, žena je pa rekla, da če imeti mir okrog hiše. In res ni minilo dosti minut, ko pride žena v kuhinjo ter mi jih pove nekaj gorkih na ušesa, zakaj da delamo tak direndaj, ko se spravljamo na lov, da vsa soseska ne more spati.
Pa mi je Hoffart pomagal in rekel, da je on vsega kriv, v tistem je pa že tudi prišel Baraga in kar hitro smo se zmazali iz kuhinje, da žena ni imela časa vsega povedati, kar je mislila.
Zunaj smo se zmenili, da gremo vsi trije na Hoffartovo lizo, ker se lahko na njo zanesemo. Ima namreč tako navado, da se takoj zjutraj na tešče skašlja, potem je pa za ves dan dobra.
Srečno smo prišli še pred poldnem na prostor, kjer smo mislili loviti. Prostor je izbral Baraga in je rekel, da je tukaj dober prostor, ker je vlani ravno tukaj enega ustre-lil.
"Če si ga vlani ustrelil, potem tistega ni več, "rečem jaz. "Ampak jaz sem enega vlani tukaj zgrešil, listi pa zna biti kje v bližini."
Nisem še dobro izrekel vseh besed, ko se .zakadi iz Baragatove puške in zasliši se njegov glas: "Aha, ga že imam." In potem sem videl, da je bil to ravno tisti, ki sem ga jaz lansko leto zgrešil. Poznal sem ga po kratkem repu.
Kmalu nato sem zagledal zajčje copate v snegu in hitro pokličem Baraga, ki jih zna tako pokati, naj pride, da bo zavohal zajca. Baraga se v hipu obrne in se zaleti čez fenc in prileti s tako silo na drugi strani na tla, da je kar zabobnelo in oh, smola, priletel je ravno na spečega zajca, ki je spal pod fencom in sa-
njal o božičnih poticah. Zajec prasne na plan, jaz pomerim in ustrelim dvakrat ', bum-bum, Baraga dvakrat: bum-bum in za nameček še Hoffart: bum-bum. Joj, kako jo je opletal zajec čez drn in strn z .zdravo kožo in veselega srca.
Mi trije smo se spogledali in nič nismo rekli.
Čez nekaj časa smo vseeno prišli do besede in Baraga se je pričel izgovarjati, češ, da je preveč mraz in da strel zmrzne, predno pride do zajca. Hoffart je pa rekel, da pravzaprav bi moral zajec vseeno pasti, če se ga zadene ali ne in vsled strahu, ko zasliši strel. Da je on enkrat streljal na zajca, pa ga ni prav nič zadel, pa je zajec vseeno padel in na mestu umrl. Jaz pa nisem rekel nič.
Kmalu potem je naš pes "Lipe" spodil enega dolgouš-ca, ki nam je pa ušel in se skril v neke dupline. In Baraga se je spravil na delo in začel kopati v tiste luknje in je toliko časa kopal, da je prišel do njega in ga izvlekel za rep iz luknje. Vdaril ga je po ušesih, da je kar zazvenelo in zajec je bil naš.
Tisti dan nismo imeli posebne sreče in šli smo kar k farmarju v klet, in se okrep-ali po napornem delu. čeprav smo imeli samo dva zajca, bili smo vseeno veseli in zadovoljni, da se je vse tako lepo končalo v farmarski kleti, kot se to spodobi. -o-
St. Clair Merchants Bowling Club
(Kegljanje v sredo 2. jan. 1929) KRAJC:
Verbič	219	172	180
Lučič	139	132	135
Gornik	151	133	177
Kaušek	147	144	' 162
Demshar	167	-85	144
Total	■ 823	766	798
KARO:			
Griesmer	138	146	160
Oman	165	131	163
Anžlovar	103	129	119
Pozelnik	167	120	163
Blind	125	125	125
Total	1698	651	730
HERC:			
Zalokar	217	137	221
Štampfcl	115	113	132
Kalish	185	142	136
Mally	143	125	124
Grdina	178	156	159
Total	838	673	772
PIK:			
Klaus	176	100	170
Seliškar	158	136	137
Jakšič	191	132	178
Bukovnik	142	111	113
Roper	145	163	171
*	Kakor sc vidi iz razvrstitve igralcev, so nekateri "teamf" nekatere svoje igralce "prodali" oziroma jih zamenjali. Nekateri teami so bili premočni, zato so jim odvzeli nekaj boljših moči in jih dali slabejšim, da si ti opomorejo z novo silo. Se bo videlo, kako jo bodo vozili.
