TIM YU ISSN-0040-7712 revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine 30. letnik • maj-junij 1992 • cena 120 SLT • poštnina plačana v gotovini pri pošti 61102 » 45 Kovinski svečniki FIMO Torbice MODEL MOTORNEGA ČOLNA »LASER« PRILOGA: LIPA I Razred G CE SO VAS PRITISNILI V KOT, ga pobrusite s kotnim brusilnikom Iskra! KB 69 A in KB 69 E sta sodobna enoročna kotna brusilnika, s katerima lahko brusimo in režemo tudi najtrše materiale. Ker imata ploščato predležje, ju lahko uporabimo za delo na mestih, ki bi jih sicer težko dosegli. Menjava brusne plošče je olajšana z gumbom za blokiranje gredi. KB 69 E ima vgrajeno elektroniko, ki omogoča še mehkejši zagon motorja, enakomerne vrtljaje pod obremenitvijo in tokovno zaščito motorja. Iskra, vodilni proizvajalec celovitega programa električnih orodij v Jugoslaviji, zagotavlja tudi najbolj razširjeno servisno mrežo. Iskra orodje za domiselne roke Če želite o električnem orodju Iskra več podatkov, nam pišite na naslov: Iskra ERO, Prodaja, Trg revolucije 3, Ljubljana 61000, tel. (061) 213-213 ali na Iskrini predstavništvi: Kotnikova 6, gubljana 61000, tel. (061) 312-322 Partizanska 11, Maribor 62000, tel. (062) 20-251 18667 1 revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine YU ISSN -0040 -7712 MAJ-JUNIJ 1992 Revijo Tim izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pav¬ lič, Marjan Tomšič, Miha Zorec • Odgo¬ vorni urednik, oblikovanje in tehnično urejanje: Božidar Grabnar • Revija izhaja desetkrat letno • Naročajte jo na naslov: Tim, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603- 50480 • Tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana • Revijo sofinancirajo: Ministr¬ stvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za raziskovalno de¬ javnost in tehnologijo Republike Slove¬ nije • Revija šteje med publikacije, za katere se plačuje 5% davek od prometa proiz¬ vodov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo št. 415-155/92 mb 4. 3. 1992. Kot ponavadi, moram tudi tokrat spregovoriti nekaj besed ob zadnji številki naše revije. Po svoje že to ni slabo, da se nam je uspelo obdržati nad vodo v teh čudnih časih, ko marsikateri podobni publikaciji že bije navček, preneka- teri pa je že odzvonilo. Upam, da se bomo v jeseni spet srečali na straneh našega Tima, še posebej pa vabim tiste, ki letos zapuščate osnovnošolske klopi, da revijo naročite na domači naslov. Zadostuje, da nam pošljete dopisnico z vašim naslovom in v enem stavku izrazite željo, da bi odslej prejemali revijo na dom. Zagotavljam, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bo revija tudi v prihodnje vsaj tako pestra in zanimiva, kot je bila doslej, pri tem pa poizkušali obdržati še znosno prodajno ceno, ki ne bo preveč načela vaših žepov. Skratka, že zdaj vas vabim, da ostanete naši naročniki tudi v prihodnjem letniku. Izkušnje so pokazale, da mnogi med vami pogosto sprašujete za podatke in načrte iz prejšnjih letnikov. To nas je spodbudilo k misli, da bi v prihodnjem letu posku¬ šali obuditi Timovo knjižnico, ki je pred mnogimi leti že izhajala pri reviji. V tej knjižnici naj bi izhajale knjižice s posameznih področij modelarstva, maketarstva in dru¬ gih dejavnosti za prosti čas, ki jih objavljamo v Timu. Posamezna knjižica bo na približno 100 do 120 straneh prinašala osnovno znanje, opis postopkov in gradiv, po¬ trebno orodje za določeno modelarsko panogo, tekmo¬ valna pravila, poleg tega pa še nekaj različno zahtevnih načrtputr^aradnjo. Tako bo na enem mestu zbrano vse orrfovrtti žrjkpje, potrebno začetniku za udejstvovanje na d bipčene^ipodročju. Nadejamo se, da vam bo zamisel všeč in da boste segli po tej zbirki, posebej še, ker bodo posamezna področja obdelali naši najboljši strokovnjaki. Trudili pa se bomo tudi, da cena knjižic ne bo pretirana. Če bo šlo vse po sreči, naj bi prva izšla predvidoma že v letošnjem oktobru. Podrobneje vas bomo o vsem obve¬ stili v septembrski številki. In kaj naj vam rečem za konec? Želim vam dober uspeh v šoli in seveda nadvse prijetne počitnice v upanju, da vam bo kakšno urico popestrila tudi tale dvojna številka naše revije. Nasvidenje torej jeseni! Urednik Ljubljana, 25. 3. 1992 Spoštovano uredništvo! V letošnji marčni številki je v TIM-u izšel članek, ki vnaša nepotrebno zmedo v že ustaljeno izrazoslovje na letalskem področju. V članku »Recimo bobu bob in letalu letalo« je nekaj nepotrebnih spreminjanj že sprejetih izrazov, pa tudi vrsta drugih netočnosti. 1. Zakrilce ni nikoli pomenilo » elerona«. Za »eleron« je že dolgo udomačena beseda »krilce«. 2. Za »flap« je sprejet izraz »zakrilce«. 3. Za izraz »krmilo vodoravnega repa«, ki je naveden v članku, je vseskozi v rabi izraz »višinsko krmilo«. 4. Za »krmilo navpičnega repa« je sprejet izraz »smerno krmilo«. TIM 9/10 • maj-junlj 1992 • 289 Vsi izrazi, ki jih navajam kot sprejete in utečene, so v rabi že desetletja, kar je razvidno iz slovarja slovenskega knjižnega jezika, in so zato obvezni. Poleg navedenega je v članku tudi vrsta drugih netočnosti. Primer: tako imenovano Junkersovo dvojno krilo je mlajše kot klasično krilce. Prvič ga je uporabil Junkers na svojem mo¬ delu T-29, leta 1925. Klasično krilce, to je izrezan del na koncu krila, pa je bilo v uporabi vsaj že med prvo svetovno vojno (SPAD, CAMEL, ALBATROS itd.). Zakrilca so lahko spodnji del zadnjega konca profila, lahko pa se spušča celoten del krila na zadnjem robu. Problem tresenja krilc se ne pojavlja samo pri krilcih, ki so ločena od krila, temveč tudi pri krilcih, ki so del krilne povr¬ šine. Problem je bil rešen z uravnoteženjem, bodisi statičnim ali dinamičnim. Vsaj dinamično uravnotežena krilca so imela že letala med prvo svetovno vojno (Fokker, Gotha, Handley Page itd.). Uravnoteženje pa ni potrebno samo pri letalih, ampak tudi pri večjih in hitrejših modelih, kar avtor obravna¬ vanega članka zagotovo ve. Z ozirom na to, da je avtor stalen sodelavec vaše revije, nisem prepričan, da boste ta prispevek objavili, vendar upam, da boste korektni in v skladu z novinarsko etiko na nek način popravili dezinformacije in netočnosti, ki bi zavajale populacijo modelarjev in drugih ljubiteljev letalstva, ki nikakor ni majhna. Lep pozdrav! Andrej Herman 61000 Ljubljana Obirska ul. 14 Spoštovani! Pošiljam vam sliko Kolumbove karavele »SANTA MARIA«. Model sem izdelal po načrtu, ki ste ga objavili v TIM-u pred kakšnim letom. Ker se do sedaj ni še nihče ojunačil, sem sklenil, da pošljem sliko svojega ne preveč vrhunsko izdela¬ nega modela. Za izdelavo sem potreboval okrog 100 ur. Franc Mikuž, Kraigherjeva 5, 66230 Postojna SEJEM ALPE ADRIA - SVOBODA USTVARJANJA Tradicionalni ljubljanski mednarodni se¬ jem Alpe Adria na Gospodarskem raz¬ stavišču že nekaj časa poteka v dveh delih. Prvi t. i. sejem učil in šolske opreme se je tokrat odvijal pod motom svoboda ustvarjanja. Zaradi odsotno¬ sti Zavoda za šolstvo RS, ZOTKS in nekaterih pomembnejših razstavljalcev s tega področja je bil letošnji prikaz dokaj okrnjen. Najbolj številno so bile zastopane firme s področja informatike. Njim je bil namenjen celoten kompleks hale B. Med drugimi razstavljalci so za prijetno popestritev sejemskega vzdušja poskrbele nekatere srednje šole z demonstracijskimi nastopi, Astro¬ nomsko društvo Javornik oz. Šubičeva gimnazija z zanimivim projektom uredi¬ tve astronomske opazovalnice na Ilovi gori ter Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Ljubljana. MZOTK je na svojem razstavnem pa¬ viljonu pripravila pester program prika¬ zov dejavnosti Mladinskega tehničnega centra z vsakodnevnimi demonstracij¬ skimi nastopi. Nadobudni tečajniki so predstavili različne tehnike gradnje ra¬ ketnih, brodarskih in letalskih modelov ter uporabo sodobnih materialov in lepil, pri čemer sta njihov prikaz s svojimi proizvodi izdatno podprla kamniški Ke- mostik in Mitol iz Sežane. Med demon¬ stratorji pa so bili še posebej opazni učenci osnovne šole Vlado Miklavc z Vr¬ hovcev, ki so pod vodstvom svojega mentorja demonstrirali spuščanje ba¬ lona s toplim zrakom. Bogato opremljen paviljon MZOTK Ljubljana je pritegnil pozornost velikega dela obiskovalcev, zlasti mladine, za kar so poskrbeli tudi predstavniki zveze, ki so bili \/ vsakem trenutku na voljo vsakomur z izčrpnimi informacijami o delovanju društev, na¬ kupu materiala, literature ipd. Na svojem razstavnem prostoru je MZOTK predstavila še del bogate de¬ javnosti Astronavtsko - raketarskega kluba Komarov, knjižne novosti Tehni¬ ške založbe Slovenije ter najzanimivejše prodajne artikle zasebne prodajalne modelarske opreme iz Ljubljane, WM - modelarskega centra. 290 • TIM 9/10 • maj—junij 1992 REZLJANJE Matej Pavlič KAKO PRAVILNO REZLJATI Rezljanja v modelarstvu pač ne moremo obiti. Drugače kot z rezljačo namreč ni¬ kakor ni mogoče narediti sestavnih delov kakega izdelka iz vezane plošče ali balse. Res se sedaj (predvsem v tujini) že dobijo električne rezljače, vendar ve¬ čina modelarjev še vedno dela z navad¬ nim modelarskim lokom. Delo z njim je včasih res duhamorno, še posebej pri žaganju dolgih ravnih od¬ sekov. Popolnoma nekaj drugega je rez¬ ljanje v pravem pomenu besede, tj. izža- govanje zavitih in zapletenih oblik, ki na koncu dajo zanimivo sliko. Rezljanje poleg natančnosti in vztraj¬ nosti zahteva še poznavanje nekaterih pravil oziroma zvijač, katerih upošteva¬ nje precej pripomore k lepšemu konč¬ nemu videzu izdelka. Lok z žagico vlečemo tako, da je črta, ki označuje obris elementa, vedno na levi. Kot bomo videli kasneje, je treba to pravilo prekršiti le občasno, ko res ne gre drugače. Nikoli torej ne žagamo po črti ali celo levo od nje. Če nam nekoliko zanese žagico, je presežek lesa ob nari¬ sani črti vedno še mogoče odstraniti s pilo, fino rašpo ali brusnim papirjem, preveč odžaganega lesa pa ne moremo več vrniti na njegovo mesto. Dobimo grde utore in zevajoče robove, ki zelo kazijo videz izdelka. Ker si pri sestavljanju kakršnega koli modela vedno pomagamo z utori, se njihovemu izžagovanju ne moremo izog¬ niti. Nima se smisla truditi in za vsako ceno izžagovati celega utora naenkrat. Bolje ga je narediti le nekaj in se potem »vrniti« ter ga dokončati. S tem se izog¬ nemo lomljenju žagic in zevajočim uto¬ rom. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da pri žaganju naravnost lahko delamo z modelarskim lokom dolge poteze (upo¬ rabljamo vso dolžino žagice, katere zobje morajo biti vedno obrnjeni navz¬ dol, tj. proti držalu loka), pri zavojih, še posebej ostrih, pa delamo krajše in hi¬ trejše poteze. Žagica, ki naj bo vedno pravokotna na obdelovani material, zdrži dlje, pa tudi teče bolj gladko, če jo ob¬ časno namažemo s koščkom mila. Postopek izžagovanja utora kaže skica 1: b Takoj za robom utora z žagico zavi¬ jemo do njegovega dna in žagamo po njem do konca (rez a). Nato se nekoliko vrnemo in se tik pred koncem utora vzpnemo na njegov vrh ter nadaljujemo z rezljanjem (rez b). Ko element izža- gamo z vseh strani, se vrnemo in (zaradi lažjega dostopa) naredimo še reze c, d in e. Tako dobimo lep utor, ki nam pri sestavljanju ne bo povzročal težav. Podobno ravnamo v primeru, ki je pri¬ kazan na skici 2. a Utoru se spet izognemo in žagamo naprej (rez a). Ko odstranimo ves odve¬ čen les okoli elementa, se vrnemo ter brez težav naredimo še reza b in c. Kako izžagamo klinasto obliko, kaže skica 3. Najprej rezljamo do vrha klina (rez a), nato pa se nekoliko vrnemo in zavijemo ob črto na nasprotni strani (rez b). Ko zaključimo izžagovanje elementa, do¬ končamo klin z rezom c. Doslej opisani napotki so veljali za rezljanje zunanjih obrisov elementov. Postopek je drugačen, če imamo v ele¬ mentu poljubno veliko okroglo, trikotno ali pravokotno odprtino. Za takšne pri¬ mere moramo imeti sveder s premerom 1-2mm, ki ga vpnemo v ročni, modelar¬ ski ali električni vrtalnik. Za silo si je mogoče pomagati tudi s tankim jeklenim žebljičkom, ki ga narahlo potolčemo s kladivom in spilimo v suličasto obliko. h h- . - j— m Skica 4 Odprtino krožne oblike v elementu nare¬ dimo tako, da najprej tik ob črti (nikakor ne na njej) izvrtamo luknjico. Na mode¬ larskem loku popustimo zgornjo krilno matico in sproščeni konec žagice s spodnje strani potisnemo skozi nare¬ jeno luknjico ter žagico znova privijemo. Pazimo, da je vedno dobro napeta. Žagamo tako, da imamo črto ves čas na levi strani in lahko sproti nadzorujemo položaj žagice. Ko se vrnemo v izho¬ dišče, izrezan košček odpade. Nato zo¬ pet popustimo zgornjo matico na loku in izvlečemo žagin list. Ko naletimo na odprtino, ki je trikotne oblike, nekoliko stran od vseh treh oglišč izvrtamo luknjice in rezljamo od vsake izmed njih do sosednjega levega oglišča. Na koncu le še nekoliko popra vimo kote. TIM 9/10 • maj—junij 1991 • 191 Tudi pri pravokotnih odprtinah izkori¬ stimo luknjice za varno obračanje mode¬ larskega loka z vpeto žagico. Paziti je REZLJANJE treba le na to, da luknjice niso preblizu kota oziroma predaleč od njega. Včasih se zgodi, da odprtine nimajo ostrih oziroma pravih kotov, pač pa so ti zaobljeni. Takrat si pomagamo s sve¬ drom z večjim premerom. Izkušnje ka¬ žejo, da je uporaba svedrov do premera največ 4 mm še smiselna, večji svedri pa že naredijo več škode kot koristi, saj začnejo trgati les. Opisali smo najpogostejše primere, na katere naletimo pri rezljanju. Drugi so le kombinacija zgoraj opisanih. Izkušenejši modelarji to že vedo, mlajši pa bodo ugotovili, ko se bodo lotili kakega prepro¬ stejšega izdelka. Važna je predvsem vaja. In še nekaj: ne obupajte že na za¬ četku! Žagica se namreč lahko zlomi tudi profesionalnim modelarjem. Matej Pavlič PASJA DRUŽINA Psičke naredite enako kot slonjo ali mačjo družino, ki smo ju objavili že v prejšnjih številkah letošnjega letnika revije TIM. Igrača sestavljanka je name¬ njena najmljašim, njene izdelave pa se zaradi preprostosti lahko lotijo tudi za¬ četniki. Orodje Za izdelavo potrebujete ročno ali elek¬ trično modelarsko rezljačo, mizico za rezljanje, ročni ali električni vrtalnik, sve¬ der za les 0 4 mm, košček mila, brusni papir, polo papirja za kopiranje, risalni pribor in manjši čopič. Material Uporaben je vsak les, ki je debel okrog 10 mm, le da nima razpok in grč. Vedeti je treba tudi to, da je trši les težje lepo rezljati, mehkejši pa kasneje rad poka in je manj obstojen. Psičke morate tudi zaščititi pred vlago in umazanijo. To je najlaže storiti z živimi barvami ali brez- bavnim lakom na vodni podlagi. Izdelava Deščico, iz katere boste izrezljali pasjo družino, najprej dobro zbrusite, nato pa nanjo iz revije prek indigo papirja preko¬ pirajte obrise vseh treh figur. S svedrom naredite oči (lahko jih tudi narišete ali vžgete), nato pa se lotite rezljanja. Da bo šlo delo hitreje (in ceneje) od rok, si pomagajte s koščkom mila, s katerim občasno namažite list rezljače. Ta bo lepše tekel, s tem pa bo tudi manj mož¬ nosti, da bi se strgal. rsoiiKor je mogoče natančno izrezljane figure obrusite po robovih in jih dvakrat prebarvajte ali prelakirajte z barvami iz naravnih snovi. S kakršnimi koli drugimi barvami zaščitene igrače za najmlajše namreč niso priporočljive. BREZ BESED 191 * TIM 9/10 • maj-iunij 1992 Božidar Grabnar REZLJANJE IGRA S ČRKAMI Ta igra je prirejena za dva igralca, lahko pa jo igra tudi en sam. Zanjo potrebu¬ jemo šahovnico s kvadrati, ki merijo 1 x 1 cm, in stilizirane črke. Te so nari¬ sane na mreži z enakimi merami, kot jih ima šahovnica. Prepuščamo vam, da se sami odlo¬ čite, kako boste igro izdelali. Najeno¬ stavneje je, da obe risbi prefotokopirate, nalepite kopijo na močnejši papir (kar¬ ton) in nato izrežete z nožem olfa. Dosti lepše pa bo, če se boste nekoliko potru¬ dili in prerisali šahovnico in črke na kvali¬ teten papir (na primer šeleshamer) in vse skupaj pobarvali z različnimi bar¬ vami. Tako bo igra prijetnejša za oko, pa tudi bolj pregledna za igro. Zdaj pa še