*	Božične potice in kolači, ocvrte piške in druge božične stvari, so imele pri razlili igralcih različen uspeh. Tako je na primer fotograf Bukovnik, ki je staro leto praznoval v prijetni družbi v Hill Grove, jako slabo podiral v sredo keglje, nasprotno pa je lože
l Zalokar, ki je večerjal ravno tam kot Bukovnik, rogovilil po kegljišču, da je bilo strah in groza—575 v treh igrah.
*	Kraje je dobil tri igre od Kare in Here tri od Pika.
*	Opomba: Od Pikovcev in Kare noben ne pije! Zato pa je tako!
Jaka, reportar.
MESTNENOVICE
O <35 ton otrok je bilo rojenih v Clevelandu tekom leta 1928. Približno 1300 otrok je bilo v letu 1928 manj rojenih v Clevelandu kot leta 1927, umrlo je pa 900 več oseb v letu 1928 kot pa v letu 1927. Zanimivo je dejstvo, da v letu 1928 v Clevelandu niso bili rojeni nobeni trojčki, dočim se je rodilo 338 parov dvojčkov. 8506 fantičev je bilo rojenih v preteklem letu, dc-j klet pa 460 manj, torej bomo moški še vedno imeli prvo besedo.
O 237 oseb je bilo ubitih od avtomobilov v Clevelandu tekom leta 1928, ali eden manj j kot v letu 1927. Napredovali
Slov. pogrebnik in licenzirani embalmer v Newburghu
LOUIS L,. FERFOLIA
3515 E. 81st St.
Tel. Broadway 2520
Na razpolago bolniški voz, noč in dan. Se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
smo torej, in sicer v obilici, kajti v letu 1928 smo imeli v Clevelandu 7568 avtomobilov več kot pa v letu 1927, kljub temu pa je bila lansko leto ena oseba manj ubita.
MALI OGLASI
Zahvala!
V čast mi je na tem mestu se iskreno zahvaliti vsem vdeležencem "surprise party" dne 29. dec. 1928, ob priliki moje 50 letnice. Predvsem se naj-iskrenejše zahvalim dragi moji soprogi Mary Sedej, kateri gre prva hvala za ta večer. Dalje se zahvalim družinam Japelj, Kermavner, Štajnar, Louis Zdešar, Rant,. Andrew Zdešar in Ši-benik in vsem posameznim osebam ter moji hčeri Mary Sedej, Mrs. Strong in Mrs. Lavrič. Vsem skupaj prisrčna hvala in Bog živi!
JOHN SEDEJ, 19453 Tyronne Ave.
Soba
se da v najem poštenemu fantu. 5902 Bonna Ave.	(2)
Soba
se odda, enem ali dvema fantoma, s hra'no ali brez. 5801 Prosser ave. (4)
Zglasi naj se
takoj radi jako važne zadeve John Brotosh, in sicer v mlekariji na 1007 E. 66th Pl.	_
Pozor!
Delničarji in delničarke Slovenske Delavske Dvorane v Newburgu! Tem potom se vas obvešča, da se vrši letna seja dne 27. jan. 1929, v prostorih Slov. Del. Dvorane.
Iz urada dr. Marije Mag« št. 162 K. S. K. J.
Cenjenim članicam se tem potom naznanja, da je bilo sklenjeno na glavni seji društva, ki se je vršila 3. dec. 1928, da se poviša asesment za društveno blagaj'no 5c. Dosedaj smo plačevale 50c na mesec v društveno blagajno za $6.00 na teden bolniške Dod-pore, in to je bilo tudi za vse stroške društva. V resnici mala svota. In še sedaj, ko bomo plačevale 55c na mesec, je to mala svota, ko vidimo, da druga društva računajo po 75c 'na mesec za S7.00 na teden bolniške podpore, poleg tega pa še 10c, 15 ali 20 posebnega asesmenta. Prosim vas sestre, da vse vpoštevate to naznanilo. Prihodnja seja se vrši 7. jan. 1929. Vse one, ki pošljete svoj asesment po otrocih ,vas orosim, da jim daste 5c več kot po navadi. Prosim pa tudi, da pridete vse, katerim vam je mogoče, na sejo.