o načinu igranja. Če igrata igro dva igralca, si razdelita črke tako, da vsak jemlje po eno in imata tako na začetku vsak po šest črk. Pričetek igre lahko določi žreb ali pa se dogovorite kako drugače. Prvi igralec položi prvo črko na šahovnico tako, da si pri tem zagotovi čim boljše izhodišče za polaga¬ nje čim več svojih črk, pri tem pa proti- igralcu čim bolj zaplete polaganje njego¬ vih. Zmaga tisti, ki položi vse ali največ črk. Če nimate partnerja za igro, lahko igrate sami. V tem primeru je vaša na¬ loga, da položite na šahovnico vseh dva¬ najst črk. Rešitev je več, toda pozor! Naloga ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled. Matej Pavlič MLIN NA VETER Tistim, ki ste že vešči uporabe modelar¬ ske rezljače, izdelava mlina na veter ne bo delala težav, začetniki pa se bodo ob njem marsičesa naučili. Natančno nare¬ jen izdelek bo lep okras in hkrati dokaz vaše spretnosti. Orodje Pripravite modelarski lok, mizico za rez¬ ljanje, spono, žagice, sveder s preme¬ rom 1-2 mm in vrtalnik, majhno pilo ali rašpo, grob in fin brusni papir, čopič, papir za kopiranje in svinčnik. Material Poleg kosa 18x29 cm velike vezane plošče poljubne debeline (laže je seveda rezljati takšno, ki je debela 3mm) boste potrebovali še črn ali brezbarven nitrolak oziroma oljno barvo. Pomagati si je mo¬ goče tudi s temperami, vendar morate potem izdelek obvezno prelakirati. Izdelava Na dobro obrušen in na ustrezno mero odrezan kos vezane plošče iz revije prek indigo papirja čim natančneje prerišite sliko mlina na veter. Potem izvrtajte vse luknje, s pomočjo katerih boste lahko izrezali posamezne zaprte oblike. Rez¬ ljati začnite v spodnjem delu slike, šele potem pa se lotite večjih površin na obeh straneh mlina na veter in nad njim. Na koncu poravnajte in zgladite vse ostre robove. Pri tem bodite pazljivi, da česa ne zlomite! Še pred barvanjem v zgornji rob slike izvrtajte 4 mm veliko luknjico, da boste izdelek lahko obesili na steno. TIM 9/IO • maj—junij 1991 • 193 REZLJANJE 294 * TIM 9/10 • maj—junij 1992 INTARZIJA Božidar Grabnar NEMIRNA ŽABICA Kdaj pa kdaj se bo tudi med počitnicami zgodilo, da boste ostali brez prave družbe za igro. Za take urice vam ponu¬ jamo, da izdelate tole enostavno igračko, s katero boste lahko premagali napad dolgčasa. Risbo žabice s pomočjo mreže preri¬ šite na list šeleshamerja. Pri tem se rav¬ najte po velikosti kroglice, ki jo imate na voljo. Če ima ta na primer premer 15 mm, naj meri stranica kvadratka na mreži 5 mm. Ko ste model prerisali, s tempera barvami poslikajte žabico. Ta naj bo živo rumene barve, ozadje pa naj bo temno, najbolje črno. Ko bodo barve suhe, model pazljivo izrežite, upognite na ustreznih mestih in zlepite tako, kot kaže druga risba. Ne pozabite pravo¬ časno vložiti kroglice! Ko se lepilo po¬ suši, je naša žabica gotova in že lahko preizkusite, kakšnih cirkuških prekopi- cev je vešča, seveda z vašo pomočjo. V ta namen potrebujete še kak meter dolgo in primerno široko desko. S pri¬ mernim nagibanjem te »arene« boste dosegli, da bo žaba izvajala svoje vrago¬ lije. Pa veliko zabave pri delu in igri. Anton Pavlovčič ČEBELICA MAJA Ker vedno ponavljam, da rišem načrte tako, da delo poteka kolikor toliko serij¬ sko, da bi si z izdelavo nabrali tako de¬ lovno vnemo kot potrebno točnost, sem tokrat pripravil nekoliko težjo nalogo. Če menite, da ste že precej točni pri izdelavi, bi se tokrat poskusili z intarzijo, pravzaprav z nepravo intarzijo ali, kot takemu delu pravimo, tarzo. Pri intarziji je namreč potrebno v debelejšo podlogo napraviti vdolbino enake oblike, kot jo ima del lesa, ki ga vlagamo v vdolbino. To pa je precej zamudno delo, ki ga skoraj nihče več ne opravlja. Dosti eno¬ stavnejše je namreč med seboj zlagati furnir enake debeline, približno tako, kot poteka igra s sestavljankami. Pri vsem tem pa mora biti izdelava posameznih delov dokaj točna, ker se mora del stikati z delom in med njima ne sme biti praz¬ nine ali pa samo z lepilom zapolnjenega prostora. Pri intarziji je vsa igra samo v sestav¬ ljanju slike z različnim furnirjem, od kate¬ rih ima vsaka vrsta svoje naravne barve. Tudi potekanje letnic furnirja igra vlogo, kar je še posebej opazno, ko končno sliko zgladimo s finim brusnim papirjem in jo nato lakiramo s prozornim nitrola- kom. Temen furnir postane temnejši in njegove barve izrazitejše. Tako češnjev les postane bolj rožnat in hruškov bolj rdeč. Za izdelavo potrebujete torej šest ra¬ zličnih vrst furnirja, ki so podane v le¬ gendi. Iste vrste furnirja s selotejpom spnete skupaj drugega poleg drugega, tako da dobite nekoliko večji format, kot je okvir načrta. Nato vseh šest vrst fur¬ nirja zlepite v vezano ploščo, seveda tako, da med vsako lego vstavite polo belega pisarniškega papirja. Vsega sku¬ paj ni potrebno preveč stisniti, dovolj je, da le nekoliko obtežite. Najsvetlejši furnir je najbolje pustiti na zunanji strani. Nanj boste lažje oziroma vidnejše prerisali če¬ belico Majo; enostavno jo prerišite iz re¬ vije. Potem je potrebno le žagati točno po črtah. Seveda ne smete prežagati poti posameznih delov, pač pa morate izvrtati luknjice za vsak del, do katerega ne morete drugače. Žagica naj bo tanka, po možnosti največ številka 1. Sam upo¬ rabljam kar žagice za kovino; te imajo namreč bolj goste zobe, ki ne trgajo fur¬ nirja. Vse izžagane dele takoj odlagajte v škatlo, da se vam deli ne bi izgubili in poškodovali. Ko imate vse dele izža¬ gane, jih je potrebno le ločiti. To pa najlažje naredite z nožem olfa. Nož je potrebno le potisniti med furnir tam, kjer je sicer zalepljen papir. Z ene strani je nato potrebno papir postrgati z nožem. To delo mora potekati dokaj pazljivo, kar dosežete le s precejšnjo potrpežljivostjo. S takim načinom sicer dobite delov za šest čebelic, od katerih pa je pravilna le tista, za katero boste furnir zložili v takih barvah, kot so opisane na načrtu. Se¬ veda tudi druge lahko ustvarijo sliko, le nekoliko drugačno. Posamezne dele nato zlepite s selo¬ tejpom na tisti strani, na kateri se še drži zalepljen papir. Nato vzemite primerno veliko vezano ploščo, ki vam bo služila za podlogo, jo namažite z belim lepilom in jo položite na čisto stran slike, tj. fur¬ nirja. Sedaj lahko s svorami dobro stis¬ nete, da bo lepilo povsod dobro prijelo. In še majhen nasvet: na stran, kjer so deli zlepljeni s selotejpom, položite ploščo ultrapasa ali pa vse skupaj stisnite na kuhinjsko mizo, če je ta iz ultrapasa. Lepilo namreč rado pronica skozi furnir in se tako prilepi na podlago, kar vam lahko pokvari furnir. Od ultrapasa pa se odlepi enostavno in brez poškodb. Ko je vse lepo suho, je potrebno le lepo obre¬ zati v pravilen format, odstraniti selotejp, ki je držal skupaj furnir, in celo površino TIM 9/10 • maj-junij 1992 * 29S INTARZIJA 296 • TIM 9/10 • ma|—iunil 1992 zgladiti z raskavcem, ki pa mora biti po¬ ložen prek večje ravne ploščice. Tako lahko enakomerno zgladimo celotno sliko. In še nasvet v zvezi z debelino plošče za podlogo, če boste čebelico Majo obe¬ sili na steno kot samostojno sliko, je bolje, da za podlago vzamete 16 do IZDELEK ZA DOM 20 mm debelo panelno ploščo. Na steni bo izrazitejša. Če pa čebelico rabite za pokrov le¬ sene šatulje ali pa morda za platnico vašega herbarija, potem je za podlogo najprimernejša 6 mm debela vezana plošča. Velikost čebelice Maje je primerna tudi za platnico albuma za slike. In še nekaj o zgodovini čudovite čebe¬ lice Maje. Čebelica Maja je glavna oseba čudovitega stripa našega risarja stripov Mikija Mustra. In kdo izmed vas ne pozna njegovih junakov Zvitorepca, La¬ kotnika in Trdonje? Čebelica Maja pa je bil - mislim, da se ne motim - prvi strip Mikija Mustra, ki je izhajal v našem časo¬ pisu v letih po drugi svetovni vojni. STANOVANJSKE HIŠE JELOVICA Najbrž vsak ve, kaj je montažna hiša. Če je ni videl »v živo«, jo je brez dvoma večkrat opazil v televizijskih reklamah za akcijo »Podarim - dobim«, kjer je po¬ djetje Jelovica iz Škofje Loke letos sreč¬ nemu dobitniku podarilo njihov najno¬ vejši in najlepši model. Jelovica je dedič stare lesarske tradi¬ cije in zametki tega sodobnega podjetja za proizvodnjo stavbnega pohištva se¬ gajo že v leto 1905. Izdeluje enojna in vezana okna ter balkonska vrata z dvojno ali trojno zasteklitvijo (z navad¬ nim, izolacijskim ali specialnim izolacij¬ skim steklom), panoramske stene, le¬ sena polkna, vhodna in garažna vrata različnih izvedb, zložljive vrtne in sten¬ ske garniture, sestavljive regale, proti¬ hrupne ograje,'pregradne mrežaste pa¬ noje in druge stvari iz lesa - tudi po naročilu posameznih kupcev. V proizvodnih obratih podjetja na leto izdelajo 136000 oken in balkonskih vrat, 50000 polken in rolet, 130000 notranjih vrat ter 10000 vhodnih in garažnih vrat. Vsi njihovi izdelki se lahko pohvalijo z najsodobnejšim okovjem, z možnostjo suhe in mokre montaže ter z zdravju neškodljivimi lazurnimi premazi, ki so ku¬ pcu na izbiro v različnih barvnih odten¬ kih. Poleg stavbnega pohištva izdelujejo v Jelovici še montažne objekte (poleg stanovanjskih in počitniških hiš tudi de¬ lavnice, trgovine, skladišča in pisarne po naročilu) ter montažne stene za različne adaptacije in dopolnilne gradnje. V skupni slovenski proizvodnji stavb¬ nega pohištva so udeleženi s 13%. Za¬ radi kakovostne izdelave, kratkega roka dobave in sposobnosti prilagajanja naj¬ različnejšim okusom Jelovica precej iz¬ delkov tudi izvozi. Bistvo montažne hiše je v tem, da je narejena večinoma iz lesenih elementov in ne iz klasičnega gradbenega materi¬ ala, kot sta npr. opeka in siporeks. Iz¬ jema je temelj, ki mora biti betonski. Cele stene, ki jih naredijo že v proizvodnji, je treba na gradbišču le še sestaviti. Pred¬ nosti montažne gradnje pred klasično so velike. Stanovanjska hiša je pod streho v treh dneh, popolnoma sestavljena je v desetih dneh, vseljiva pa v dveh do treh mesecih. Sušenje sten, ki pri kla¬ sični gradnji zaradi varnosti in navsezad¬ nje tudi zdravja lahko traja kar celo leto, tukaj ni potrebno. Zaradi dobre izolacije je poraba kuriva za ogrevanje skoraj pre¬ polovljena, lažja konstrukcija pa je po¬ tresno zelo varna in omogoča postavitev montažnih hiš tudi na terenih, kjer je klasična gradnja sicer vprašljiva. Podjetje Jelovica izdeluje več kot dvaj¬ set različnih tipov stanovanjskih in počit¬ niških montažnih hiš - od najmanjših, ki merijo s pritličjem in mansardo le slabih 70m 2 , do takšnih, ki imajo okrog 200 m 2 bivalne površine. Kupec lahko izbira med podkletenimi, pritličnimi in nad¬ stropnimi ter atrijskimi in klasično obliko¬ vanimi hišami; na razpolago so takšne z nič in takšne z več balkoni itd. Razpo¬ reditev prostorov načrtujejo arhitekti in drugi strokovnjaki, zato je ekonomična, upošteva izpričano kulturo slovenskega človeka in se podreja željam in potrebam sodobnega načina življenja. Poleg tega se modeli Jelovice dobro ujemajo s kra¬ jinskimi značilnostmi in niso v nasprotju z največkrat upravičenimi zahtevami ur¬ banistov. Različnim slovenskim pokraji- tapeta mavčna kartonska plošča mavčna kartonska plošča poliuretan mavčna kartonska plošča zrak plošča betonyp nam je namreč lasten drugačen tip hiše: obstajajo posebnosti pri naklonih streh, širini napuščev, vrsti kritine, izvedbi bal¬ konov in vhodov, dostopih do hiše ter še marsičem. Vsak, ki je prvič od blizu videl mon¬ tažno hišo, je gotovo potrkal po njeni steni. Če je prej dvomil v trdnost montaž¬ nega načina gradnje, se je kmalu lahko prepričal o nasprotnem. Čeprav stene pri trkanju po njih resda zvenijo votlo in precej manj trdno kot takšne iz zidakov in malte, brez težav zdržijo vse obreme¬ nitve, ki so jim izpostavljene. Z notranje strani je zunanja stena obložena s tapeto, pod njo je dvojna, 9 mm debela mavčna kartonska plošča, sredico pa sestavlja 6cm poliuretana. Sledita še ena 9 mm debela plast mavč¬ nih kartonskih plošč in 14mm zračne plasti, z zunanje strani pa se stena za¬ ključuje z 9 mm debelimi ploščami beto- nyp. Seveda prek vsega tega pride še toplotna izolacijska fasada iz stiroporja, ki je skupaj z zaključnim slojem debela 50 mm. Tudi notranje stene so narejene kot sendvič: v sredini je poliuretan, z obeh strani pa mavčna kartonska plošča in tapeta. Skupna debelina predelne stene znaša 68, notranje nosilne stene 100, zunanje stene v poševnini mansarde pa 110mm. Kot smo že prej napisali, je temelj za montažno hišo betonski, čezenj pa mora Prerez zunanje stene montažne hiše s fasado TIM 9/IO • maj-junl] 1992 • 297 biti položenega še 60 mm stiroporja ozi¬ roma tervola ter 50mm cementnega estriha z zaključnim slojem, primernim za polaganje parketa, plute, tapisona ali drugih vrst talnih oblog. Strop nad pritličjem je narejen iz 180 mm debelih tramov - stropnikov, med katerimi je kot izolacija naložen ter- vol. Prek stropnikov so nabite 23 mm debele deske, zgornja stran pa je zaradi večjih obremenitev ojačana še s podlož¬ nimi letvami, ki so prav tako debele 23mm. Med njimi in stropniki je plast klobučevine, ki preprečuje škripanje in služi kot zvočna izolacija. S spodnje strani je na strop kot parna zapora na¬ peta PVC-tolija, prek nje so nabite 23 mm debele deske, nanje pa so pritr¬ jene še 9 mm debele mavčne kartonske plošče, oblepljene s tapeto. Ta hkrati služi kot zaključna plast, ki jo lahko pre¬ barvamo s poljubno stensko barvo. Strop mansarde, ki hkrati veže strešno konstrukcijo, je narejen enako kot strop nad pritličjem. Edina razlika je v tem, da je plast tervola tu debelejša (znaša na¬ mreč 120 mm) in z zgornje strani ni desk. MAKETA MONTAŽNE HIŠE JELOVICA MH W2-40 Izdelava modelov iz vezane plošče je zelo podobna načinu gradnje montažnih hiš. Posamezne kose je treba najprej izrezati in jih nato sestaviti v funkci¬ onalno celoto. Ker v reviji TIM že kar dolgo ni bilo objavljenega načrta hišice, smo se odlo¬ čili, da po tehničnih skicah, ki so nam jih prijazno dali na razpolago v podjetju Je¬ lovica, priredimo njihov najmanjši model z oznako MH W2-40 in ga pripravimo za objavo v dvojni številki. Videz zgrajene montažne hiše Jelovica MHVV2-40 IZDELEK ZA DOM Počitniška hiša z mansardo MH W2-40 je v resnici podkletena, ven¬ dar smo zaradi lažje izdelave modela klet opustili. Naredili bomo le pritličje in mansardo, ki v naravni velikosti merita skupaj 68.72 m 2 . V pritličju so na najnuj¬ nejši kvadraturi razporejene sanitarije, kuhinja in spalnica; tako več prostora ostane za dnevni oziroma bivalni pro¬ stor, ki je razdeljen na kotička za počitek in družabni del. Iz tega prostora vodijo stopnice v mansardo, kjer so tri sobe - ena večja in dve manjši. V našem načrtu, narejenem približno v merilu 1:60 (za kaj večjega je format revije, žal, premajhen), so narisane le zunanje stene, notranje pa lahko po pri¬ loženih proizvodnih skicah naredi vsak sam. Orodje Pri izdelavi boste potrebovali mizico za rezljanje, rezljačo z žagicami, modelar¬ ski ali navadni električni vrtalnik, sveder za les s premerom približno 1,5 mm, nož olfa, majhen čopič, fino rašpo, svinčnik in trikotnik. Material Načrt predvideva uporabo 3 mm debele vezane plošče, ki jo je laže žagati, za oplato mansarde in napuščev boste ra¬ bili nekaj kakršnega koli furnirja ali lipove oziroma smrekove letvice s približnim prerezom 3 x 1 mm, vse skupaj boste lepili z belim mizarskim ali modelarskim lepilom. Kdor bo pustil narejen izdelek v naravni barvi lesa, bo rabil še brezbar¬ ven nitrolak, drugi pa naj pripravijo belo in rjavo oljno ali nitro- barvo oziroma temnorjavo lazuro za les. Potrebovali boste tudi brusni in kopirni papir, košček mila za mazanje žagic ter večjo elastiko, s katero si boste pomagali pri sestavlja¬ nju hišice. Izdelava Vse sestavne dele s trikotnikom in svinč¬ nikom prek indigo papirja pazljivo preko¬ pirajte z načrta na 3mm debelo vezano ploščo in natančno izrežite. S pilo in finejšo rašpo ter brusnim papirjem po¬ pravite napake pri rezljanju, nato pa dele sestavite med seboj, da približno vidite obliko. V podstavek (1) najprej vlepite večjo čelno stranico (2) in za njo po vrsti dele 5, 6, 7, 3 in 4. Pri sestavljanju si lahko pomagate z daljšo elastiko. Tik preden jo napnete prek obeh čelnih stra¬ nic, morate mednju vlepiti še strop (8). Medtem ko se lepilo suši, iz koščka smrekove letvice po merah v načrtu, ki je narisan v merilu 1:1, naredite dimnik. Če nimate ustreznih letvic, z nožem olfa ob ravnilu narežite debelejši furnir z gostimi letnicami na 3mm široke trakove in z njimi oblepite obe vidni steni man¬ sarde. Na enak način lahko naredite tudi vhodna vrata, polkna in okvirje oken. Zasteklite jih s celuloidom ali z zelo tanko prosojno mrežico, ki jo nalepite z notranje strani. To morate seveda sto¬ riti že pred sestavljanjem. Enako velja za notranje stene ali morebitno opremo po¬ sameznih prostorov. Pri njihovem »pro¬ jektiranju« si pomagajte s skicama 2 in 3. Na vse skupaj na koncu prilepite še streho (9, 10), ki jo lahko pobarvate ali Pogledi na vse štiri stene montažne hiše Jelovica MHVV2-40 ter razporeditev prostorov pritličja in mansarde 298 • TIM 9/10 • maj—junij 1992 __IZDELEK ZA DOM oblepite s koščki furnirja, ki bodo pona- tažne hiše opremljena, streho na čelni snemali. Prostor pred vhodom zaprite zarjali skodle. Če bo notranjost mon- steni pritrdite tako, da jo boste lahko z ograjo, ki jo naredite iz letvic. KOSOVNICA Št. Ime elementa Material in mere Kosov 1 Podstavek 2 Večja čelna stranica 3 Manjša čelna stran. 4 Bočna stranica 5 Bočna stranica 6 Podboj vhodnih vrat 7 Bočna stranica 8 Strop nad pritličjem 9 Strešno krilo z dimnikom 10 Strešno krilo 11 Telo dimnika 12 Pokrov dimnika vez. pl. 3x135x155mm 1 vezana plošča 3mm 1 vezana plošča 3 mm 1 vezana plošča 3 mm 1 vezana plošča 3 mm 1 vezana plošča 3 mm 1 vezana plošča 3mm 1 vezana plošča 3 mm 1 vezpl. 3 x 97x120mm 1 vez. pl.3x100x120mm 1 smrekovina9x10x15mm 1 vez. pl.3x12x12mm 1 .g - SPISEK MATERIALA odneslo zadnji del modela, če bi vključili motor in dovolili, da elisa modela podrsa ob trda tla. (Ali niso trda tla podobna »trši« vodi?) Vseh teh težav pri radijsko vodenem modelu ni, toda to je že druga zgodba. Vsak model, maketa pa toliko bolj, potrebuje tudi stojalo, da varno počiva v privezu, zato vam ne sme biti žal časa za njegovo izdelavo. Pa mnogo zabave pri delu in spuščanju modela! Če se odločimo za DV-model, lahko načrt toliko spremenimo, da lahko kabino v celoti ločimo od trupa. Tako bomo lažje vgradili RV-napravo. Tedaj s to malo jahto ne bomo silili v nemirne vode! TIM 9/IO • maj-junlj 1992 * 319 3Z0 • TIM 9110 • mai-luni) 1991 TIM 9/10 • maj—junij 199* • 329 MODELARSTVO Bojan Rambaher SEDMOKRILEC Načrti mnogokrilcev v modelarskih revi¬ jah niso preveč pogosti, zato smo na našega kar ponosni. Še posebej zato, ker je namenjen modelarjem začetni¬ kom. Velja povedati, da se izdelovalci letal niso prav pogosto ukvarjali z mno- gokrilci. Pričakujemo, da se bo model vsem posrečil in vas tako spodbudil k nadaljnjemu ustvarjanju in izdelovanju težjih modelov. Zagotavljamo vam, da se dobro izdelan mnogokrilec pri spuš¬ čanju v zaprtih prostorih obnese celo bolje, kot bi pričakovali. Sestavni material je papir, les in močna nit. Vsako krilo je narejeno iz traku risalnega papirja z dimenzijami 20 x 160 mm, z dvema 20 mm visokima za¬ vihkoma na vsakem koncu. Vsa krila in linije upogiba hkrati narišite na list pa¬ pirja, nato pa ga obrnite s porisano stra¬ njo navzgor in ga zavijte v zavitek s pre¬ merom 30 do 40 mm. Ko vsako krilo posebej izrežete, ugotovite, da je vsako upognjeno v ravno pravšnjo žlebasto obliko. Takšna oblika pripomore k trpež- nosti in povečuje nosilne lastnosti krila. Za lepljenje jih upognite točno po linijah. Nazadnje vsa krila zložite vzporedno eno k drugemu in jih na strani vsa hkrati zalepite s primernim papirnatim trakom. Ker je to težko dovolj natančno napra¬ viti ročno, je nujno, da si napravite mon¬ tažno ogrodje za sestavljanje krila. Na košček furnirja načrtajte sedem vzporednih linij, ki naj bodo druga od druge oddaljene 20 mm. Navpično nanje napravite še dve liniji, ki naj bosta druga od druge oddaljeni 250 mm. Natančno v sečiščih teh linij popolnoma navpično zabijte 14 žebljev. Montažno ogrodje je tako izdelano. Nanj zložite krila in jih s strani zlepite z dvema papirnatima tra¬ kovoma. Ko se lepilo posuši, boste dobili re¬ šetko iz sedmih kril. Na tej stopnji je rešetka še zelo nestabilna. Kako odstra¬ niti to pomanjkljivost? Najprej k spodnjemu krilu prilepite par slamic ali lahkih lesenih letvic s prere¬ zom 2 x 2 mm. To na žalost še ne zado¬ stuje. Poglejte načrt. Izdelano rešetko ponovno postavite na montažno ogro¬ dje. V furnirjevo ploskev zabijte dodatne žeblje in nategnite potrebne niti. Dve nitki morata teči po obeh poševnicah. Nato na mestu, kjer nit seka robove krila, nanesite kapljice lepila. Na popolnoma enak način nalepite niti še z druge strani sestavljenega krila. S tem dodatkom bo krilna rešetka tudi dovolj trdna. Naš model je le shematičen, tako da trup letala tvori le letvica z merami 5 x 3 x 700 mm. Repni del modela je iz pisarniškega papirja. Na nosu letala je utež. Zaradi pravilne nastavitve je krilna rešetka načrtovana tako, da jo lahko pre¬ mikate vzdolž trupa. Ko jo postavite v najustreznejši položaj, jo pritrdite na enak način kot krila pri običajnih mode¬ lih, to je s pomočjo gumic. Da bi bila sedemkrilna rešetka še bolj trdna, na vogalu nalepite še štiri niti in jih zavežite na dveh točkah na trupu. Težišče na¬ šega modela je približno na sredini spodnjega krila. Naletni kot je približno 10 do 15°, vendar ga ni težko spremi¬ njati s premeščanjem točk priveza niti, ki držijo krilo na trup. Tako je torej naš sedmokrilec priprav¬ ljen na prvi preizkusni polet. Preden na¬ daljujemo s poskusi, nam dovolite, da spregovorimo nekaj besed o teoriji. Za¬ kaj se mnogokrilci niso uveljavili v pra¬ vem letalstvu? Kot se je pokazalo, je odgovor pri dimenzijah in razmerjih. Krilo velikega mnogokrilca je neučinkovito in slabo opravlja svojo nalogo. Motijo ga zračni vrtinci, ki jih povzročajo sosednja krila, čeprav je treba reči, da pri letalskih modelih zračni vrtinci takšne vrste pone- 330 • TIM 9/10 • maj-junij 1991 MODELARSTVO kod ne motijo, ampak celo pripomorejo k boljšim letalnim in aerodinamičnim lastnostim. Nekaj časa so se modelarji zatekali k raznim trikom, da bi dosegli navedene cilje. Pred spodnjim robom krila so nategnili nit, pokrivali krilo z grobo kožo in podobno. Ali ne bi bilo po vsem tem logično sklepati, da se krila, ki odlično delajo v zvrtinčenem zraku, do¬ bro obnašajo tudi v mnogokrilni rešetki? Pogoji dela krila, kakor je znano pred¬ vsem profesionalnim modelarjem, so do¬ ločeni s tako imenovanim Reynoldsovim številom (Re). Kaj to pomeni? To je izra¬ čun hitrosti (m/s) na širino krila (m), dolo¬ čen s koeficientom natančno 6900. Če je krilo široko, je letalo počasnejše, če je ozko, je letalo hitrejše. Kadar Reynoldo- sovo število ne uhaja iz primernega ok¬ virja, ki je približno med 6300 in 8400, je vse v redu. Če torej uporabimo ta kriterij, lahko presodimo, da bi moral na primer znani mnogokrilec gospoda Phillipsa s petdesetimi krili za uspešen polet raz¬ viti hitrost okoli 240 m/s. Pri motorju s pe¬ timi konjskimi močmi, kot je to želel kon¬ struktor, je bilo to nemogoče. Iz navede¬ nega je razvidno, da s trenutnimi tehnič¬ nimi možnostmi ni imelo smisla razvijati mnogokrilcev. Morda bo v daljnji prihod¬ nosti mnogokrilec razkril svoje prednosti, predvsem pri mnogo višjih dozvočnih hi¬ trostih. Kakor koli že, prepričani smo, da je naš sedmokrilec uspešen model in da vam ne bo žal, da ste ga zgradili. VSEVEDNIK VSEVEDNIK je knjiga, v kateri so zbrane osnove splošnega znanja z vseh področij človekove duhovne dejavnosti. Gre za kratke področne slovarje, kronološke, tematske in pri¬ merjalne preglednice, tabele, sez¬ name, liste in risbe s strokovnim izraz¬ jem. V VSEVEDNIKU je vse, kar smo se nekoč že učili, potem pa pozabili. Za osvežitev spomina lahko zdaj od¬ premo VSEVEDNIK in želeno naj¬ demo. VSEVEDNIK vsebuje: temeljne pojme iz arheologije, astronomije, bi¬ ologije, ekonomije, filma, filozofije, fizike, geografije, geologije, glasbe, gledališča, jezikoslovja, kemije, knji¬ ževnosti, likovne umetnosti, matema¬ tike, medicine, prava, sociologije, športa, tehnike in zgodovine. V VSEVEDNIKU so tudi: slovenski naravni in kulturnozgodovinski spo¬ meniki; republiški organi, ustanove, društva; knjižnice, muzeji in galerije na Slovenskem; stoletni, večni in ve¬ soljski koledar; geografija zemlje in države sveta; politična zgodovina sveta; znanstvena odkritja in izumi; naravni sistem živih bitij; atlas člove¬ škega telesa; jedi in pijače; kemijske prvine in spojine; merske enote in fizi¬ kalni zakoni; matematične formule; kratice, okrajšave, korekturna zname¬ nja; slovenska slovnica in pravopis; velikani svetovne književnosti; operni skladatelji, filmski režiserji; slovenski pisatelji, likovniki, glasbeniki, igralci in režiserji; športi. VSEVEDNIK ima: 560 strani v drob¬ nem tisku; več kot 350 preglednic, seznamov, list, slovarčkov, tabel; čez 80 risb, skic, legend. VSEVEDNIK je bil od decembra 1990, ko je izšel prvič, že dvakrat ponatisnjen z izboljšavami in najno¬ vejšimi dopolnitvami. VSEVEDNIK lahko naročite pri Teh¬ niški založbi Slovenije, Lepi pot 6, Ljubljana. Naročniki revij ŽIT in TIM, ki so plačali naročnino, ga dobijo 20% ceneje. Bojan Rambaher GALEB - MODEL KATEGORIJE S4B Naš razstavljivi raketoplan je lep in zani¬ miv model, ni pa primeren za vse vre¬ menske pogoje. Model najlepše pokaže svoje letalne sposobnosti v mirnih, brez¬ vetrnih pogojih, ko je po zaslugi velikih letalnih površin in dokaj majhne teže mo¬ dela letalni čas presenetljivo dolg. Sedaj pa se lotimo gradnje. Najprej naj vas opozorimo, da so vse neozna¬ čene mere v milimetrih, da ne bo pomote pri konstruiranju. Trup 1 iz 4 mm debele balse z ravnimi letnicami tekoče obrusite v smeri proti repu, in sicer na debelino 3 mm. Spredaj nanj nalepite oporo 2 motornega kontej¬ nerja iz balse enake debeline. Zlepljen in obrušen trup enkrat prelakirajte s prozor¬ nim napenjalnim ali lesketajočim se po¬ vršinskim nitrolakom. Ko se lak posušt, ga gladko prebrusite in nato trup prevle¬ cite s tankim papirjem za prevleke. Trup nato še trikrat prelakirajte s prozornim nitrolakom. Ko se posuši, vsako plast gladko obrusite z drobnozrnatim smirko¬ vim papirjem. Motorni kontejner izdelajte iz cevke 3, ki jo na običajen način navijte na trnu s premerom 15 mm iz štirih plasti papir¬ natega lepilnega traku. Glavico 4 izde¬ lajte s pomočjo stružnice ali vrtalnega stroja iz ustrezno velikega balsovega kvadra. Najprej zmanjšajte težo glavice tako, da jo dodatno izdolbete, nato pa jo nataknite na cevko 3. Zlepljen kontejner zakitajte z zmesjo otroškega pudra in nitrolaka, površino gladko obrusite in premažite z nitrolakom. Na trnu s premerom 11,8 mm navijte cev 5 iz treh plasti lepilnega traku. Odre¬ žite jo na dolžino 35 mm in v oddaljenosti 3 mm z obeh strani na robu nanjo do¬ datno navijte trak iz 3 mm široke lepenke tako, da jo boste lahko le tesno potisnili v kontejner. Na sprednjem koncu odpr¬ tino v cevki zaprite s krogcem, izrezanim iz trše balse, debele 1,5 mm. Krilo 6 izdelajte iz lahke, a trdne balse, debele 4 mm. Višina profila se v smeri proti koncu krila zniža na 2,3 mm. Zbru¬ šenemu krilu še zmanjšajte težo z izde¬ lavo odprtin, v katere zalepite diago¬ nalne ojačitvene letvice 7, kot je prika¬ zano na načrtu. Letvice naj bodo izde¬ lane 1,5 mm debele balse. Ko se lepilo posuši, jih zbrusite na profil krila. Krilo enkrat prelakirajte s prozornim nitrola¬ kom in narahlo prebrusite. Prevleka mo¬ dela je iz čim tanjšega papirja. Zlasti je treba prevleči srednji del krila in ušesa, pri čemer na mestu loma pustite vsako¬ krat 20 mm z obeh strani neprevlečenih. Na mestih, kjer so v krilu luknje, prevleko prelakirajte z razredčenim napenjalnim nitrolakom, da se prevleka dokončno napne. Ko se lak posuši, celo krilo tri- do štirikrat prelakirajte s prozornim nape¬ njalnim nitrolakom, pri tem pa vsako plast gladko prebrusite. Zakrilca 8 izdelajte tako, da krajši stranski del na krilu kar prerežete, daljši rob pa s spodnje strani narežete tako, da bosta krilo in zakrilce spojena z zgornjo prevleko. Zgoraj nato na krilo prilepite pritisne vzmeti 9 iz vzmetne žice s pre¬ sekom 0,3 mm, ki po koncu motornega TIM 9/10 • maj-juni] 1992 • 331 MODELARSTVO 332 • TIM 9/10 • maj—junij 1992 leta in dvigu gibljivih zakrile držijo za- krilca v pravilnem položaju za jadralni let. Sredi krila naredite odprtino 10. Tako pripravljeno krilo na mestih preloma ra¬ zrežite in stični ploskvi poševno zbrusite. Gibljive dele krila spojite s 40 mm širo¬ kim in 140 mm dolgim trakom. Vlakna papirja naj gredo vzporedno z odtočno letvico krila. Oba premična dela naj bo¬ sta postavljena v ustrezen položaj, nato pa papir prelakirajte s spodnje strani. Papir, ki sega čez rob, na sredini razre¬ žite, nato pa upognite prek naletne le¬ tvice in prilakirajte še na spodnji strani krila. S spodnje strani nato spoj še do¬ datno zalepite s koščkom samolepilne¬ ga traku. Na stičnih ploskvah naredite zareze, v katere nalepite pravokotnike 11 iz 0,7 mm debele plastike, ki pre¬ prečuje, da bi se stični ploskvi zavr¬ teli. Iz jeklene žice s presekom 0,5 mm izdelajte kljukice 12 in jih z epoksidnim lepilom zalepite v krilo. Na kljukice nap¬ nite gumico 13 s prerezom 1x1 mm, ki drži ušesa krila v ustreznem položaju. S spodnje strani nalepite na krilo za¬ klepa 14 iz jeklene žice s presekom 0,3 mm, ki po preklapljanju ušes krila potisneta zakrilci 8, s čimer dosežemo rotacijo modela v motornem letu. Veli¬ kost nagiba zakrile morate dokončno do¬ ločiti pri spuščanju modela, gre pa za premik okoli 3 mm. S spodnje strani na ELEKTRONIKA koncu ušes krila nalepite očesi 15 iz jeklene žice s presekom 0,5 mm tako, da bodo pri zlaganju krila pogledala skozi zareze 10 v sredini krila. Očesi morata gledati iznad površine krila le toliko, da lahko skoznju potisnete zatiča 16 iz je¬ klene žice s presekom 0,5 mm, ki ušesi krila pri motornem letu držita v zloženem položaju. Navpično repno ploskev 17 in vodo¬ ravno repno ploskev 18 izrežite iz lahke, vendar trdne balse, debele 1,3 mm in ro¬ bove zaoblite z brusnim papirjem. Oba dela trikrat prelakirajte s prozornim nitro- lakom. Ko se posuši, vsako plast seveda gladko prebrusite z drobnozrnatim smir¬ kovim papirjem. Sedaj pa še navodilo za sestavljanje. Na oporo 2 nalepite kontejner 3, na ko¬ nec trupa pa vodoravno in navpično repno ploskev. Na kljukico 12 napnite gumo 13 in krilo prilepite k trupu. K trupu prilepite tudi vodila 19, izdelana iz alumi¬ nijaste folije, debele 0,3 mm. Determali- zator 20 pritrdite k močni niti, katere prosti konec prilepite med trup in vodo¬ ravno repno ploskev. Količek 21 gumice determalizatorja z buciko zapičite v trup, skrajšajte na potrebno dolžino in zale¬ pite. Sledi navodilo za spuščanje modela. Model v brezvetrju pazljivo spustite na položnem bregu. Pomanjkljivosti pri ja¬ dralnem letu odstranite tako, da model dodatno urevnotežite. V motorni kontej¬ ner nato potisnite del 5 in ga zalepite ali pritrdite z buciko, tako da ne bo mogel pasti iz kontejnerja. Pred startom zložite ušesa in njihov položaj fiksirajte z zatičema 16, ki ju vtaknite v očesi 15. Prosti konec tanke žice, ki je pritrjena k zatiču, pritrdite k motorju z 20 mm širokim, tankim samo¬ lepilnim trakom. To je treba napraviti tako, da trak ne bo segal prek konca reduktorskega dela 5, ko ga boste potis¬ nili v kontejner. Strimer izdelajte iz zelo tanke svile. En konec odrežite v trikotno konico, nato pa ga s kovinsko samolepilno folijo prilepite k motorju. Nato strimer zložite in ga