Sestrski pozdrav! MARIJA HOČEVAR, tajnica.
Pujske in prešiče!
i,\ ' i . .
Hiša naprodaj
v fari sv. Vida, 9 sob, za eno družino, parna kurjava, moderno, škriijeva streha, kamenita podlaga, lot 40x194, na 6303 Dibble Ave. Cena samo $7500, na odplačila. Marcus A. Bratelj, 3103 Superior Ave. Tel. Prospect 0282 (3)
Soba
in kuhinja se da v najem pečlarju ali dekletu. 1167 E. 74th St.	(3)
Vsem vlagateljem, ki vložijo na našo Hranilnico denar med prvim in petnajstim januarjem, bomo kot druga leta prišteli obresti od 1. januarja dalje.
OBRESTI PO
5%
INTERNATIONAL SAVINGS & LOAN COMPANY
Slovenska Hranilnica 6235 St. Clair Ave. Podružnica: 819 E. 185. St.
Cleveland
c ->
Sprejemamo vloge po pošti.
Nad dva milijona dolarjev premoženja.
5% obresti je več kot 4%
Kuhinja in soba
se da v najem, ali pa samo soba. F. Intihar, 426 E. 158th St.	(i)
PRIPOROČILO
Rojakom v Warren, Niles, Youngs-town, Girard, Ohio, in okolici naznanjamo, da je naš zastopnik tam
Mr. Vincent Habich
108 Burton St.. .Warren, Ohio,
ki ima polno moč pobirati naročnino, oglase in tiskovine za naše podjet ter ga vsem priporočamo kot poštenega
moža.
Uprava "Ameriške Domovine." (x)
Prodam
v starem kraju na D0'enjskem lepo posestvo, poceni. Hiša je delana in pripravna za gostilno in trgovino. Natanko se poizve pismeno ali osebno na 1038 E. 70th St., Cleveland, Ohio. __ (1)
Louis Safran
CANDY STORE iN SENVIČI 1001 E. 62nd St. —Tel. Florida 1894-J
(x-Jan. 1)
Išče se
priletna žena, ki bi varovala enega otroka in opravljala lahka hišna dela. Zglasi naj sc po šesti uri zvečer na 1187 E. 167th St. ________O)
158 akrov farma
v Austinburg, Ohio, sc zamenja za malo farmo blizu mesta ali hišo v mestu. 50 akrov trte, 10 akrov sadja. Vse orodje, dva traktorja. KRIST LOZAR, 3870 E. 93rd St.	_(x)
Izdelujemo ključe, P"Pravljamo gramofone, brusimo brivske britve in razna druga rezila. Solidno delo. Sc priporočam.
FR. CEPEKLO 6729 St. Clair Ave.
(Wed-*)
Danes be povprašuje največ za
WEBSTER
cigare
ker imajo jako prijeten duh.
Jack Vidmar,
zastopnik.
Tel. Eddy 3910-W
(x—Fri)
Podpirajte trgovce in podjetja, ki imajo oglas v našem listu.
Leopold Kushl&n
SLOVENSKI ODVETNIK
Čez dan: 513 ULMER BLDG.
Zvečer od 8—8 6411 SI. CLAIR AVE.
Slovenska mesnic*
največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam
Martin Frank
St. Clair Market stojnica 18—20.
(w)
Trije kralji
pozor rojaki, pred njimi. Miha Gašperja vpraša, kam gre. Miha reče, grem na 16805 Waterloo* Rd. k A. Boltezarju naročit obleko. On naredi obleke od $38.00 do $45.00 z dvojnimi hlačami.	(Fri)
Stanovanje
se da v najem, štiri sobe, na St. Clair ave. Za $18.00 na mesec. Vprašajte pri John Gornik 6217 St. Clair ave.
(Fri.-x)
Ali potrebujete
PERJE in PUH
na postelji?
Pišite naši slovanski tvrdki za uzorec perja, katere pošljemo j vsakomur BREZPLAČNO. V za-i losi imamo tudiL blazine in pernico. Pišite na naslov:
A. STETZ FEATHER CO. 138 Passaic Street,	Passaic, N. J.
POZOR! POZOR!
Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela it medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila.