trdno stisnite k motorju, tako da ga boste lahko skupaj z njim potisnili v motorni kontejner, pred reduktor 5. Za pogon uporabite motor FW - B2 - 5 ali podobnega. Če boste uporabili drugačen motor, ustrezno priredite pre¬ mer kontejnerja. Model spustite z 1200 mm dolge rampe. Po izmetu mo¬ tor potegne in iztrga zatič 16, ušesa se razširijo, ker jih raztegneta gumijasti niti 13, in model preide v jadralni let. Preden boste model spuščali z motor¬ jem, vam priporočamo, da preizkusite razklapljanje krila tako, da držite model v roki in potegnete za žico. Ta poskus bi vam moral dovolj nazorno pokazati, če sistem deluje. Miha Zorec AKTIVNE KRETNICE Večina avdiosistemov uporablja na koncu ojačevalne verige širokopasovni ojačevalnik. Ta mora imeti frekvenčno karakteristiko, ki sega prek območja slušnih frekvenc. Frekvenčna karakteri¬ stika takega ojačevalnika naj bi bila po¬ polnoma ravna v območju med 10 Hz in 100.000 Hz. Žal take karakteristike oja¬ čevalnika praktično ne moremo realizi¬ rati oziroma je izdelava takega ojačeval¬ nika izredno zahtevna in draga. Druga možnost je uporaba sistema dveh konč¬ nih ojačevalnikov, ki delujeta vsak na svojem frekvenčnem področju. Veliko lažje dosežemo ravno karakteristiko oja¬ čevalnika, če ta deluje na ožjem frek¬ venčnem področju. Pri uporabi dveh končnih stopenj potrebujemo tudi dva zvočnika (visokotonski in nizkotonski zvočnik), kar se v bistvu ne razlikuje od uporabe ene ojačevalne stopnje. V zad¬ njem primeru moramo filtrirati izhodni signal s pasivno kretnico (dušilka in kon¬ denzator), ki jo vstavimo med končni ojačevalnik in zvočnike. Slaba stran tega ta duši nepotreben izhodni signal, korist¬ nega dela signala pa ne ojača. Poleg tega je tudi sama izdelava pasivne kret¬ nice zoprna, saj moramo kupiti posebne bipolarne kondenzatorje in narediti tu¬ ljave, pri čemer se zopet pojavi problem nakupa žice. Pri sistemu z dvema ojačevalnikoma načina je pasivno delovanje kretnice, saj filtriramo avdiosignal pred končnima VISOKOTONSKI ZVOČNIK BAS ZVOČNIK Slika 1 TIM 9/IO • tnaj-junlj 1991 • 333 ELEKTRONIKA stopnjama. To napravimo z aktivnimi kretnicami, ki poleg pasivnih (upori in kondenzatorji) vsebujejo še aktivne ele¬ mente, ponavadi le en operacijski ojače¬ valnik. Aktivne kretnice večinoma upo¬ rabljajo navadne elemente, ki so poceni in lahko dostopni. Na vhod ojačevalnika prihaja že filtri¬ ran signal, kar nam omogoča, da ojače¬ valnik prilagodimo na delovanje v frek¬ venčnem območju, ki ga določa aktivna kretnica. V praksi se ojačevalnik, ki oja- čuje višje frekvence, skoraj v ničemer ne razlikuje od ojačevalnika za nizke frek¬ vence. Večinoma se uporabljata kar dva enaka ojačevalnika. Primer aktivne kretnice prikazuje slika 1. Vezje vsebuje dva aktivna filtra in vhodno prilagoditveno vezje, ki zagotav¬ lja visoko vhodno impedanco vezja (pri¬ bližno 100 k). Zgornji filter z operacijskim ojačevalnikom IC2 prepušča le visoke frekvence. Drugi filter je na pogled skoraj enak zgornjemu, zamenjani so le upori in kondenzatorji. Strmina krivulje obeh filtrov je 18dB na oktavo. Prehodna frek¬ venca za vezje s slike 1 je 500 Hz. Pre¬ hodno frekvenco oziroma frekvenco, pri kateri pade karakteristika filtra za 3dB, izberemo glede na karakteristiko zvočni¬ kov, ki jih želimo uporabiti. Karakteristika baszvočnika naj bo širša, kot karakteri¬ stika spodnjega filtra. Enako velja tudi za visokotonski zvočnik. Pri izbiri zvočnikov moramo paziti, da se frekvenčni karakte¬ ristiki prekrivata, saj le tako dosežemo kolikor toliko ravno karakteristiko akustič¬ nega signala, ki ga slišimo prek zvočni¬ kov. Frekvenco, pri kateri se karakteri¬ stiki zvočnikov križata, izberemo za pre¬ hodno frekvenco. Glede na to izberemo tudi elemente kretnice. Vrednosti ele¬ mentov kretnic različnih prehodnih frek¬ venc lahko izberemo s tabele ali pa jih izračunamo iz enačb. Če želimo imeti zelo točno določeno prehodno frek¬ venco, morajo biti vrednosti uporov in kondenzatorjev natančno izbrane. Pri amaterski uporabi lahko uporabimo kar navadne elemente, katerih vrednosti do¬ ločimo z zaokroževanjem na najbližjo vrednost, ki jo dobimo v trgovini, ali s kombinacijo nekaj elementov sesta- £ vimo predpisano vrednost. Zadnja razli- č čica je še najprimernejša, saj se lahko | pri prevelikem odstopanju elementov 4 prehodna frekvenca kretnice premakne 3 do te mere, da zvočnika delujeta izven svojih karakteristik. En zvočnik spre¬ jema širši frekvenčni spekter, kot ga do¬ voljuje njegova karakteristika, pri čemer oddaja le tisti del signala, ki je v območju karakteristike. Drug del signala segreva 100 f c lk lOk FREKVENCA ( Hz ) Slika 4 334 • TIM 9/10 • mai-juni) 1992 ELEKTRONIKA navitje zvočnika in ga po nepotrebnem bremeni. Medtem pa drugi zvočnik po¬ čiva in emitira le majhen del frekvenč¬ nega spektra. Nekatere profesionalne mešalne mize imajo že vgrajene aktivne kretnice in imajo poleg navadnih izhodov tudi dva filtrirana stereoizhoda. Večina boljših mešalnih miz ima tudi t.i. SUB-BAS izhod. To je poseben mono izhod, filtri¬ ran z aktivnim filtrom, ki prepušča le zelo nizke frekvence. S signalom tega izhoda krmilimo ojačevalnik, ki z energijo oskr¬ buje baszvočnik, katerega karakteristika omogoča delovanje na zelo nizkih frek¬ vencah. Realna frekvenca SUB-BAS kretnice je 100 Hz oziroma 150 Hz. Oz¬ vočenja s SUB-BAS zvočniki srečamo predvsem v diskotekah, vendar se tudi marsikateri avdiofil ne more obraniti ta¬ kega ozvočenja. Na sliki 2 vidimo električno shemo SUB-BAS kretnice, pri kateri lahko s preklopnikom izberemo frekvenco re¬ zanja (100 Hz ali 150 Hz). SUB-BAS vezje vežemo, prav tako kot aktivne kretnice, pred končni ojačeval¬ nik. R10 = 10k R11 = 10k R12 = 470£i CENA: 532,00 SLT 220V/ 15V,50mA Miha Zorec ODSTRA¬ NJEVANJE ŠUMA Pri šibkejših radio-stereo FM-signalih se po demodulaciji pojavi poleg avdiosig- nala še nadležen šum. Če sprejemnik preklopimo v monorežim, se nivo šuma močno zniža, obenem pa izgubimo ste- reoefekt. Torej na račun ene kvalitete (stereoefekt) zvišamo drugo kvaliteto (razmerje signal - šum), v nobenem pri¬ meru pa ne moremo biti povsem zado¬ voljni. Napravica, ki jo predstavljamo v tem članku, nam omogoča najti naj¬ boljši kompromis med nivojem šuma in stopnjo ločitve kanalov. Šum, ki nastane zaradi slabega spre¬ jema radijske postaje, vsebuje pred¬ vsem frekvence zgornjega dela slišnih frekvenc. Vezje za odpravo šuma to iz¬ korišča. Deluje namreč tako, da signale nižjih frekvenc, ki vsebujejo malo šuma, prepušča neokrnjene, medtem ko sig¬ nale višjih frekvenc prepušča v mono- tehniki. Presluh med levim in desnim kanalom strereosignala je pri nizkih frek¬ vencah zanemarljiv, z višanjem frek¬ vence pa postaja vedno večji in pri dolo¬ čeni frekvenci popolnoma zabriše razliko med levim in desnim kanalom. Vezje kljub izničenju šuma ohrani dobršen del stereoefekta. Vhode in izhode vezja pred eno¬ smerno napetostjo ščitijo kondenzatorji C1, C2, C5 in C6. Vhodna impedanca znaša 100 k in jo določata upora R3 in R4, ki obenem zagotavljata enosmerno prednapetost operacijskim ojačevalni¬ kom IC1 in IC2. Ta prednapetost je enaka polovici napajalne napetosti. Na¬ petostni delilnik, ki ga sestavljata upora R1 in R2 deli napajalno napetost na polovico. Operacijska ojačevalnika funkcioni¬ rata kot impedančna invertorja z ojača¬ njem 1. Na izhodih ojačevalnikov je ste- reopotenciometer, ki v povezavi s kon¬ denzatorjem C4 (stikalo S1 v položaju ON) tvori nizko propustni filter. Strmina krivulje filtra je 6dB na oktavo. Frek¬ venca rezanja filtra pa se lahko giblje med 1,3kHz in 5kHz. Če je stikalo S1 v položaju OFF, vezje ne vpliva na avdiosignal. Ko pa stikalo S1 preklopimo v položaj ON, s konden¬ zatorjem C4 spojimo levi in desni kanal vezja. Ker je kapacitivnost kondenza- TIM 9/10 • mai-junii 1991 • 335 ELEKTRONIKA :© R L W: O O 0 O O C2 ■'■o cr- ci Ollo^ o||o oChTJo V o TršT o OJ o o|»o * 6 C J> o«o 00OO0 o TrsT oo P Ž OikX>fR 9 ~tO P £f kar v radijski sprejemnik, pri čemer vezje napajamo iz sprejemnikovega napajal¬ nika. Marsikomu se bo zdelo razdiranje in vrtanje po radiu preveč krut poseg, zato imamo na sliki 2 enostaven usmernik, ki ga skupaj z vezjem za odpravo šuma vgradimo v primerno ohišje. Med usmer¬ nik in vezje je dobro vgraditi kovinsko pregrado, ki ščiti vezje pred radiofrek- venčnimi motnjami iz usmernika. UPORI: R1, R2 = 10k R2, R4 = 100 k R5, R6 = 3k3 R7, R8 = 220 k R9 = 1 M R10 = 2212/1 W P1 = 10k log. stereo POLPREVODNIKI: IC1, IC2 = LF 356 IC3 = 7815 D1... D4 = 1N4001 torja C4 razmeroma majhna, pride do združevanja obeh kanalov šele pri višjih frekvencah akustičnega signala. To frek¬ venco določimo s potenciometrom P1. Poraba vezja je zelo majhna in znaša okoli 10mA. Že z električne sheme se vidi, da je napajanje lahko simetrično ali nesimetrično. Če je simetrično, se lahko napetost napajalnika giblje med 5 in 15V (+/-), sicer pa med 9 in 30V. Vezje na sliki 1 uporablja nesimetrično napajanje, če pa želimo uporabiti simetrično, v vezje vstavimo mostiček B in odstra¬ nimo mostiček A, poleg tega moramo kratko spojiti upor R2 in odstraniti upor R1 ter kondezator C3, ki sta v tem pri¬ meru nepotrebna. Možnost izbire tipa napajanja nam omogoča vgradnjo vezja KONDENZATORJI: C1, C2, C5, C6 = 820 nF C3 = 22fiF/16 V (glej tekst) C4 = 4n7 C7, C8 = 100nF C9, C10 = 470fiF/16V _ C11 = 100nF CENA: C12 = 2200nF/25V 1941,00 SLT C13... C 16 = 22nF ___ TRANSFORMATOR: 220V/15V, 50mA Miha Zorec MAKSI VU-METER Vezje, ki ga opisuje ta članek, bo prav gotovo navdušilo marsikoga. Maksi VU- -meter je nekakšna mešanica VU-metra in 10-kanalnega »light showa«. To nam omogoča, da imamo poleg prikaza am¬ plitude akustičnega signala z LED-di- odami tudi prikaz amplitude z žarnicami ali celo z manjšimi reflektorji. Slednje nam služi seveda bolj kot svetlobni efekt. Maksi VU-meter je sestavljen iz dveh glavnih sestavnih delov. Prvo vezje pre¬ tvarja izmenični akustični signal v niha¬ jočo enosmerno napetost, ki jo nato pri¬ kaže na desetmestnem monitorju, nare¬ jenim iz LED-diod. Drugi del napravice pa sestavlja deset kanalov za krmiljenje reflektorjev. Za prikaz nihajoče usmerjene napeto¬ sti uporablja napravica univerzalno inte¬ grirano vezje LM 3915. To vezje glede na amplitudo signala na vhodu vklopi določeno število LED-diod na izhodu. Vsak izhod vezja predstavlja točno dolo¬ čen amplitudni nivo. Vezje LM 3915 ima logaritmično skalo izhoda s korakom 3dB (merilno območje je 30dB), kar je še posebej primerno za uporabo v avdi- otehniki, saj tudi človeško uho zaznava jakost zvoka v logaritmičnem razmerju. Če pa želimo imeti linearno skalo (v mV ali V), lahko uporabimo integrirano vezje LM 3916, ki ima popolnoma enako raz¬ poreditev nožič kot vezje LM 3915 in ga enostavno zamenjamo. Obe vezji imata tudi poseben kontrolni vhod, prek kate¬ rega določamo, ali je merjena vrednost prikazana z nizom prižganih LED-diod (VU-meter) ali sveti le ena LED-dioda. 15-25V R 4 336 • TIM 9/10 • maj-Junii 1992 ELEKTRONIKA Ta vhod je na deveti nožiči integriranega vezja in če je na tem vhodu visok poten¬ cial (+Ub), sveti več LED-diod, če pa je vhod na nizkem nivoju (masa), sveti le ena LED-dioda. Enosmerno napetost, ki jo integrirano vezje LM 3915 obdeluje, dobimo iz pre¬ prostega usmernika z ojačevalnikom. Akustičen signal jemljemo kar iz izhoda za zvočnike ali iz kakega drugega razpo¬ ložljivega izhoda (npr. AUX). Kondenza¬ torja C1 in C2 blokirata morebitno eno¬ smerno komponento avdiosignala, med¬ tem ko jakost signala določimo s trimer- nim potenciometrom P1. Tranzistorja T1 in T2 ojačita in pripravita signal za usmerjanje. Signal usmerimo z enostav¬ nim polvalnim usmernikom, ki ga sestav¬ ljata diodi D2 in D3 ter kondenzator C5. Upor R5 služi za praznjenje kondenza¬ torja C5, da se ta ne bi preveč napolnil in integrirano vezje LM 3915 tako ne bi več zaznavalo spreminjanja amplitude avdi¬ osignala. Drugi del napravice vidimo na sliki 2, kjer imamo 10 popolnoma enakih kana¬ lov z enim optičnim stikalom, triakom, Slika 2 o < o : i tH tH m m < Slika 3 Slika 4 diakom, uporom in kondenzatorjem, kar je dovolj za utripanje žarnice v ritmu, kot ga uravnava izhod, na katerega je priključen posamezen kanal. Za povezavo s prvim vezjem nam služi optično stikalo, ki v istem ohišju združuje LED-diodo in fototranzistor. Oba elementa sta galvan¬ sko ločena tako, da gre prenos podatkov po svetlobni poti. Ko se aktivira določen izhod vezja LM 3915, zasveti LED-dioda v optičnem stikalu. Svetloba, ki jo emitira ta dioda, osvetli fototranzistor, kateremu upornost kolektor - emitor močno pade. Nizka upornost C-E-spoja tranzistorja v optičnem stikalu veže kondenzator C1 na ničelni potencial, to pa omogoči, da se ta prek upora R1 napolni do te mere, da njegova napetost odpre triak. Napravica uporablja dovolj močne tri- ake, da lahko priključimo tudi več 100- vatnih žarnic hkrati na en kanal, za moč¬ nejše reflektorje pa moramo vzeti triake večje amperaže in jih pritrditi na hladilna rebra. Pri tem je potrebno opozoriti, da imajo triaki zadnjo stran, ki jo pritrdimo na hladilnik, vezano na elektrodo A2, ki je pod omrežno napetostjo. Pri izbiri ele¬ mentov moramo paziti, da ima optično stikalo le en fototranzistor, sicer se lahko pojavijo težave pri proženju triakov. Polovica vezja maksi VU-metra je med delovanjem pod omrežno nape¬ tostjo. Kljub temu moramo ravnati z iz¬ delkom tako, kot da je cel pod nape¬ tostjo. Napravico je najboljše vgraditi v plastično ohišje, če pa uporabimo ko¬ vinsko ohišje, ga moramo obvezno ozemljiti. Preden priključimo vezje na akustično aparaturo, s katero ga krmilimo, preve¬ rimo izolacijo med prvim in drugim delom vezja, ki je pod omrežno napetostjo. To napravimo tako, da z ommetrom po¬ merimo upornost med maso prvega in ničelnim vodnikom drugega vezja (elek¬ troda A1 na triaku). Inštrument tudi na najvišjem merilnem območju (2|xQ) ne sme zaznati ničesar. SEZNAM ELEMENTOV: 1 pF 1 fiF 100 nF/25 V 1 fiF 1 pF 47 pF/16 V 2 |ii2, tantal T1,T2 = BC 109 C D1 = zenerjeva dioda 12 V/500 mW D2, D3 = 1 N4148 K1 = LM 3915 Vezje 2: R1, ... R10 = 560 k C1, ... C10 = 10 nF/250 V Di 1, ... Di10 = kateri koli diak Tr 1, ... Tr 10 = TIC 206 (glej tekst) Oc 1, ... Oc 10 = 4 N 28 ali podoben CENA: 3667,00 SLT TIM 9/10 • maj—junij 199* • 337 IGRA Bojan Rambaher GLAVOLOM STARIH MONGOLOV Glavolomi sploh niso nič novega. Doka¬ žemo lahko prav nasprotno. Prednike danes tako priljubljenih iger bi lahko izbr¬ skali že iz časov davno pred našim štet¬ jem. Dežela z zelo razširjenimi igrami te A1+A2 vrste je Mongolija. V obdobju največje slave te države, ko jo je vodil danes tako proslavljeni Džingiskan, je Mongoliji pri¬ padala skoraj polovica sveta (seveda sveta, ki so ga poznali takrat). Zato ni prav nič čudnega, če so glavni lama- istični samostani trdno držali v rokah pra¬ por kulturnega in izobraževalnega doga¬ janja. Prav v tem okolju so nastale tudi razne lesene in kovinske igračke za odrasle, ki so se nato postopoma širile med bližnje pastirje in druge prebivalce. V Ulan Batorju je muzej igrač, v kate¬ rem so samo različni glavolomi in nič drugega. Pri najstarejših in najzaplete¬ nejših primerkih glavolomov se vodič po muzeju rad ustavi in pripomni, da jim je Rubik svojo slavno kocko dobesedno iz¬ maknil. Hote ali nehote mu morate pritr¬ diti. Oglejte si našo fotografijo in povejte, ali ni prikazana kocka še trši oreh od znane Rubikove kocke. Naslov obljublja načrt za izdelavo enega izmed mongolskih glavolomov, vendar se vam ob sliki mongolske kocke ni treba prestrašiti. Glavolom, ki je prika¬ zan na načrtu, je eden izmed preprostej¬ ših. Za njegovo izdelavo potrebujete le¬ seno letvico s prezerom 20 x 20 mm, ki naj bo dolga približno 360mm. Letvico narežite na šest enakih delov, dolgih približno 60 mm. Odrezane koščke nato obdelajte, kakor je prikazano na