Complete Sheet Metal Works
F. J. DOLINAR
1403 E. 55 th St.
Tel. Rand. 4736	(f
•oba it. 7. Tel. Rand. 5195
Tel. Cherry 3982
POZOR!
Ali ste ie pregledali vaše strehe, žlebove in furneze?
Ako ne, pokličite nas in z veseljem vam bomo naredili, kar se tiče naše stroke.
Prinesite zdravniške recepte k nam!
Samo sveža in čista zdravila se pripravljajo pri nas na pravilen in sanitaren način, glasom najboljših predpisov le-karništva. Mi imamo v zalogi le najbolj čista zdravila in kemikalije, da vam lahko toliko bolje postrežemo. Zaloga je čista in sveža, in zanesete se lahko, da bo vaš recept natančno po navodilu izpolnjen. Mi naredimo le, kar predpis zdravnika zahteva, in raditega vam zdravila tudi pomagajo.
Mi smo v lekarniškem poslu že od leta 1881.
NATIONAL DRUG STORE vogal 61. cest« in St. Clair eve.
Soba
in kuhinja se da v najem pečlarju aii dekletu. 1167 E. 67th St.	(2)
JERRY GLAVAČ
1052 Addison Rd. Florida 5779-J.
* RUDOLF PERDAN ^
SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 185th St
Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle.
y i
Stanisla E. Opaskar
UČITELJICA NA PIANO
1106 E. 64th St.
Suite No. 8
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Iskrena hvala vsem onim, ki so ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem onim, ki so culi pri njeni. Iskrena hvala darovalcem veneev: Mr. in Mrs. Fra'nk Frank in družini, Mr. John Tomažič, Mr. in Mrs. Joseph Bubnich in družini, Mr. in Mrs. Louis Matko ter Mr. Hip.es od The Cleveland Builders Supply Co. Iskrena hvala za darovane sv. maše: Mr. in Mrs, Frank Perko ter družini, Mr. in Mrs. Frank Planinšek, Mr. in Mrs. Lukaes in družini, družini Nose ter Mr. Anton Roitz. Blagi naš oče, mirno počivaj in srečo nebeško pri Bogu vživaj. Prosi za nas, da se kmaiu snidemo s Teboj. Žalujoči ostali:
IVANA TOMAŽIČ, žena ter sin CHARLES.
Cleveland—Newburg, dne 2. jan. 1929.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja, v najlepši moški dobi, v starosti 41 let, mojemu soprogu, oziroma očetu
Lawrence Tomažič
ki je preminul dne 24. decerbra ob polnoči. Ranjki je bil doma iz vasi Priloze, obči'na Novigrad. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo članom dr. sv. Jožefa št. 146 KSKJ. za obilno vde-ležbo pri pogrebu. Iskrena zahvala Rev. Father Gnidovcu za cerkvene obrede ter Air. Ivan Zormanu za krasno petje. Lepo se zahvaljujemo tudi pogrebniku Louis L. Ferfolia za tako lepo urejeni pogreb in za vso naklonjenost ob času bridkih dni.
Od 1. do 15.
januarja
Velika maškerada
DNE 12. JAN., 1929
ones
uslugo.
—	Govori, prijatelj pravi d'Artagnan.
—	Ne upam se, ker se bojim, da ne bi mislili, da me je sreča spridila.
—	Torej si srečen, prijatelj moj? vprsaa d'Artagnan.
—	Tako srečen kakor je le mogoče, vendar pa me morate vi storiti še bolj srečnega.
—	No, torej govori! če je odvisno to od mene, se zgodi.
—	O, gospod, samo od vas je odvisno.
—	Torej, jaz čakam.
—	Gospod, usluga, za katero vas prosim, je, da me ne imenujete več Mousqueton, temveč Mouston. Odkar me je doletela čast, da sem mon-signorjev oskrbnik, sem si nadel to zadnje ime, ki je bolj častitljivo in mi pridobi pri nižjem ljudstvu večje spoštovanje. Saj veste, gospod, kako potrebna je pri hlapcih pokorščina.
D'Artagnan se je nasmehnil; Porthos je podaljševal svoja imena, Mousqueton je svoje še krčil.
—	Torej, gospod? se oglasi Mousqueton, ves trepetaje.
—	No, da, dragi Mouston, bodi miren, odvrne d'Artagnan; tvoje prošnje ne poza bim in če si zadovoljen, te tudi tikal ne bom več.
—	O! vsklikne Mousqueton, ves rdeč od veselja, če mi izkažete tako čast, gospod, vam bom hvaležen celo svoje življenje, toda morda preveč zahtevam?
—	Joj! pravi d'Artagnan sam pri sebi, to je pač malo za toliko slabih novic, ki jih prinašam temu revčku, ki me je tako lepo sprejel.
—	In ostanete dolgo pri nas, gospod? vpraša Mousqueton, čegar obraz je dobil zopet nekdanjo veselost ter žarel kot peonija.
—	Jutri odidem, prijatelj, odvrne d'Artagnan.
—	Ah, gospocj! pravi Mousqueton, torej ste prišli samo zato, da nam napravite žalost?
—	Bojim se, da bo res tako, pravi d'Artagnan tako tiho, da ga Mousqueton, ki je ravno pozdravljal ter se obrnil, ni mogel čuti.
V d'Artagnanovem srcu se je vzbudilo obžalovanje, dasi ni bil kaj posebno rahločuten: •i obžaloval, da je pridobil Porthosa za pot, kjer je bilo v nevarnosti njegovo življenje in premoženje, saj je Porthos vse to rad poskusil za naslov barona, po katerem je hrepenel že petnajst let; toda Mousqueton si ni želel ničesar drugega nego da ga imenujejo Mouston; kaj ga ni bilo greh iztrgati temu življenju, kjer je plaval v sreči in zadovoljnosti? S to mislijo se je bavil d'Artagnan, ko se mu je približal Porthos.
—	K obedu! pravi Porthos.
—	Kaj, k obedu? se začudi d'Artagnan; koliko pa je žt ura?
—	O, prijatelj, jedna je žc odbila.
—	Vaše bivališče je pravi raj, Porthos; človek pozablja tu na čas. Grem sicer z vami, toda lačen nisem nič.
—	Le pojdite. Če človek ne more vedno jesti, pije pa vedno lahko. To je jedna izmed Athosovih maksim, in odkar se dolgočasim, sem spoznal njeno resničnost.
D'Artagnan, ki je bil po svoji gaskonski naravi zelo trezen, ni bil menda tako prepričan o resničnosti Athoso-vega aksijoma kakor Porthos; vendar pa je storil, kar je mogel, da se je vzdržal na višini svojega prijatelja.
Ko je pa tako gledal Porthosa, ki je jedel in pil, kar se je dalo, se je vrnila d'Artag-nanu misel na Mousquetona; to se je zgodilo tem lažje, ker se je Mousqueton, ki sicer ni sam stregel pri mizi, ker bi bilo to proti njegovemu novemu
POSEBNA PREDSTAVA:
v pondeljek, torek in sredo, 7., 8. in 9. jan. GEORGE O'BRIEN IN JANET GAYNOR
igrata v
Solčni vzhod
^Geoj^e Qftrienjwd JanetGaynorrn'Sunnse" r Fox.Bictur.e
Ona ga je bolj ljubila kot življenje. On je bil njej vse, njen mož. Življenje je bilo kot rožnate sanje, dokler . . .
Prikazala se je ženska iz mesta. Razuzdana, strastna, zapeljiva. V njenih očeh si bral globoko strast. Njen glas je bil glas greha. On io je poslušal. Bil je zapeljan in pogubljen.
"Otresi se svoje žene!" je rekla zapeljivka. In speljala ga je celo do umora. In tedaj je on naredil načrt . . . Toda oglejte si sami, kaj se je zgodilo.
Jokali boste z Janet (Jaynor kot ste jokali z njo v "Sedmih nebesih". Trpeli boste z George O'Brienom, trpljenje ljubezni in skušnjave, v tej najbolj romantični njegovi vlogi.
Vsi ti krasni prizori vas čakajo v "Solnčnem vzhodu", ta velika romantika ljubezni, smeha in solz.
j Time for the Brownie
—and time to let us show you how to take good pictures with the "simplest real camera." Always at youi service—with dependable developing and printing.
LEKARNA
i. ST. CLAIR AVE.
Slov. dramskega društva "Balkan" V NEDELJO 6. JAN.
NA ODRU SLOV. DEL. DVORANE V NEW BURGHU NA 10814 PRINCE AVE.