načrtu. Priporočamo, da delate zelo natančno. Ostre robove izdelajte z modelarsko ža- gico in brusnim papirjem. Nazadnje vse dele nekajkrat prelakirajte s prozornim nitrolakom. Ko se lak posuši, lahko po¬ skusite glavolom sestaviti v podobo, ki jo vidite na drugi fotografiji. Komur se ne posreči, mu ni treba obupati, saj smo pripravili tudi rešitev, ki jo najdete na drugem mestu Tima. ■|0PZABU 8}!US|}Od 0|l|BJBU B0 ‘Z\/ |3p A ZQ |9p BljABJSA 0» čaufep ‘opzai onq /u fes uafiAeisas af uioioabiB ms -loBuoiu u/ /opzABu omeje u ajauspod eB ‘oisaui ouapaABU eu zg /ap apABisod ox ZB lop ss aiepop nqjA eu u; z V l°P oiauspod oupjdpo o/eiseu /\ i g ui iv Ao/ap zi uaftABisas ‘ia/duio>i eu aiaujfeieu oio/ao o/eiseu u; fedrufs eLuoyej>t s eBaBrup qo eBaBnjp apABisod z O u/ ID e l 3 0 'LB l 3 P aiauspod L V /op A 700/s eu ipni euezepud oujozbu f/OAop ‘ouiedn ‘af m ‘Aapsaj niAejdud ouis ‘opoajsod /u o; uiif as m ‘ajsp ez uaupjjud joaoBpo sba af ep ‘ouiauiefjaA Z uioioabiB ms/oBuolu /pAeisas opoajsod af ujba as 338 • TIM 9/IO • maj—iunij 1992 ELEKTRONIKA Miha Zorec OJAČEVALNIKI 100-VATNA KONČNA STOPNJA SEZNAM ELEMENTOV ZA USMERNIK Upori: R1, R2 = 3k3/1W Transformator: 2x30 V, 225 VA Gretz: B 80 C 3200/5000 Varovalke: F1 = 1,4A F2, F3 = 2,5 A Kondenzatorji: C1 =100nF C2, C3 = 4700 pF/63 V niki eno nad drugo spojimo skupaj, kar nam da kompaktno monoojačevalno komponento. Za stereoizvedbo nare¬ dimo dve enaki komponenti, ki smeta imeti le eno skupno točko, v kateri se srečajo vse mase ojačevalnika. Pri ste- reoizvedbi moramo kupiti tudi dva trans¬ formatorja. Slika 6 prikazuje konstrukcijo mono komponente ojačevalnika. Pri montaži izhodnih tranzistorjev na hladilna rebra moramo obvezno uporabiti sljudne pod- ložke, saj so ohišja tranzistorjev (kolek- torji) na povsem različnih napetostnih nivojih. (2. del) Lahko rečemo, da je ojačevalnik tako dober, kot je dober njegov napajalnik. Napajalnik mora zagotavljati konstantno enosmerno napetost, ne glede na moč, ki se troši v ojačevalniku. Usmerjena napetost naj poleg tega vsebuje čim manj izmenične komponente (bruma) in raznih šumov, kar pomeni, da moramo imeti dovolj močan transformator in gretz ter kvalitetne gladilne kondenzatorje čim večje kapacitivnosti. V praksi vedno po¬ iščemo kompromis med željenimi para¬ metri napajalnika in ceno, ki smo jo pri¬ pravljeni plačati za napajalnik, saj dober toroidni transformator s parom elektrolit¬ skih kondenzatorjev kapacitivnosti 1000nF stane celo premoženje. Za naš ojačevalnik potrebujemo napa¬ jalno napetost +/- 50 V, poleg tega mora napajalnik zagotavljati tok 2.25A pri maksimalni obremenitvi (100VV/4 ohm.) oziroma 1.1 A pri 70 W na 8-omskem zvočniku. Ker je maksimalna napajalna nape¬ tost, ki jo prenese izhodna stopnja, 100 V oziroma +/-50V pri simetričnem napaja¬ nju, moramo dimenzionirati napajalnik tako, da je napajalna napetost vselej vsaj za 10V nižja od mejne vrednosti in obenem dovolj stabilna, da pri dinamič¬ nih obremenitvah ojačevalnika ne niha preveč. Kljub relativno majhni moči ojačeval¬ nika je priporočljivo uporabiti toroidni transformator, ki je nekoliko dražji od klasičnega, vendar njegove lastnosti od¬ tehtajo razliko v ceni. Pri isti moči je namreč veliko manjši kot njegov sorod¬ nik. Druga pomembna lastnost toroid- nega transformatorja je izredno majhno sevanje elektromagnetnih motenj v oko¬ lico. Na slikah 1, 2, 3 in 4 imamo ploščici •• tiskanih vezij za ojačevalnik in usmernik ter obe montažni shemi. Ploščici tiskanih vezij sta narejeni tako, da jih z distanč- TIM 9/10 • maj-junij 1992 • 339 ELEKTRONIKA 1 a Tr 1 2 Tr NASTAVITEV OJAČEVALNIKA Ojačevalnik ne potrebuje nobenih po¬ sebnih nastavitev, nastaviti moramo le mirovni tok izhodne stopnje. Testiranje ojačevalnika je dobro opraviti s pomočjo variaka. Variak je omrežni transformator z nastavljivo sekundarno napetostjo (0-220V). Omrežni transformator ojače¬ valnika enostavno priklopimo na izhod VHOD variaka, ki ga nastavimo na nič. Pred tem kratko sklenemo vhod ojačevalnika in pustimo proste izhodne sponke (zvoč¬ nika ne priključimo). V napajalniku od¬ stranimo varovalko F2 iz ležišča ter na kontakte podnožja priključimo univerza¬ len inštrument oziroma ampermeter. Merilno območje ampermetra naj bo 1A DC. Pozitivno sponko inštrumenta mo¬ ramo spojiti na kontakt podnožja, ki je OJAČEVALNIK i®-a povezan s kondenzatorjem C2 usmer¬ nika. Zatem zavrtimo trimerni potencio¬ meter P1 v skrajni položaj v smeri uri¬ nega kazalca. Še enkrat preverimo vse povezave in vklopimo ojačevalnik ter po¬ časi višamo sekundarno napetost vari¬ aka. Inštrument mora ves čas kazati električni tok okoli OA. Če inštrument pokaže kakršno koli povišanje toka, mo¬ ramo ojačevalnik pri priči izklopiti in po¬ iskati napako. Po uspešnem vklopu ojačevalnika zmanjšamo merilno območje amperme¬ tra na 100 mA in s potenciometrom na¬ stavimo tok na 80 mA. S tem dosežemo, T7 BDX 67 B BDX 66 B HLADILNO REBRO da teče skozi izhodne tranzistorje mi¬ rovni tok vrednosti 50 mA. Nato izklo¬ pimo ojačevalnik in vrnemo varovalko F2 v njeno ležiše. Enak merilni postopek ponovimo še za drugo komponento, če imamo stereo- ojačevlanik. 340 • TIM 9/10 • maj—luni} 1992 Miha Zorec ELEKTRONIKA OJAČEVALNIK V RAZREDU B > l ASIAlsN BREZ BESED Mirovni električni tok ojačevalnika, ki de¬ luje v razredu B (slika 1), je zmeraj nič, zato ni potrebno dodatno nastavljanje mirovnega toka, prav tako odpade skrb zaradi verižne temperaturne reakcije. Ta nastane, če se zaradi kakršnega koli vzroka poveča mirovni tok izhodnih tran¬ zistorjev, kar ima za posledico segreva¬ nje tranzistorjev. Višja temperatura tran¬ zistorjev zmanjša upornost spoja kolek- tor - emitor, kar znova poveča mirovni tok. In tako pride do verižne reakcije, ki se konča z uničenimi tranzistorji. Poleg teh dveh dobrih lastnosti ojače¬ valnika v razredu B je tudi konstrukcija vezja dodatno poenostavljena z nesime¬ tričnim napajanjem, kar zmanjša število elementov. Napetostni delilnik uporov R1, R2, R3 fiksira bazno napetost tranzistorja T1 na napetost, ki je malo višja od polovice napajalne napetosti. Tokovni izvor, ki ga sestavljajo tranzistor T3, upor R7 in diodi VHOD TIM 9/10 • maj-junii 1992 • 341 D1, D2, je vezan v kolektorski tokokrog tranzistorja T2 ter zagotavlja zelo visoko napetostno ojačanje in visoko impe- dančno izhodno karakteristiko. Povratna vez tokovnega izvora je vezana na izhod. Tako dosežemo, da napetost, ki je potrebna za stabilizacijo tokovnega izvora, ne limitira dinamične »push-pull« karakteristike. Komplementarni par dar- lingtonskih tranzistorjev T4 in T5 pred¬ stavlja končno močnostno stopnjo. Povratna vez na emitorju tranzistorja T1 z uporovnim delilnikom napetosti (upora R5 in R6) določa napetostno oja¬ čanje (okoli 20 dB) in odpravlja neline¬ arne komponente signala (kondenzator C4). Pri ojačevalnikih v razredu B sta bazi izhodnih tranzistorjev (T4 in T5) veči¬ noma direktno povezani, kar da v praksi slabe rezultate. Tak ojačevalnik ima di- storzijska popačenja večja kot 0,16 pri ELEKTRONIKA izhodni moči le 0,25W. Če izhodnim tranzistorjem dodamo dve v serijo ve¬ zani diodi (D1 in D2) in prek njih pove¬ žemo bazi tranzistorjev T4 in T5, pade popačenje tudi pri večjih močeh pod 0,1. Ti dve diodi bistveno ne spremenita de¬ lovanja ojačevalnika, ker imata darling- tonska tranzistorja T4 in T5 relativno vi¬ sok bazno-emitorski potencial in je pa¬ dec napetosti na diodah zanemarljivo majhen v primerjavi z E-B potencialom. Pri napajalni napetosti 12 V daje oja¬ čevalnik 2W na 4-omskem zvočniku pri vhodni občutljivosti 200 mW. Višja napa¬ jalna napetost zagotovi seveda večjo izhodno moč, tako lahko dobimo pri na¬ pajalni napetosti 24V na 4-omskem zvočniku 10W moči. Vendar je potrebno pri višji napajalni napetosti izhodne tran¬ zistorje montirati na hladilna telesa. Ploščica tiskanega vezja in montažna shema sta na slikah 7 in 8. Izhodna elementi HTE - PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN INŽENIRING S PODROČJA ELEKTRONIKE d. o. o. 61000 LJUBLJANA, Roška 19 Tel.: 061/301-178 in 061/301-234, fax.: 061/301-234 Odprto: vsak delavnik od 9. do 17. ure V naši prodajalni lahko dobite: • kompletne serije logičnih, linearnih in avdiovideo vezij • mikroprocesorje, spominska vezja in periferijo • tranzistorje, triake, tiristorje, diake in diode • optoelektronske elemente, LED-diode in displeje • kristale in filtre • upore, trimerne potenciometre in kondenzatorje • konektorje in kable • inštrumente, multimetre in pribor • programatorje • hladilna telesa, ventilatorje in ohišja • spajkalnike in drugo orodje • strokovno literaturo Material pošljemo tudi po povzetju. Naročniki revije TIM imajo pri nakupu kompletov vseh potrebnih delov za izdelavo naprav, katerih načrti so objavljeni v reviji, 5% popusta. Cene kompletov veljajo do spremembe tečaja SLT/DEM, če bo ta večja od 10% (po tečaju BS). dr. Jan I. Lokovšek ZVEZNI REGU¬ LATOR TIM CVI tranzistorja sta tako kot pri predhodnem MOSFET-ojačevalniku kar na ploščici ti¬ skanega vezja, pritrjena na aluminijast profil, pri čemer je ves postopek odvaja¬ nja toplote enak. Vendar tranzistorja T4 in T5 ne smemo direktno spojiti s hladil¬ nim profilom, saj sta ohišji tranzistorjev v bistvu kolektorja, ki pa sta na povsem različnih napetostnih potencialih. Z di¬ rektno montažo izhodnih tranzistorejv na profil bi povzročili kratek stik napajalnika. Zato moramo med tranzistorja T4 in T5 ter hladilni profil obvezno podložiti sljudne podložke, ki so dober električni izolator in obenem dober temperaturni prevodnik. Ojačevalnik napajamo s podobnim na¬ pajalnikom kot prejšnje vezje, pri čemer ne potrebujemo simetrične napetosti in zato uporabimo transformator z enim se¬ kundarnim navitjem. SEZNAM ELEMENTOV ZA OJAČEVALNIK V RAZREDU B Upori: R1 = 33 k R2 = 150 k R3 = 270 k R4 = 2k2 R5 = 150 Q R6 = 1k5 R7 = 120 R8 = 1k8 Polprevodniki: D1...D4 = 1N4148 T1 = BC 550 C T2 = BC 557 B T3 = BC 547 B T4 = DB 679 T5 = BD 690 Kondenzatorji: C1 = 68 nF C2 = 2200 pF/25 V C3 = 10pF/25 V C4 = 22 pF/16 V C5 = 220pF/25 V CENA: 453,00 SLT POPRAVEK V prejšnji, to je osmi številki Tima nam jo je temeljito zagodel tiskar¬ ski škrat, saj je zamenjal sliki 1 na straneh 275 in 278. Bralcem in av¬ torjema se opravičujem in upam, da vas napaka ne bo pretirano mo¬ tila pri delu. Urednik Uvod TIM CVI je zvezni regulator, namenjen krmiljenju enosmernih elektromotorjev. Je naslednik TIM-a CV iz prejšnje šte¬ vilke, le da je robustnejši in zmogljivejši. Kot tak je konstruiran predvsem za ladij¬ ske modele večje moči, ki rabijo pogon le naprej. RC-modelarji ga bodo s pri¬ dom uporabili tako v spretnostnih kakor 342 • TIM 9/10 • maj-junij 1992 RADIJSKO VODENJE tudi v hitrosntih tekmovalnih kategorijah. Predvidel sem napajanje od 8 do prek 30 V, t.j. 25 NiCd-celic in tokove 50A in več. Krmilni del je enak, kakor pri predhod¬ niku. Tako imamo na začetku ločilno stopnjo z operacijskim ojačevalnikom 1 in pretvornikom R4/C1, kjer dobimo enosmerno napetost, katere velikost je odvisna od povelja. Operacijski ojačevalnik »3« je jedro generatorja trikotne napetosti, katere po¬ ložaj in amplitudo nastavljamo s trimer- nima potenciometroma P1 in P2. Kas¬ neje nam bosta služila za nastavljanje nevtralnega položaja in pa točke, ko do¬ sežemo polno moč. Operacijski ojačevalnik »2« primerja trikotno napetost, ki jo dobimo prek upo¬ rovnega delilnika R7/R8 s poveljem in rezultate primerjave posreduje optič¬ nemu sklopniku IC 2. Tak sklopnik je sestavljen iz svetleče diode in fototranzistorja, kot je nakazano na sliki 1. Na tak način sta vhodni, t.j. krmilni del regulatorja in tako imenovani močnostni del galvansko ločena. Ker med njima ni nobene neposredne pove¬ zave, motnje pogonskega elektromo¬ torja velike moči ne morejo motiti spre¬ jemnika tako, kot je to pri drugih vezjih, posebno še, če imamo najenostavnejši BEC. Zenerjeva dioda ZD preprečuje kr¬ milni napetosti FET-ov, da bi presegla dovoljenih 18 V v primeru večjih napajal¬ nih napetosti. Napajanje smo varovali s 30-ampersko avtomobilsko varovalko in filtrirali s pomočjo R15 in C4. T1-T5 predstavlja vzporedno vezavo močnost¬ nih FET-ov, kolikor jih pač potrebujemo za določeno obremenitev. Vezje ima še detektor polne moči, ka¬ terega srce tvori operacijski ojačevalnik »4«. Svetleča dioda D2 zasveti, ko dobi motor polno moč; po samem zvoku mo¬ torja bi bila nastavitev te točke regula¬ torja nezanesljiva, dioda pa nam to ne¬ dvoumno pokaže. bira ni kritična. Prav tako ni kritična izbira navadne diode D1, svetleče diode D2 in zenerjeve diode, ki ima lahko vrednost napetosti od 12 do 18 V. Upori so Iskrini, moči 1/8 W, elektrolitski kondenzatorji pa miniaturne, nizkonapetostne izve¬ denke. Najraje imamo tantalove tipe. Delovna napetost kondenzatorjev mora biti večja od 6V razen za C4 in C6, kjer je ta meja na 35 V. Vrednosti kondenzatorjev niso strogo določene; posebno velja to za blokirne kondenzatorje, kot so C3, C4 in C6. Slednji imajo lahko vrednost od 0,1 pF do 100pF. Trimerna potenciometra sta Iskrina, miniaturna, za pokončno montažo. Ra¬ ster nožič je 5 mm. Ko govorimo o velikosti, naj opozorim, da morata biti zares majhna le upor R3 in dioda D1, ker sta montirana leže pod integrirano vezje LM 324. O močnostnih FET-ih smo letos že veliko govorili, zato naredimo le tabelo posameznih možnosti za zahteve, kjer odčitamo potrebno število tranzistorjev izbranih tipov. baterije, če imamo FET-e vrste S110, sicer potrebujemo 10 V ali več. Vse sestavne dele je mogoče kupiti v Ljubljani. Naj naštejem nekaj trgovin: Mladi tehnik na Cojzovi 2, Jugotehnika na Cankarjevi 3, Iskra na Titovi 19, Just Electronic na Dolenjski cesti 11 itd. FET-e S110, priključke za baterije in kabel za servomehanizem sem našel v Modelar¬ skem centru na Ciril-Metodovem trgu 14. Gradnja Gradimo v tehniki tiskanega vezja na enostransko kaširanem vitroplastu. Ploščica je velika 30x43mm. V merilu 1:1 jo prikazuje slika 2. Na povečani sliki so oštevilčene posa¬ mezne priključne sponke. Pozor; slika 3 ni risana v sorazmerju. To sem naredil zaradi boljše preglednosti pri označevanju. Na obeh slikah pa so poudarjene značilne točke, kot so zuna¬ nji priključki, sponke (»1«) integriranih vezij in sponki svetleče diode D2. S Sl. 2 Slika ploščice tiskanega vezja v me¬ rilu 1:1 Izbira materiala Štiri operacijske ojačevalnike dobimo v integriranem vezju LM 324 N. Optični sklopnik je vrste 4N25 ali podobne, iz¬ Poudarimo le, da velja ta tabela za trajno obremenitev, kratkotrajna, t.j. za¬ gon, dopušča tudi do 30% več! Vezje deluje pri najmanj 8 V pogonske Vezavo sestavnih delov na ploščico in njihove vrednosti pa podaja tabela II. Pred začetkom montaže se prepri¬ čajmo, ali je ploščica brezhibna. Če še TIM 9/10 • maj—(unij 1992 • 143 RADIJSKO VODENJE Sl. 3 Povečana slika ploščice z oštevilčenimi sponkami. TABELA II ni, pospajkajmo vse bakrene povezave. Tako jih zaščitimo pred korzijo, obenem pa povečamo zanesljivost spajkanja. Delo začnemo z uporom R3 in diodo D1, ki prideta pod integrirano vezje LM 324. Preverimo, ali so nožiče vezja za¬ res pogledale vsaj pol milimetra iz ploš¬ čice, sicer spoj ne bo zanesljiv. V na¬ sprotnem primeru naredimo s pomočjo okrogle urarske pile ležišče za R3 in (ali) D1, če sta ta prevelika. Sicer nadaljujemo in se držimo običaj¬ nega reda. Najprej večje in nato manjše elemente. Za močnostne FET-e sem predvidel pet mest. Pritrdimo jih enega poleg dru¬ Integrirana vezja gega tako, da se med seboj dotikajo. Na spodnji strani sponke izdatno pospaj- kamo, saj bodo tam tekli veliki tokovi. Tudi ploščica je tako konstruirana. Kar zadeva hlajenje, je več možnosti. Najenostavneje je FET-e le povezati med seboj z vijakom M3x30. Ne poza¬ bimo na podložke v debelini približno 5,3 mm med posameznimi ušesci, da jih lahko stisnemo. To velja za FET-e vrste BUZ v ohišju