Priredi se lepa igra
burka v enem dejanju. OSEBE:
Major Jazbec, vpokojen invalid ............ Louis Curk
Stotnik Muhič, vpokojen invalid ............Ferd. Stonič
Milka, majorjeva hči............................Jennie Dedek
Janko, stotnikov sin................................ Max Traven
Režira Louis Curk
Začetek točno ob 6:30 zvečer. Vstopnina 50c.
Po igri ples, pri katerem sodeluje Verovšek orkester iz Collinwooda.
Society for Savings in the City of Cleveland, poročilo o finančnem položaju "Society for Savings" v Clevelandu, Ohio, pred poslovnim dnem 1. jan. 1929.
PREMOŽENJE:
Denar nu rokah in v bankah ....$	10,155,666.55
Zvezini vladni bondi ................................4,355,225.76
Mestni, državni^ želez, in
drugi bondi ...............................43,006,272.29
Posojila na prvo vknjižbo
zemljišč ....................................................................36,760,060.02
Posojila na bonde in delnice ....	9,652,085.36
Posestva, poslopja ................................1,250,000.00
Skupaj ..................$105,179,309.98
OBVEZNOSTI:
Preostanek ................................$	7,250,000.00
Nerazdeljen dobiček ....................................404,256.83
Rezervirano za davke ............................194,418.37
posamezne vloge ................................................97,330,634.78
Skupaj .................$105,179,309.98
URADNO NAZNANILO delničarjem družbe
J. KREMZAR
in the City of Cleveland PUBLIC >QUARI
6108 St. Clair Ave.
TRGOVINA S POHIŠTVOM, VIKTROLAMI, RADIOS IN VICTOR PLOŠČAMI
IggttBtffittainitiiiiiiniinimiii.............iiuiiunnnmiiiiiiiniiiiiiii.......i
Vložite svoje prihranke v hranilnico
005323532348485353235353532323234802230200232301020201015323020201020002022301020002020000534801020002020100020102010200020002022323020201020002020248010201020200
20 LET POZNEJE
Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.)
—	No, prav, prijatelj! pri- j dobite si jo; v vašem meču tiči. Midva si ne bova nasprotovala. Vaš cilj je naslov, moj cilj je denar. Naj pa dobim toliko, da sezidam na novo grad Artagnan, ki so ga pustili moji predniki, da je razpal, ker so bili obožali za časa križarskih vojsk; potem si še kupim v obližju kakih trideset juter zemlje, drugega ne potrebujem; tja pojdem in tam mirno umrjem.
—	In jaz, pravi Porthos, jaz hočem biti baron.
—	In tudi boste.
—	In na druge najine prijatelje niste mislili? vpraša Porthos.
—	O pač, bil sem že pri Aramisu.
—	In česa si želi on? da bi postal škof?
—	Aramis, odvrne d'Artagnan, da ne bi razočaral Porthosa, Aramis je postal menih in jezuit, pomislite, prijatelj; živi kakor medved: odpovedal se je vsemu in misli samo na svoje izvleičanje. Moje ponudbe niso mogle pri njem ničesar opraviti.
—	Škoda! pravi Porthos, bil je duhovit mož. In Athos?
—	Nisem bil še pri njem, toda pojdem, takoj ko vas za pustim. Ali veste, kje ga do bim?
—	Blizu Blois-a na malem posestvu, ki ga je podedoval od nekega sorodnika, kakor sem čul.
—	In to posestvo se imenuje?
—	Brazelonne. Razumete, dragi moj? Athos, ki je bil plemenit kot cesar in ki je podedoval posestvo, ki ima naslov grofije! kaj naredi iz vseh teh grofij? Iz grofije la Fere, iz grofije Brazelone?
—	Poleg tega niti otrok nima, pravi d'Artagnan.
—	Hm! vsklikne Porthos, slišal sem praviti, da je posi-novil nekega mladeniča, ki mu je podoben po obrazu.
—	Athos, naš Athos, ki je bil kreposten kot Scipijon! Ali ste ga od tedaj še kaj videli?
—	Ne.
_Prav! jutri mu ponesem
novic od vas. Med nama rečeno, bojim se, da ga je njegova nagnjenost do vina zelo postarala in spridila.
—	Da, res je, pravi Porthos; pil je mnogo.
—	Potem pa je bil tudi najstarejši izmed nas, pravi d'Artagnan.
—	Bil je samo za nekaj let starejši, odvrne Porthos; njegov resen obraz ga je zelo staral.
—	Da, res je; če dobiva torej Athosa, prav: če ga pa ne dobiva, no, potem pač opraviva tudi brez njega. Saj veljava mi dva sama za dvanajst drugih!
—	Da, odvrne Porthos ter se nasmeje pri spominu na stare čine; toda ko bi bili štirje, bi šteli za šestintrideset! to tem bolj, ker bo naše delo naporno, kakor pravite.
—	Naporno za novince, da; toda za naju ne!
—	Ali bo dolgo trpelo?
—	O, to bo utegnilo trpeti dve ali tri leta.
—	Ali se bo treba mnogo biti?
—	Upam.
—	Prav, res, prav! vsklikne Porthos: ne morete si misliti, prijatelj, kako mi pokajo kosti, odkar sem tu! Včasih, ko grem v nedeljo od maše, jo uderem na konju skozi tuja polja in posestva, da bi naletel.
•
kje na kak prepir, ker čutim, da mi je tega potreba; toda nič, prijatelj, nič! bodisi, da me spoštujejo, bodisi, da se me boje, kar je pač verjetnejše, a li pustijo me, da drvim s svojimi psi po njihovih travnikih ter se smejem vsem ljudem v obraz; potem pa se vračam domov še bolj nezadovoljen, to je vse. Povejte mi vsaj to, ali se v Parizu lažje pride do boja?
—	Kar se pa tega tiče, pri' jatelj, bodite le brez skrbi; ni več prepovedi, ni več kardi-nalovih straž, ni več Jussac-ov in drugih psov. Moj Bog! pod cestno svetilko, v gostilni, povsod se bijejo; če ste fronder, potegnete meč iz nožnice, in vse je povedano s tem. Gospod Guise je ubil gospoda Colignyja sredi na trgu Royal, in nič se mu ni zgodilo.
r —Ah! to je krasno, to mi je všeč! vsklikne Porthos.
—	In v kratkem, nadaljuje d'Artagnan, v kratkem bomo imeli resnične bitke, čuli bomo kanone, videli bomo požare; to bo zelo mnogolično.
—	Potem se pa odločim.
—	Ali mi daste besedo?
—	Da, dam vam jo. Vihtel bom sabljo za Mazarina. Toda...
—	Toda?
—	Toda povzdigniti me mora za barona.
—	E, vraga! pravi d'Artagnan, to je enkrat ena, rekel >em vam že, in ponavljam vam, da vam jamčim jaz za vaše baronstvo.
Na to obljubo se je vrnil Porthos, ki ni nikdar dvomil lad beseda svojega prijatelja, ž njim po poti proti gradu. IV.
V tem poglavju izve čitatelj, 1 a je bil Mousqueton zelo za-lovoljen s svojim stanjem, če prav je bil Porthos s svojm nezadovoljen. Ko sta se vračala proti gra-1u in je Porthos plaval v sanjah o svojem baronstvu, e premišljeval d'Artagnan o ličevosti človeške narave, ki ;e vedno nezadovoljna s tem, k:ar ima, ter hrepeni vedno do tem česar nima. Ko bi bil d'Artagnan na Porthosovem mestu. Si se bil smatral za najsrečnejšega človeka; in kaj je manjkalo Porthosu, da bi bil >rečen? Pet črk, ki bi jih postavil pred vsa svoja imena, in Da majhna krona, ki bi jo dal naslikati na vrata svoje koči-ie.
—	Vse svoje življenje, si nisli d'Artagnan, bom torej 'ledal na desno in levo, ne da bi zagledal kdaj obraz popolnoma srečnega človeka.
Ravno je o tem premišljeval, ko se je zdelo, da ga hoče Previdnost prepričati, da to li res. V trenutku namreč, ko ga je Porthos zapustil ter el nekaj ukazat kuharju, je zagledal Mousquetona, ki se mu je bližal. Obraz tega vrlega dečka je bil videti res obraz popolnoma srečnega človeka, samo neka lahna zadrega je obsenčevala kakor poleten oblaček njegovo fizi-jognomijo.
—	To sem torej iskal, si misli d'Artagnan; toda, joj! ubogi fant ne ve, po kaj sem prišel.