TO 220. S 110 pa ima tako imenovano ISOVVATT-ohišje in tam znaša ta razdalja približno 2 mm. Na FET-e lahko nataknemo hladilno rebro, najbolje pa je, da jih hladimo z vodo. Vodno hlajenje je namreč v hitrejših mo¬ delih že pravilo tudi za pogonske elektro¬ motorje. V tem primeru je najenostav¬ neje namesto vijaka M3 uporabiti ba¬ kreno ali medeninasto cevko s preme¬ rom do 3,5mm, skozi katero nato nape¬ ljemo hladilno vodo. Na koncu prispajkamo še kabel za priključitev na DV-sprejemnik in seveda elektromotor. Kabli, ki gredo na pri¬ ključka E in M, morajo seveda prenesti velik tok, tudi prek 50 A. Za to je seveda potrebna določena debelina in tanke žičke res ne pridejo v poštev. Najbolje je uporabiti mehke žice s silikonsko izola¬ cijo, ki obenem prepreči tudi izgorevanje izolacije ob morebitni preobremenitvi. Pogonski elektromotor mora biti bloki¬ ran. Za to služi kondenzator C6, pred? vsem pa dioda D3. Slednja preprečuje nastanek napetostnih sunkov, ki bi sicer uničili FET, saj predstavlja elektromotor induktivno breme. Tako sem na ploščici tiskanega vezja predvidel prostor tudi za diodo neposredno poleg FET-ov, čeprav jo navadno prispajkamo na priključke elektromotorja. Priključitev in uravnava Napravico lahko uravnamo kar v modelu ali pa na suhem. Signal dobimo bodisi iz RC-sprejemnika ali pa iz preizkuševalca servomehanizmov. Sam se na začetku poslužujem zadnje metode, pri čemer nadomestim elektromotor z avtomobil¬ sko žarnico. Slednja namreč lepo po¬ kaže delovanje, ne dela hrupa in ne more povzročiti kratkega stika. Za uravnavo imamo v vezju dva tri- merna potenciometra. Vezje vključimo in damo povelje »STOJ«. Žarnica takrat ne sme svetiti. Če sveti ali samo brli, zavr¬ timo P1 tako, da ugasne. Počasi pove¬ čujemo moč, t.j. dodajamo plin. Žarnica začne brleti in nato vedno močneje sve¬ titi. Ko dosežemo polno moč, na vezju zasveti svetleča dioda D2. To točko uravnamo s trimernim potenciometrom P2. Vsak si sam prilagodi svoj regulator, t.j. kje se model začne gibati in ali do¬ seže največjo hitrost pri krmilni palici čisto naprej ali kako drugače. Tudi posa¬ mezne RV-naprave se za malenkost ra¬ zlikujejo med seboj. TIM CVI lahko urav¬ nate na večino RC-naprav, ki jih je moč kupiti. Če vse deluje z žarnico, ni razloga, da ne bi tudi z elektromotorjem. Če ne, po¬ tem je gotovo nekaj narobe z njim ali pa ste ga, in to je najverjetneje, nekaj polo¬ mili z blokiranjem. Kot velja za vse TIM-ove izume na področju daljinskega vodenja, velja tudi za tega. Vsakemu, ki bi mu ne uspelo spraviti vezja v življenje, obljubljam po¬ moč tako pri oživljanju kot pri obdukciji. REVIJA TIM ZA MLADE 344 * TIM 9/10 • maj—junij 1992 RADIJSKO VODENJE dr. Jan I. Lokovšek IZPOPOLNITE SVOJ DV Uvod RV-modelarstvo ni poceni šport in današnji čas mu ni ravno naklonjen. Vsaka stvar, ki jo vzamemo v roke, stane lepe denarce, posebej še oddajnik. Tako z zavistjo v srcu gledamo na tiste srečneže, ki si lahko pri¬ voščijo te lepe, velike in bleščeče »igračke«. Želje in možnosti... Vedno sem si želel imeti veliko škatlo, polno stikal, ročic in potenciometrov, pa čeprav niso ravno vsi potrebni. Cenejša pot do takega oddajnika je na¬ kup skoraj prazne, a velike škatle, dodatke pa po svojih možnostih in znanju naredimo sami. Zahteve po znanju pravzaprav niso hude. Tej nalogi so kos tako srednješolci kakor tudi sposobnejši osnovnošolci. Kateri so vsi ti dodatki, ki jih potrebujemo in zavidamo drugim? Naj jih naštejem: - povečanje števila funkcij (kanalov), - kontrola velikosti hoda (t.i. »dual rate«), - mešalniki, - alarm upadanja moči baterije itd. Poglejmo, kateri oddajniki so primerni za to. V bistvu so to vsi, ki na potenciometrih odjemajo enosmerno napetost. Razen na¬ jenostavnejših AM-oddajnikov so to skoraj vsi. Konkretna odločitev pa je preprosta. Ka¬ teri RC-oddajnik je najbolj razširjen v Slo¬ veniji? (Po podatkih Modelarskega centra s Ciril-Metodovega trga 14), je bil F-16 ROBBE/FUTABA prodan v preteklem letu v več kot 50 primerkih. To pomeni, da bodo napotki, pisani za ta oddajnik, našli svoj cilj, čeprav so primerni tudi za druge vrste (ki delujejo z enosmerno napetostjo na poten¬ ciometrih). Vsa opisana vezja so preizku¬ šena v enakem RC-oddajniku mojega 13- letnega sina, ki je tudi sam sestavil večino vezij. Da pa se imetniki drugih naprav ne bi čutili prikrajšane, sem ta vezja priredil tudi za druge, kot npr. za Graupnerjev FM 6014 EX., Multiplexov COMBI in podobne. Vsi ti oddajniki imajo za take dodatke predviden prostor. Če se sami lotite kon¬ struiranja, morate vedeti, koliko prostora vam je na voljo in kje so vijaki za pritrditev. Za tri najbolj razširjene oddajnike sem na¬ redil skice s potrebnimi merami. Prikazu¬ jejo jih risbe 1,2 in 3. Večje odprtine (premer 6 do 7 mm) so namenjene stikalom ali osem potenciome¬ trov, manjše (premer 2 mm) pa vijakom za 15 15 O O 0° O O o ROBBE F-16 QoQo O oQ 11 j 1 5 15 j 15 [ 11 Risba 1. Skica prostora dodatka za ROBBE/ FUTABA F-16 04 CO O 04 Risba 2. Skica prostora dodatka za MULTI- PLEX-COMBI _i Risba 3. Skica prostora za GRAUPNER FM 614 EXPERT pritrditev. Graupnerjeva naprava nima vija¬ kov; pri njej nosi ploščico dodatka kar sti¬ kalo. Velik del naštetih dodatkov je mogoče tudi kupiti za dober denar. Vendar pa vsi radi ne samo kaj prihranimo, ampak smo predvsem ponosni, da smo nekaj naredili tudi sami. Povečanje števila funkcij V oddajniku F-16 je povečanje zares eno¬ stavna naloga; kupljen oddajnik je res štiri- kanalen, ima pa že vse pripravljeno za še štiri funkcije, se pravi skupaj osem. V vsa¬ kem oddajniku so priključki za posamezne funkcije združeni na enem mestu, pa naj bo to Multiplex, Robbe ali kak drug proizva¬ Risba 4. Ploščica vezja RV-oddajnika ODDAJNIK jalec. Pri F-16 je to tako, kot je skicirano na risbi 4. Pri oddajnikih, ki imajo za trimanje pose¬ ben potenciometer, (F-16, FM 6014), imajo štirje osnovni kanali priključke s petimi sponkami. Drugi imajo le po tri. Pri eno¬ stavnejših oddajnikih (combi) imajo po tri sponke vsi priključki. Vezavo ilustrira skica 5. ■01 02 03 04 05 "E <0 TJ TJ O 3 TJ O E Risba 5. Vezava potenciometrov za en kanal Povezava potenciometrov s ploščico od¬ dajnika, t.j. z NF-modulom, je izvedena s pomočjo štirižilnega ploščatega kabla in petpolnega priključka. Ce želimo zamenjati smer hoda ali vrstni red funkcij, ga lahko z modula enostavno snamemo in obr¬ nemo. Ko želimo povečati število funkcij, mo¬ ramo za vsako novo funkcijo ali, če hočete, nov kanal, imeti po en potenciometer ali stikalo. Vezava je sklicirana na risbi 6. ž Potenciometer ali stikalo montiramo na pri¬ merno mesto v oddajniku, kabel pa priklju¬ čimo na eno od prostih sponk »EXT. CHA¬ NEL«, ki so na skici 4 označene s števil¬ kami od 5 do 8. TIM 9/10 • maj—Junij 1991 * 345 RADIJSKO VODENJE Potenciometer ima lahko vrednost od 1 do 10Q. Stikalo je lahko s srednjim položajem ali brez, odvisno od potrebe. In kakšna je po¬ treba? Za vklop pomožnega elektromotorja jadralnega modela se priporoča enostavno klecno stikalo, ne potenciometra in ne stikala s sredinsko lego. Takemu kanalu pravijo An¬ gleži »svvitching channel« (nem. »Schaltka- nal«). Za priključek je najenostavneje uporabiti priključni kabel za servomehanizem (ROBBE), ki ga dobite v Modelarskem centru na Ciril-Metodovem trgu. Ceneje pa je upora¬ biti enoredne priključke v rastru 2,5 mm, ki jih imajo pri »Just Electronic« na Dolenjski cesti. Tam lahko kupite tudi potenciometre in sti¬ kala. Kje je najboljše mesto za take stvari? Vsi omenjeni oddajniki imajo prostor za vse to že predviden, zato nikar ne vrtajte posebnih lukenj. Če vozite model z desno roko (nagib in višina), naj bo stikalo dodatnega kanala na levi strani. »DUAL RATE« »Dual rate« je angleško ime za dodatke, ki omogoča zvezno nastavljanje velikosti hoda posameznih funkcij, in to na oddaj¬ niku. Manjši hodi namreč omogočajo pre- ciznejše vodenje v določenih manevrih, kot je npr. pristanek, medtem ko so večji hodi potrebni za izvajanje figur. Mnenja o potrebnosti ali koristnosti ta¬ kega dodatka so deljena. Pri tem gre se¬ veda za trenutek preklopa ali, če hočete, načina uporabe. Sam dodatek je zelo preprost. Potrebu¬ jemo le potenciometer za regulacijo in po potrebi še stikalo; vsak kanal seveda svoje. Vezava je narisana na sliki 7. M Ž ra 'E 'ra n tj o 3 TJ O E ra c Risba 7. »DUAL RATE« Sliko 7 sem narisal tako, daje razvidna tudi vezava. Ker je potenciometer za regulacijo vezan med potenciometrom za dajanje po- velij in NF-modulom oddajnika, je potrebno uporabiti ustrezne priključke. Tako je na levi »moški« del petpolnega priključka, na katerega nataknemo kabel, ki gre iz »križa«. Na drugi strani pa imamo nekaj cm dolg kabel, ki je zaključen s petpolnim »ženskim« delom priključka. Le tega prik¬ ljučimo na modul tam, od koder smo sneli priključek kanala (»STIK CHANNEL«), Naredil sem načrt za ploščico tiskanega vezja, kjer je prostor za tri take regulatorje, in sicer za nagib, višino in smer. V merilu 1:1 jo prikazuje slika 8. Risba 8. Slika ploščice tiskanega vezja za »DUAL RATE« v merilu 1:1 Za trimerne potenciometre sem uporabil PIHER-jeve potenciometre z močjo 0,25 W in upornostjo 100kQ, za vodoravno montažo in s plastično osjo. »Moški« del petpolnega priključka je prispajkan neepo- sredno na ploščico, prav tako je na ploščici prostor tudi za tripolni »moški« priključek, kamor lahko vežemo stikalo. Tak način je dober zato, ker omogoča uporabiti stan¬ dardno stikalo bodisi kot dodatni kanal v oddajniku ali pa kot »DUAL RATE« sti¬ kalo v tem dodatku. Kabel z »ženskim« priključkom prispajkamo kar na spodnjo stran »moškega« priključka z izjemo sred¬ nje žile (sp. 3), ki gre na drugo sponko potenciometra in stikala. Velike odprtine v ploščici služijo za osi potenciometrov, manjše (premer 2 mm) pa za pritrditev v oddajnik F16. REGULACIJA MINIMALNEGA PLINA Opis delovanja Osnovni štirje kanali vsakega oddajnika vsebujejo tako imenovani trim. V krmilnih funkcijah to pomeni popravljanje središčne lege tako, da leti model pri nevtralnih po- veljnih zares naravnost. Pri plinu pa želimo s tem nastaviti minimalni plin, t.j. omejiti spodnjo skrajno lego. SIMPROP je za svoje sisteme vrste SAM prodajal poseben dodatek, ki mi je dal idejo za konstruiranje podobnega vezja za F-16. Načrt je pre¬ prost. Oglejmo si ga na risbi 9. Za razumevanje delovanja si še enkrat oglejmo risbo 5, ki kaže vezavo potenci¬ ometrov. Pri tem se moramo zavedati, da je spodnja linija (sponka 5) na potencialu mase, zgornja (sponka 1) pa vodi pozitivni pol napajanja. Glavni signal pride na sponko 3 (priklju¬ ček M), ‘nato pa ga vodimo naprej prek upora R2. Signal za minimalni plin pa pride na sponko 2 ali pa na sponko 4, odvisno od zasuka priključka. Denimo, da je ta na sponki 4; tako ta signal prek uporovnega delilnika in s pomočjo operacijskega ojače- Risba 9. Shema dodatka »PLIN« valnika 1 in diode D2 preprečuje, da bi bil izhodni signal manjši od najmanjše dovo¬ ljene vrednosti. Sami ste uganili, da manjša napetost tu pomeni manjši plin. Kaj pa, če smo zamenjali smer hoda? Takrat obrnemo priključek s potenciometri in ome¬ jevalni signal pride na sponko 2 na prik¬ ljučku. Takrat pa deluje operacijski ojače¬ valnik 2 in dioda D1, ki omejujeta hod navzgor. Oba operacijska ojačevalnika sta v inte¬ griranem vezju LM 358, ki ga napajamo kar iz priključka, toda prek diode D3. Tako se zavarujemo pred škodo, če po nesreči ob- nemo priključek Ž. Recimo še besedo o delilniku napetosti. Tega sem uporabil, ker sem želel vpliv trimsignala zmanjšati, saj predstavlja regu¬ lacija minimalnega plina le del celotne re¬ gulacije. Velikost vpliva določa vrednost upora R3 oziroma R1. V tabeli I sem podal odvisnost upornosti od željenega vpliva. TABELA I Če upora R1 (R3) premostimo, je možno minimalni plin omejevati v celotnem po¬ dročju. Navadno se raje odločimo za polo¬ vično rešitev. Izbira materiala Operacijska ojačevalnika sta v integrira¬ nem vezju LM 358. Diode so univerzalne, silicijeve vrste 1N914. Upori so Iskrini, moči 1/8 ali 1/10 W. C1 je miniaturna nizko¬ napetostna izvedenka, najbolje tantalov elektrolit. Priključki so enoredni; raster nožič znaša 2,5 mm. Navadno jih odščipnemo od daljše izvedenke. Imajo jih pri Just Electronic (Do¬ lenjska cesta 11). Tam se dobi tudi PIHER- jeve trimerne potenciometre in drug mate¬ rial. Kable, priključke in izolacijske cevke pa dobite v Modelarskem centru na Ciril- Metodovem trgu 14. 346 • TIM 9/10 • mal-Junl] 199* na modul oddajnika RADIJSKO VODENJE Gradnja Gradimo v tehniki tiskanega vezja na eno¬ stransko kaširanem vitroplastu. Ploščica je velika 19x41 mm. V merilu 1:1 jo prikazuje slika 10. Risba 10. Slika ploščice »PLIN« v merilu 1:1 Priključne sponke na ploščici so oštevil¬ čene na povečani sliki. o cn to (O rt co cn m m Risba 11. Povečana slika ploščice »PLIN« z oštevilčenimi sponkami Naredimo tabelo vrednosti in vezave se¬ stavnih delov. 1 na pozitivni pol napajanja 2 izhod 3 na maso Montažo pričnemo z obema preveza- vama (29-30 in 31-32), sledi integrirano vezje. Pozor; nožiča 1 je še posebej ozna¬ čena, ta sponka je tudi večja. Za tem mon¬ tiramo še upore, diode in kondenzator. Tu pazimo na položaj katod in pozitivno sponko elektrolita. Nato prispajkamo še »moški« priključek, in sicer kar na spodnjo stran ploščice v vodoravni smeri. V ta na¬ men so linije/sponke od 36 do 40 malo debelejše. Tudi vsi drugi sestavni deli so montirani leže, tako da je vezje čim nižje. Na koncu prispajkamo še trižilni kabel, dolg 3 do 5 cm, z »ženskim« petpolnim priključ¬ kom. Celo ploščico vtaknemo še v izolacij¬ sko plastično cevko, da ne bo delala krat¬ kih stikov po oddajniku. Najbolje je upora¬ biti tako, ki ste jo pri gretju s sušilnikom za lase skrčili in se zato ne more več premi¬ kati. Montaža in preizkus Vezje je konstruirano tako, da ni potrebno nobeno spajkanje po oddajniku. Priključek številka 3, ki je za plin, z modula preprosto snamemo. To je tam, kjer so v vrsti štirje osnovni kanali (STIK CHANNEL, skica 4). Zdaj damo na ta priključek »ženski« del konektorja, ki gre z našega vezja. Pri tem pazimo, da je spodnji del (sponka 5) pri robu ploščice modula in ne na sredini. Tam je namreč sponka, ki gre na maso, medtem ko gre tista na sredini ploščice na pozitivni pol napajanja. Če se zmotite, vezje ne bo delovalo, škode pa tudi ne bo. Priključek, ki smo ga prej sneli z modula, pa sedaj priključimo na »moški« del konek¬ torja in oddajnik je zrel za preizkus. Vezje vključimo in preizkusimo krmiljenje plina. Je smer hoda pravilna? Če ni, potem obrnemo priključek, ki gre s potenciome¬ trov, za 180 stopinj. Da ne bo pomote; to je originalen priključek, na katerem je na¬ lepka s številko »3«, in ne tisti na ploščici modula. Preizkusimo položaj minimalnega plina. S trimanjem zdaj le omejujemo minimalni plin in ne popravljamo več srednje lege. Če ne gre, je 90% verjetnosti, da ste konektor narobe priključili na modul v od¬ dajniku in ga morate zasukati za 180 sto¬ pinj. Jeseni: Pravi mešalnik MIN1MAKETARSTVO Mitja Maruško ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA TABELA II * glej besedilo Integrirano vezje LM 358 N Nožiča 1 2 3 4 5 6 7 8 Sponka 21 22 23 24 25 26 27 28 Med seboj povezati 29 in 30 ter 31 in 32. Le brez strahu, ne bomo vas posadili v osnovnošolsko klop! Na straneh Tima vam bomo v nekaj nadaljevanjih pred¬ stavili nekaj osnovnih znanj, brez katerih našega skupnega konjička ne bi bilo. Plastično maketarstvo je v očeh tistih, ki jim je to veselo in poučno opravilo tuje, le igra odraščajočih in odraslih, ki se tudi v zrelih letih ne znajo nehati igrati. Toda mi bomo plastično maketarstvo, ki nas druži v igri in delu, predstavili resno in veščini ter stroki primerno. V svet mini¬ aturnih, pa tudi večjih maket vas bomo popeljali tako, da vam bomo predstavili letalsko maketarstvo, najbolj množično zvrst plastičnega maketarstva. V sedemdesetih letih so se na našem trgu prvič pojavile plastične makete v obliki sestavljank, ki maketarju ponu¬ dijo majhne plastične sestavne dele le¬ tal, ladij, vozil in ljudi, ki sestavljeni pona¬ zarjajo določen objekt v zmanjšanem merilu. Makete mnogih zvenečih imen te industrije, kot so Revell, Airfix in Match- box, so se pojavile na policah trgovin, po nekaj letih pa je popolnoma presahnila vsakršna ponudba. Resda se je le nekaj let kasneje pripetil skorajšen bankrot to¬ vrstne industrije in v uredništvih make- tarskih revij, pa tudi drugih letalskih ča¬ sopisov, ki so redno objavljali novosti z maketarskega trga, so uredniki zapi- T1M 9/10 • maj—Junij 199Z • 347 MIN1MAKETARSTVO Revellov Dornier Do-17 Z-2 je klasična brizgana maketa z »drevesci« sestavnih delov. Kalupe za tovrstne makete si proizvajalci tudi posojajo med seboj in tako v pričakovanju nove in boljše makete naletite na stare znance. Maketa mornariškega helikopterja Kamov Ka-25 z množico doda¬ nih drobnih detajlov na rotorju in podvozju ter izvirno notranjostjo. Manj množične tipe letal izdelujejo iz epoksidnih smol. V kom¬ pletu najdete osnovne dele, ki jih je potrebno lepiti s cianoakril- nimi lepili. Oznake so le redkokdaj priložene. Vakumsko prešane makete so na voljo le z osnovnimi sestavnimi deli, toda v zadnjem času jim dodajajo dele iz epoksidnih smol ali vlite kovine. Dele je potrebno pred sestavljanjem izrezati in obrusiti. Za maketarsko tekmovanje je maketi potrebno dodati še malo življenjskega okolja. Maketa miga - 21 MF je v merilu 1:48. šali: »Zgodilo se je prvič, da v recenzira- nje nismo prejeli niti ene nove makete.