Mousqueton je ostal v primerni razdalji. D'Artagnan je sedel na klop ter mu namignil, naj pride bliže.
—	Gospod, pravi Mousqueton, hote porabiti priliko, prosil bi vas, da mi izkažete
mestu, ki ga je sedaj zavzemal, pokazal od časa do časa na vratih ter izkazoval svojo hvaležnost do d'Artagnana s tem, da je dal nositi na mizo najstarejša in najboljša vina.
Ko je torej po obedu na d'Artagnanovo znamenje Porthos odslovil strežaje in sta ostala prijatelja sama, je dejal d'Artagnan:
—	Porthos, kdo vas bo pa spremljal na vaših potih?
—	No, odvrne Porthos naravno, kdo drugi nego Mouston?
To je bil udarec za d'Artagnana; videl je že, kakšen žalosten izraz dobi pri tej novici zadovoljni obraz oskrbnikov.
-— Toda, prijatelj, ugovarja d'Artagnan, Mouston ni več prav mlad; poleg tega se je zelo zredil in morda se je odvadil aktivne službe.
—	Vem, vem, pravi Porthos; toda navadil sem se ga. in sploh bi me ne hotel zapustiti, preveč me ima rad.
—	O! slepo samoljubje! si mislil d'Artagnan.
—	Sicer pa, nadaljuje Porthos, kaj nimate tudi vi še vedno istega lakaja v svoji službi, tistega dobrega, hrabrega, bistroumnega ... kako mu že pravite?
—	Planchet. Da, našel sem ga zopet, toda on ni več lakaj.
—	Kaj pa je?
—	No, čujte! s svojimi šest-sto lirami, saj veste, tistimi šeststo lirami, ki jih je dobil pri obleganju Rochelle-ja ko je nesel pismo lordu Winter-ju, si je ustanovil malo trgovinico v Lombardski ulici; slaščičar je.
—	Ah! slaščičar je v Lombardski ulici! Toda kako pride v vašo službo?
—	Nekaj je rogovilil, odvrne d'Artagnan, in sedaj se boji, da ga ne bi nadlegovali.
In mušketir je začel praviti svojemu prijatelju, kako je našel Plancheta.
—	G, ;tc, pravi sedaj Porthos; ko bi vam bil kdo rekel, prijatelj, da Planchet nekega dne reši Rocheforta in da ga boste vi zaradi tega skrivali ?
—	Ne bi bil verjel tega. Toda kaj hočete? Dogodki iz-premene človeka.
—	Nič ni bolj resnično, pravi Porthos; toda nekaj se ne izpremeni, ali če se izpremeni,1 se na boljše, in to je vino; po-kusite to-le, neka španska vrsta je, katero je zelo čislal naš prijatelj Athos: vino od Heres-a.
V tem hipu je prišel oskrbnik vprašat svojega gospoda glede kuhinjskega lista za prihodnji dan kakor tudi glede nameravanega lova.
—	Povej mi no, Mouston, prav Porthos, ali je moje orožje v dobrem stanju?
D'Artagnan je začel bobna-ti po mizi, da bi prikril svojo zadrego.
—	Vaše orožje, Monseig-neur, vpraša Mouston, kako orožje?
—	E, za Boga! moja oprava !
—	Kaka oprava?
—	Moja bojna oprava.
—	No, seveda je v dobrem stanju, Monseigneur; vsaj mislim, da je.	,
—	Poglej jutri, in nabrusi, če je kaj potreba. Kateri od mojih konj je najboljši tekač?
—	Vulkan.
(Dalje prihodnjič.)
NORWOOD *
6210 St. Clair Ave.
VABILO
na
PRIREDITEV
"Raztresenca"
Incorporated /64»
gorietg for fairings
Penn. 2252	penn. 2252
SLOVENSKI NARODNI l)OM, 6401-21 St. Clair Ave., Cleveland,O.
Letna delničarska seja delničarjev S. N. D., se vrši dne 9. januarja 1929; to je drugo sredo v mesecu januarju, ob 8. uri zvečer v Auditor!ju prej omenjene družbe. Udeležite se, da boste slišali poročila uradnikov o stanju in vodstvu. Pokažite s svojo navzočnostjo, da se zanimate za to narodno, to je, vafio ustanovo.
DIREKTOUIJ S. N. D.