« Toda tudi to krizo je vzel vrag, imenovan podjetnost, saj so se kar vrstila rojstva malih »garažnih« proizvajalcev tako imenovanih maket »vacform«, ki so za¬ nesenjakom ponudili vakumsko prešane kose plastike z vtisi osnovnih sestavnih delov letal, ki jih veliki proizvajalci običaj¬ nih brizganih maket niso izdelovali za¬ radi majhnega povpraševanja. Sledili so jim ponudniki dodatnih kompletov oznak in v zadnjih letih še modna industrija kovinskih dodatnih delov v obliki litih pi¬ lotskih sedežev, koles, oborožitve in kompletov fotojedkanih delov z množico drobnih sestavnih delov, od raznih vzvo¬ dov, rešetk, instrumentalnih plošč, notra¬ njosti pilotskih kabin in podobnega. V svet plastičnega maketarstva sto¬ pamo torej v času, ko je na svetovnem trgu vsega v izobilju in je kvaliteta brizga¬ nih maket na vrhuncu, le z logično posle¬ dico tega, tj. visokimi cenami, ne mo¬ remo biti preveč zadovoljni. Slovenski maketarski trg pa se počasi, toda vztrajno odpira. Sprva proizvajalcema iz sosednje Italije, ki po modnosti ponudbe v svetovnem vrhu ne zaostajata, če že po kvaliteti ne stojita na samem vrhu, kjer kraljujejo Japonci. Ne bomo dolgovezili o vsem, kar po¬ sameznika vodi k odločitvi, da bo zgradil to ali ono maketo in v ta namen kupi plastično sestavljivo maketo. O tem in o različni ponudbi morda v posebni pu¬ blikaciji, ki vam bo lahko vrata v ceh plastičnega maketarstva odprla nastre- žaj, na straneh Tima pa le nekaj osnov¬ nih naukov in nasvetov. Stari rek, da ni dobrega mojstra brez dobrega orodja, ni daleč od resnice. Resda je mogoče maketo sestaviti in jo tudi pobarvati le s pomočjo nekaj osnov¬ nega orodja, vendar vas bodo izkušnje naučile, da najboljše rezultate dosegate s kvalitetnim in žal tudi dragim orodjem. Toda, ker tudi vaja dela mojstra, le po¬ gumno naprej s primerno skromnostjo in ukaželjnostjo. Delovna miza je maketarjev oltar, ka- 348 • TIM 9/IO • maj—juni) 1992 M1NIMAKETARSTVO - «^jf „ r*. Poseben izziv so spremembe ene izve¬ denke letala v drugo. Iz slabe Revellove makete albatrosa D. III je nastala avstro- ogrska izvedba Oeffagovega albatrosa D. III s popravljenim trupom in motorjem. Tega dromedarja pa ne boste mogli kupiti. Maketa je popolna samogradnja, ki jo je izdelal večkratni češkoslovaški prvak Ka¬ rel Padar. mor naj ne seže roka katerega od dru¬ žinskih članov, saj tam lahko naredi ve¬ liko škode, pa tudi na marsikaj nevar¬ nega lahko naleti. Vsak zanesen make- tar si bo za svoj konjiček slej ko prej omislil prav posebej pripravljeno delovno mesto z dovolj razsvetljave, manjšim predalnikom za razne stvari, morda še polico z magnetnim robom, kamor bo odlagal orodje, in predalnikom za litera¬ turo ter s podnožjem za kompresor za njegov zračni čopič in s še mnogimi po¬ trebščinami, ki jih bomo opisali. Toda vsak začne s kosom razgrnjenega časo¬ pisnega papirja na kuhinjski mizi, od ko¬ der ga vsi preganjajo. Zato se posvetimo orodju. Brez skalpela ni plastičnega maketar- stva. Dolgi, tanki noži z različno obliko¬ vanimi, lomljivimi in zamenljivimi rezili služijo za rezanje in oblikovanje, strga¬ nje in graviranje sestavnih delov. Medi¬ cinski skalpeli niso dragi, vendar boste slej ko prej posegli po profesionalnih re¬ zilih Svvann Morton s kovinskimi držaji in velikim izborom rezil. Škarje uporabljate za rezanje papirja in drobnih plastičnih niti. Drobne in z ostrimi rezili naj služijo vedno le za razanje lepljivih oznak, nad plastiko pa se spravite raje s ščipalnimi kleščami. Samo s kvalitetnimi škarjami ali kleščami boste sestavni del ločili od plastičnega okvirja brez poškodb in odtrganin, ki jih je potrebno kasneje kitati. Pile in brusni papirji služijo za obliko¬ vanje sestavnih delov, dodelovanje od¬ prtin in obdelovanje površine makete ter stičnih robov sestavnih delov. Uporab¬ ljajte najfinejše orodje in visokogradirane brusne papirje. Za končno pripravo povr¬ šine makete vedno uporabimo vodo- brusni papir, za poliranje močno obdelo¬ vanih površin tudi plastično žico, ki jo najdete na vsaki kuhinjski gobi. Nepogrešljive so tudi pincete z ra¬ zlično oblikovanimi, predvsem pa čim daljšimi konicami. Ni je s podrobnostmi dopoljnjene notranjosti letala brez tega orodja. Najbolj uporabno in nekaj deset centi¬ metrov dolgo kovinsko ravnilo je žal redek gost v naših trgovinah, zato pa si pomagamo s prozornimi plastičnimi ali s trakovi nekoliko debelejše plastike, ki jih zlahka ovijemo okrog trupa letala, ko želimo gravirati površino makete. Podobno vlogo odigrajo tudi kovinske šablone, ki jih lahko naredite tudi sami, če že ne posežete po znanih Verlindno- vih ali Trimasterjevih kompletih krivuljni- kov in drugih šablon. Nepogrešljiv pripomoček je tudi še¬ stilo, ki služi za prenašanje mer z načr¬ tov na maketo ali na kose plastike, iz katere izdelujemo dodatne dele. Za izre¬ zovanje krogov pa služi Olfin »compass cutter«, tj. posebno krožno rezilo. Mala ločna žaga je namenjena res hudim posegom na maketi, recimo, ko želimo skrajšati trup letala. Vsekakor pa boste potrebovali kak odlomljen kos žage za kovino z dovolj tankimi zobmi za rezanje plastike. Za tanke zareze med krilom in krilci lahko služi nazobljena britvica, če si fotojedkanih zobčatih rezil še ne morete privoščiti. Svedri različnih velikosti so nepogre¬ šljivi pri detajliranju izpušnih cevi, cevi orožij, za vrtanje raznih lukenj in podob¬ nega. Obisk pri družinskem zobozdrav¬ niku, torej sorodniku, je lahko prijetnejši, če vam odstopi kakega od svedrov in različnih lopatic z ročaji, ki jih boste po¬ trebovali za nanašanje kita. Ročni elektirčni brusilnik je že pravo razkošje, ki pa je dosegljivo tudi na na¬ šem trgu. Z množico nastavkov, od sve¬ drov, žag, brusov do polirnih metlic, si lahko pomagate, ko boste od vašega konjička zahtevali nekaj več kot le so¬ lidno sestavljeno maketo. Različna peresa za tuš, običajna in cevasta (Rotring), vam bodo pomagala pri risanju oznak, ki jih je proizvajalec »pozabil« natisniti. Ščipalke, lepilni trakovi in gumice pritrdijo sestavne dele, medtem ko se vaše lepilo suši. Lepilo in njegov izbor sta znak razli¬ kovanja med izkušenim in manj izkuše¬ nim maketarjem. Lepila v tubah so le izhod v sili, pa še tega včasih ni v trgovi¬ nah. Obstajajo izvrstna namenska lepila za plastiko, kot sta ameriška Microvveld in Slater’s mek pak, ki s površine sestav¬ nih delov izhlapita v trenutku, ne da bi poškodovala plastiko, stične ploskve pa trdno kemično spojita. Tekoča lepila po¬ nujajo že vsi proizvajalci maket in s po¬ močjo tankega čopiča za nanašanje tan¬ kih slojev lepila boste kos večini proble¬ mov pri sestavljanju. S cianoakrilnimi le¬ pili lepimo kovinske in plastične dele, kjer potrebujemo hiter in trden stik delov. Za manjše stične ploskve, kakršne imajo tanke bakrene žičke, ki jih uporabljamo za detajliranje notranjosti kabin in motor¬ jev, uporabimo raje hitra epoksidna dvo- komponentna lepila, ki so dovolj gosta, da se v obliki kapljice ujamejo na konec žičke in tako olajšajo lepljenje. Za leplje¬ nje steklenih površin pilotskih kabin pa uporabljamo akrilatna, tako imenovana bela lepila, ki ne tope plastike. Kiti so nepogrešljivo kozmetično sred¬ stvo. Potrebujemo drobnozrnat in dobro oprijemljiv kit, priporočamo pa lahko Ta- miyin, Green Stuf ali Miliputov kit. Čopiči in barve pa so povsem samo¬ stojno poglavje, ki terja posebno pozor¬ nost, zato o tem kdaj kasneje. VABILO Vabimo vas, da se udeležite tek¬ movanja v letalskem maketar- stvu za I. pokal MMK Logatec, ki bo v soboto, 23. maja 1992, v prostorih Ljudske knjižnice Lo¬ gatec, Tržaška 44, v Logatcu. Edina tekmovalna disciplina bo ocenjevanje maket v merilu 1:72, vsak tekmovalec pa lahko pri¬ javi le eno maketo. Prijavnina znaša 500 SLT. Vse informacije dobite na naslovu MMK Logatec, p. p. 17, 61370 Logatec. za MMK Logatec Samo Štempihar TIM 9/IO • maj—junij 1992 • 349 LONČARSTVO Radko Osredkar LONČARSKA PEČ Lončarska peč je za lončarja pomemb¬ nejša od njegovega kolesa; lončarjenje brez kolesa je povsem izvedljivo in mnogo keramičnih izdelkov ga ni nikoli videlo, brez peči pa nobeden nikoli ne bi bil nič več kot posušen kos blata. Spo¬ sobnost peči, da pusto glino pretvorijo v bleščeč porcelan, je Kitajce od nekdaj navdajala s spoštovanjem in morda tudi z malce strahu; največje so imenovali kar zmajeve peči. Čeprav takšnih zma¬ jev na Kitajskem že stoletja ne uporab¬ ljajo več, pa na Japonskem, kamor se je preselila marsikatera kitajska novotarija, še vedno bruhajo ogenj in dim. Takoj na začetku moram odgovoriti na vprašanje, ali namesto lončarske peči lahko uporabljamo pečico in štedilnik. Na nesrečo številnih ljubiteljev gnetenja gline je odgovor ne. Sintranje delcev gline je proces, ki prične teči šele pri okoli 600 °C in celo prvo (biskvitno) žga¬ nje gline poteka pri precej višjih tempe¬ raturah. Kuhinjski pripomočki pa tako vi¬ sokih temperatur nikakor ne zmorejo. Že 300 °C je za kuho presneto visoka tem¬ peratura. Obratno pa je nedvomno res: za lončarsko peč ni noben petelin preve¬ lik in se ga da v njej okusno pripraviti. Žamanje in žaganje Babica vseh lončarskih peči je velika grmada. Če koga mika, lahko to metodo žganja gline poskusi tako rekoč mimo¬ grede, saj se bliža sezona kresov. Ven¬ dar ne priporočam, da bi se poskusa lotili s svojim najimenitnejšim glinenim izdel¬ kom. Več razlogov govori proti temu: ker je segrevanje neenakomerno, glineni kosi v grmadi radi popokajo, tempera¬ ture v njej pa so ravno na meji tega, da se glina zapeče. V odprtem ognju žgani keramični izdelki so neenakomerne črne barve, kar jim daje svojstven čar. Precej bolje kot v grmadi se da nadzo¬ rovati žganje lončevine v gorečem žaga¬ nju. »Lončarska peč« za tak postopek je kovinski zaboj za smeti. Ker žaganje za gorenje potrebuje zrak, ga je treba navr¬ tati, reci mo s s ved ro m 010 m m, tako d a n a vsak dm 2 plašča smetnjaka pride luknja (torej kakih 150 lukenj). Upoštevati je tudi treba, da po predelavi v peč posoda prvotnemu namenu ne more več služiti in je zato njenega lastnika pred pose¬ gom treba obvestiti o naši nameri; neka¬ teri lastniki namreč ne kažejo prav nobe¬ nega razumevanja do tovrstnih posku¬ sov z njihovimi dragimi smetnjaki. Smetnjaku peči pokrijemo dno kakih 10 cm na debelo z žaganjem (najboljše je žaganje iz trdega lesa, deluje pa tudi vsako drugo) in ga nekoliko potlačimo. Nato pričnemo peč nalagati s surovimi, dobro posušenimi keramičnimi izdelki tako, da jih 4 prste na debelo z vseh strani obdaja žaganje. Posode je treba obrniti z odprtinami navzgor in jih napol¬ niti. Peč na vrhu kakih 20 cm napolnimo samo z žaganjem. Pomembno je, da je žaganje povsod enakomerno potlačeno, sicer žganje ne bo potekalo enako¬ merno. Ko je peč napolnjena, na žaganje na¬ ložimo trske in polena ter jih prižgemo; če vse skupaj izgleda kot taborni ogenj v polnem smetnjaku, stvari potekajo kot bi morale. Kasneje, ko se ogenj nekoliko poleže, zapremo pokrov in pustimo le za prst reže. Od tu dalje je vse v rokah usode; žaganje mora goreti enakomerno od vrha proti dnu, kar se prav dobro vidi na zunanjosti peči; zgoreti mora vse, kar pa se prav nič ne vidi. V nekaj urah polnjenje dogori in naslednjih nekaj ur se moramo upirati skušnjavi, da bi še vroč pepel razbrskali in si ogledali, kako je stvar uspela; žgane izdelke lahko pobe¬ remo iz peči šele, ko se je vse skupaj popolnoma ohladilo. Prižgane peči nika¬ kor ne smemo pustiti nenadzorovane, lahko pa je namesto nestrpnega lončarja opazuje kdo drug, ki je hladnokrvnejši. Temperatura peči v smetnjaku se na¬ vadno dvigne dovolj visoko za popolno sintranje gline in če nam je med žganjem popokala manj kot četrtina izdelkov, je vse potekalo sijajno. Tako žgani izdelki so lepo enakomerno črni. Žganje v žaganju je zaradi svoje eno¬ stavnosti in cenenosti med lončarji pre¬ cej priljubljeno, čeprav ima hudo po¬ manjkljivost; s takim načinom se kera¬ mike namreč ne da glazirati. Zato je potrebno veliko lončarske spretnosti in dela, da izdelki ne bi bili pusti na pogled, vedno pa so tudi nekoliko porozni. Naj¬ večji mojstri te lončarske tehnike so ameriški Indijanci. Drugi kraji, drugi običaji V naših krajih lončarji ponavadi niso Indi¬ janci, zato uporabljajo drugačne peči. Včasih je imela lončarska peč obliko obokane čumnate s kuriščem in ne po¬ sebno visokim dimnikom. Primerno po¬ stavljena stena med kuriščem in glavnim prostorom peči je ščitila izdelke pred ne¬ posrednim stikom s plameni. Namesto nje so v manjših pečeh včasih uporabljali tudi posebne keramične ščite (slika 1). V peč je šlo naenkrat nekaj kubičnih metrov lončarskih izdelkov in med enim žganjem, recimo v 12 urah, je taka peč pokurila 5 ali več kubičnih metrov drv; resnično pravi »zmajevski« apetit, ki je poleg drv zahteval tudi izkušnje in stalno pozornost. S pripiranjem loput v dimniku in kurišču je bilo mogoče v peči doseči pogoje, pri katerih se je keramika tudi reducirala (del kisika, ki je bil spočetka vezan v glazurah in glini, je prešel v dim) in s tem močno pridobila predvsem na barvah. V pečeh na drva temperature običajno niso presegle 850°C. To je sorazmerno nizka temperatura, ki sicer povsem za¬ došča za biskvitno žganje, vendar pa lončarju omejuje izbor glazur. Zato so včasih uporabljali predvsem svinčeve, ki glede temperature niso posebno zah¬ tevne. Ker tedaj o nevarnosti zastrupitve s svincem niso kaj prida vedeli, jih take glazure niso prav nič motile. Popularne so bile tudi solne glazure, ki na keramiki izgledajo kot tanka plast stekla. Med nji¬ hovim žganjem se iz dimnikov peči valijo klorove pare in v naši zeleni deželi dan¬ danes tudi na to verjetno ne bi več gle¬ dali povsem neprizadeto. Sčasoma so lončarji namesto lesa pri¬ čeli uporabljati druga goriva: premog (tradicionalno lončarsko gorivo na Kitaj¬ skem, pri nas pa so ga na veliko uporab¬ ljale opekarne, ker gre pri žganju opek za povsem isto reč kot pri loncih), nafto in plin, ki prevladujeta v moderni kera¬ mični industriji in večjih delavnicah. Elektrika v vsako lončarsko delavnico Priložnostni lončar ali keramik pa za peščico svojih izdelkov ne bo sezidal peči in naročil nekaj ton premoga. Morda so tudi taki, običajno pa za žganje manjšega števila izdelkov uporabljamo električne lončarske peči. Take peči imajo v primerjavi z drugimi kar nekaj prednosti: delo z njimi je zelo enostavno, ne rabijo dimnikov in jih zaradi tega lahko uporabljamo v zaprtih prostorih, predvsem pa so električne peči lahko zelo majhne, z le nekaj 10dm 3 delovne prostornine. (To pa ne pomeni, da ne 350 • TIM 9/10 • mai-iunij 1992 LONČARSTVO dimnik morejo biti tudi velike; v keramični indu¬ striji lahko srečate tudi take z nekaj m 3 prostornine.) Električna lončarska peč je nekakšen križanec med kuhinjsko pečico in termo¬ akumulacijsko pečjo: notranjost kovin¬ skega ohišja je obložena z ognjevarnimi opekami, ki imajo utore, v katerih ležijo električni grelci. Običajno lahko takšne peči segrejemo do 1200°C in, še imenit- neje, temperature ni treba niti meriti, ker jo nastavljamo enostavno z obračanjem gumba. Očitno takim pečem ni para, če hočemo ekperimentirati z glazurami, ra¬ zličnimi temperaturami, potekom žganja in podobnim. Preden naše navdušenje nad njimi po¬ stane povsem nedojemljivo za resnič¬ nost, pa je treba omeniti vsaj še tole: električne lončarske peči so majhne v primerjavi z običajnimi, zidanimi. Prak¬ tično pa to pomeni, da je najmanjša, za lončarjenje še primerna peč, približno tako velika kot štedilnik, stane vsaj toliko kot trije, težka je nekaj 100 kg in na uro porabi več elektrike kot termoakumula¬ cijska peč. Drugače povedano; zanjo ra¬ bite stalen prostor, ki je dovolj velik, dajo kroženje zraka lahko hladi od vseh strani, in električno napeljavo, ki tolikšno obremenitev zmore. ni. Pač pa obstaja splošno pravilo, kako priti do svojega: vse, kar se je s pečjo dogajalo (npr. temperatura in čas žga¬ nja, tipi glazur, velikosti izdelkov, ugoto¬ vitve itd.), zapišite v poseben zvezek; le z zapisovanjem se vam bodo nabirale izkušnje, sicer pa bo vsako žganje novo presenečenje, običajno neprijetno. Za konec še tole: še tako majhna lon¬ čarska peč, tudi električna, je predraga, da bi si jo kupili takoj na začetku svoje lončarske poti in izkoristiti je pač treba drugačne možnosti. Na primer; lončar¬ ska podjetja in poklicni lončarji v svojih pečeh za plačilo pogosto žgejo tudi tuje izdelke. Veliko šol, predvsem srednjih, ima v kemijskih laboratorijih peči, ki so za žganje gline prav primerne, čeprav so majhne; nekakšen lončarski krožek bi jih gotovo lahko uporabljal, uspešnim pa bi morda šole kupile celo prave peči. Vse to je seveda precej manj udobno od lastne peči, toda saj cilj ni udobje, tem¬ več lonec. Splošni napotki Električne peči, podobno kot vse druge lončarske, napolnimo hladne. Če je peč nekoliko večja, potrebujemo tudi kera¬ mične police, podstavke ipd., da prostor dobro izrabimo. Posebno pri glazurnem žganju moramo paziti, da se izdelki med seboj ne dotikajo, prav tako pa se ne smejo dotikati sten peči, kajti sicer jih glazura lahko zlepi ali pa celo prilepi stene. Naloženo peč najprej segrejemo na temperaturo okoli 100°Č, da se iz¬ delki temeljito presušijo, kar lahko traja nekaj ur. V drugih pečeh česa takega skoraj ni mogoče narediti, zato mora glina vanje povsem posušena; elektrika ima pač prednost. Nadaijne žganje po¬ teka tako, da lončar postopoma povišuje temperaturo v peči, odvisno od tega, kaj želi doseči in nazadnje temperaturo po¬ stopoma znižuje, dokler se peč popol¬ noma ne ohladi. Lončarji postopke žga¬ nja prilagajajo svojemu materialu in iz¬ kušnjam, splošnega recepta za žganje TIM 9/10 • maj-junij 1992 • 3S1 ELEKTROTEHNIKA Miloš Macarol PREIZKUS INFLUENČNEGA STROJA PRIBOR ZA FLUORESCENTNO CEV čih učil so med eksperimentalnimi napra¬ vami naprodaj tudi rentgenske in druge katodne cevi, ki jih je mogoče priključiti prav na tak generator, kot je naš. To po¬ meni, da smo mi sami, prav na področju, kjer elektrostatika nudi največ možnosti za praktično uporabo, docela odpovedali. V tej ponižujoči stiski se lahko zatečemo le k skromnim improvizacijam s kakšno mini¬ aturno fluorescentno cevjo za 4 wate moči, ki jo tu in tam le zasledimo v nekaterih trgovinah z elektromaterialom, pa čeprav je cev japonskega porekla. Iz priložene skice je razvidno, kako za takšno cev oblikujemo elemente za njen priključek na naš influenčni stroj. Izdelani so iz akrilnega stekla, ki nam je še ostalo. Srednji element je debelejši, stranska sta tanjša, speti pa so z matičnimi vijaki. Na spodnja vijaka sta pritrjeni tudi dve spodviti nožiči iz 1 mm debele medeninaste žice, en njen daljši konec pa je speljan skozi majhno luknjico v bližino priključkov. Cev se napaja prek teh dveh majhnih iskrišč, ki vzbujata notranje razelektritve z učinkom, ki je podoben dnevni svetlobi. GRAFIKONSKO STANIOLNO ISKRIŠČE Pogoji elektrostatičnih razelektritev v ra¬ zredčenem zraku so povsem drugačni kot v normalnem ozračju. Razlika je približno takšna kot med bliskom in polarnim sijem. Najlepši optični pojavi razelektritev nasto¬ pijo šele pri najnižjih tlakih. Vsaka naj¬ manjša sprememba tlaka daje drugačen učinek. Za poskuse razelektritev pri nizkih tlakih so na Zahodu na razpolago tako imenovane Geisslerjeve cevi najrazličnej¬ ših oblik in podtlakov, za kar smo mi se¬ veda prikrajšani. Še več, na zahodnih tržiš- Staniolna iskrišča so zanimiva pred¬ vsem zato, ker so njihove razelektritve sestavljene iz celega niza svetlih točk, ki so v bistvu drobne iskrice. Prva so izde¬ lali tako, da so na stekleno palico, ki je imela na obeh koncih kovinske priključke in stekleni podstavek, nalepili cel niz sta- niolnih lističev z enakomernimi pre¬ sledki. Še bolj enostavno je, da letvico akrilnega stekla od enega do drugega konca oblepite z ozkim staniolnim tra¬ kom, ko se lepilo posuši, pa ga z ostrim rezilom razrežete na čim več delov. Ko sem delal poskuse z oblikovanjem kvadratnih, okroglih in spiralnih staniol- nih iskrišč, mi je naenkrat prišlo na misel vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi na širšo letvico nalepil širši staniolni trak in tega z rezilom razrezal ne le navpično, ampak tudi počez? To sem takoj preiz^ kusil in ugotovil, da ob sleherni razelek¬ tritvi, čeprav si sledijo približno v dese¬ tinki sekunde (pri odprtem stikalu leiden- skih steklenic), dobite drugačno krivuljo, Mv-m 137 SREDNJI ELEMENT - 1K l 75 ■j 6,5 j—13,5 -| _I 4 I— 4 š o- - - — _i_ a 352 • TIM 9/10 • maj-juni) 1992 JZL T sc- -(- 01—( sc-hoi—I o K ®= < 9 = TT o o =>+ + o >u '»O X I/) M O o Q o »o * - - «/» Z 0 it «** u. < K O => -H- o o I kar dokazuje, da se pogoji prevodnosti zavoljo procesa ionizacije nenehno spreminjajo. Takoj sem se lotil izdelave novega iskrišča, pri katerem sem z rezilom na¬ pravil vse zareze s presledkom 2 mm. Tako sem izdelal iskrišče, ki deluje na¬ tančno kot pravi osciloskop: vsaka raze¬ lektritev je v bistvu grafikon trenutne pre¬ vodne poti. Izdelavo tega priporočam tudi vam? Vsako zarezo je treba vsaj dvakrat potegniti z rezilom, da staniol odstranite na celi črti. Vse drugo razbe¬ rete iz priložene skice. Podrobnejši opis poskusov z vsemi temi napravami boste našli v 6., 7., 8. in 9/10. številki Tima, letnik 26. -Konec- NA KRATKO Bojan Rambaher FREONI GROZIJO Svet hiti naprej z velikimi koraki. Razvoj novih tehnologij, ki je včasih trajal cela desetletja in stoletja, danes ni daljši kot nekaj mesecev, včasih celo tednov. Razvoj računalnikov je dosegel takšno stopnjo, da je možno nove ideje preizku¬ siti celo v nekaj dneh. Strokovnjaki in tudi proizvajalci po vsem svetu se nepre¬ stano trudijo, da bi čim bolj zadovoljili kupce in jim olajšali odločitve. Stremijo za tem, da bi izdelali bolj popoln, lepši in cenejši proizvod od konkurence. Vendar je na žalost cena slave izdelovalca in koristi potrošnika pogosto zelo visoka; napredek namreč vse pogosteje pla¬ čamo z uničevanjem našega življenj¬ skega okolja. Danes o uničevanju na¬ rave vemo že toliko, da pri pridobivanju novih življenjskih dobrin nikakor ne bi smeli zanemariti, koliko ta ali oni nov proizvod vpliva na naše življenjsko oko¬ lje. Eden izmed današnjih velikih svetov¬ nih problemov je porušeno ravnotežje v zračnih plasteh, ki obkrožajo Zemljo. Gre za spremembe v ozonski plasti v stratosferi. Ozon je v stratosferi ver¬ jetno navzoč že od obdobja, ko se je v njej pojavil kisik, tako da se je ves razvoj življenja odvijal pod njegovim var¬ nim okriljem, pod nekakšnim dežnikom, ki ima neprecenljiv pomen. Ozon nastaja v višinah deset do pet¬ deset kilometrov (najpogosteje pa na vi¬ šini okoli petindvajset kilometrov) nad Zemljino površino, in sicer kot posledica ultravijoličnega sevanja na normalne dvoatomske molekule kisika. Te mole¬ kule se spremenijo v triatomske mole¬ kule, torej v ozon. V stratosferi obstaja bolj ali manj ustaljena količina ozona, ki se bistveno ne spreminja niti zaradi zrač¬ nih vetrov in tokov niti zaradi sončnega ogrevanja in je s kisikom in drugimi se¬ stavinami zraka v ravnotežju. Vendar pa je ozona pravzaprav malo - če bi ga skoncentrirali na tanko plast okoli Zem¬ lje, ta ne bi bila debelejša od nekaj mili¬ metrov. Pomembnost ozona je v tem, da je tudi v teh majhnih količinah sposoben vsrkati 99 odstotkov ultravijoličnih žar¬ kov, ki padajo na Zemljo. Danes vemo, da je od tega pravzaprav odvisno vse življenje na Zemlji! Že majhno, po pred¬ videvanjih 10-odstotno, povečanje koli¬ čine ultravijoličnih žarkov, ki padajo na Zemljo, bi imelo nepredvidljive posledice za življenje na njej. Povzročalo bi kož¬ nega raka, sončno slepoto in slabitev imunskega sistema, kar bi človeštvo dol¬ goročno najbrž pogubilo. O možnosti onesnaženja ozonske pla¬ sti ozračja razpravljajo strokovnjaki že najmanj dvajset let. Z razvojem nad¬ zvočnega letalskega transporta je na¬ mreč začela v stratosfero prihajati mnogo večja količina ogljikovega diok¬ sida (C0 2 ), to pa naj bi povzročilo neza¬ želeno razpadanje molekul ozona. Ta bojazen se je na srečo pokazala za brez¬ predmetno, ker ta tip pogona dandanes uporablja le nekaj letal tipa Concord, čeprav škodljivega dejstva letalskega prometa na ozonsko plast vsekakor ne bi smeli zanemariti. Drugo svarilo je prišlo leta 1974, ko sta Američana Molina in Rovvland opo¬ zorila na zelo nevaren vpliv klorovih in fluorovih ogljikovodikov, še posebej fre¬ ona, na plasti ozona v stratosferi. Oba plina sta slabo reaktivna in ju lahko brez težav utekočinimo. Zaradi te lastnosti ju proizvajalci kozmetike zelo radi uporab¬ ljajo kot pogonski plin v pršilih. Pogosto ju uporabljajo tudi kot hladilni plin v hla¬ dilnikih in gasilnih aparatih, ter pri izde¬ lavi penastih plastičnih mas. V ozračje izpuhti letno okoli milijon ton molekul (več kot polovico tega predstavljata naj¬ nevarnejša freon 11 in 12), kar v indu¬ strijskih državah pomeni okoli kilogram na prebivalca. V atmosferi lahko izpuščeni in ubegli freoni »preživijo« do sto let, del pa se jih v tem obdobju z zračnimi tokovi in difu¬ zijo prenese v stratosfero. V stratosferi nato pod vplivom ultravijoličnega sonč¬ nega žarčenja razpadajo, tako da se sprošča atomarni klor. Ta more katali- tično razkrajati ozon tako, da nastane 0 2 in klorov oksid. Ker se iz klorovega ok¬ sida sprošča fotokemični klor, lahko en atom klora uniči okoli sto tisoč molekul ozona. K sreči pa je dogajanje v strato¬ sferi mnogo bolj zapleteno, ker obstaja še cela vrsta drugih snovi, od katerih nekatere blokirajo prosti klor in tako pre¬ prečujejo njegovo škodljivo delovanje. Teoretična preučevanja Molina in TIM 9/10 • maj—junij 1992 • 353 NA KRATKO hM 1975 1980 7. V povprečju porabi vsak Evropejec 800 gramov freonov letno. Dobra polovica od tega je freon za kozmetične izdelke. 1. penasti ovojni materiali 32,6% 3. pogonski plin za pršivke 51,5% 2. čistilna in topilna sredstva 5,3% 4. hladilne, zmrzovalne in klimatske naprave 10,6 1960 1965 1970 k 5. Ultravijolične žarke sončnega spek¬ tra, ki uničujejo življenje na Zemlji, ozonska plast odbije skoraj v celoti. Če je ta plast iz kakterega koli razloga pretanka ali pa je sploh ni, smrtonosni ultravijolični žarki padejo vse do ze¬ meljske površine. 3. Ozonske izgube nad Antarktiko. Številke barvni lestvici ustrezajo gostoti ozona. 4. Bolj ko se trga ozonska plast v stratosferi, bolj nevarno postaja navadno sončenje. Po predvidevanjih znanstvenikov je ena izmed možnih posledic zvišanja ultravijoličnega B-žarčenja povečano število obolenj za kožnim rakom. 6 . 1 . 2 . 3. Proizvodnja freonov: celotna proizvodnja freonov pogonski plin za pršivke hladilne naprave 8. Vremenski satelit NIMBUS 7 nam že več kot deset let posreduje informacije o koncentraciji ozona nad Antarktiko. 9 -) 1. Plinski ovoj okrog Zemlje je sestav¬ ljen iz več plasti. Njegova naloga je, da uravnava in vzdržuje toplotno ravno¬ težje naše atmosfere. 2. Fluor, klor in oglikovodikove spo¬ jine (freoni in podobno) se dvigajo navzgor v stratosfero (1), kjer se atomi klora zaradi neposrednega in neneh¬ nega vpliva trdih ultravijoličnih žarkov odcepijo (2). Prosti klor se veže z mole¬ kulo ozona 0 3 (3) in jo razcepi na dvo- atomno molekulo kisika (0 2 ) (4). Pri tem nastane kloromonoksid CIO, ki re¬ agira z enim atomom kisika (5), pri če¬ mer se prosti klor odcepi (6), se znova priključi v nakazan krog (J^TTp. uniči naslednjo molekulo ozona. °o 1 354 * TIM 9/10 • maj-junij 1992 NA KRATKO Rovvlanda so strokovnjaki zato upošte¬ vali z rezervo in pripombo, da bo šele čas pokazal, kaj se bo v resnici zgodilo. Dejansko namreč nihče ni predpostav¬ ljal, da bi se lahko kaj bistvenega zgodilo prej kakor v prihodnjem stoletju. Na ža¬ lost pa se je kmalu pokazalo, da je pri trenutni hitrosti sproščanja freonov do¬ segel razpad ozonskih molekul takšen obseg, da so že v obdobju med letoma 1975 in 1985 opazili bistvene spre¬ membe v ozonski plasti nad Antarktiko. Septembra in oktobra prejšnje leto, še bolj pa letos spomladi, je stanjšanje ozonske plasti doseglo zastrašujočih 50 odstotkov. To pa je neposreden dokaz, da so za nastanek tako imenovane ozonske luknje v veliki meri krivi prav freoni. Te podatke so strokovnjaki dobili z ra¬ ziskovanjem ozračja s stratosferskimi baloni, s posebnimi stratosferskimi letali in z laserskimi optičnimi absorbicijskimi merjenji. Pozimi se nad površino Antark¬ tike oblikuje dokaj stabilna masa zelo hladnega zraka, ki pa kljub temu neko¬ liko rotira pod vplivom zračnih tokov, ki prihajajo do Antarktike iz smeri manjših zemljepisnih širin. Mraz dosega do osemdeset stopinj pod ničlo, povrhu pa pri tem nastanejo tako imenovani stra¬ tosferski polarni oblaki. V njih se na po¬ vršini sestavnih delcev naberejo neka¬ tere zmrznjene spojine klora, tako da se pozimi nabira tam nekakšna zaloga klora. V spomladanskih mesecih nato ra¬ stoča toplota sončnih žarkov te zmrz¬ njene spojine raztopi in klor spet preide v plinsko stanje, v katerem povzroča raz¬ padanje ozona. Na nekaterih mestih, kjer je količina klora zelo velika, lahko oklesti koncentracijo ozona kar za devet¬ deset odstotkov. Na severni polobli mnogo obsežnejše površine kopnega preprečujejo nastanek stabilnega zrač¬ nega toka, zato ozonska luknja nad Ark¬ tiko ni tako velika kot nad Antarktiko. Freoni na ozračje okoli Zemlje vplivajo tako, da to intenzivneje vsrkava infrar¬ deče žarke in tako preprečujejo, da bi se toplotni žarki odbijali nazaj v vesolje. Ta pojav bistveno prispeva k nastanku tako imenovanega »učinka tople grede«, po¬ sledica tega pa se kaže v tem, da se postopno zvišuje temperatura na povr¬ šini Zemlje. Glavni vzrok segrevanja ze¬ meljske površine pa še vedno ostaja og¬ ljikov dioksid, ki nastaja v glavnem pri zgorevanju fosilnih goriv. Javnost opozorilom znanstvenikov, da se moramo paziti freonov, sprva ni nič kaj preveč verjela. Proizvajalci kozme¬ tike in drugih naprav, ki uporabljajo fre¬ one, so namreč dobro vedeli, da bo omejevanje njihove uporabe povzročilo velike stroške pri prestrukturiranju proiz¬ vodnje. Dokazi strokovnjakov pa so bili tako očitni in tako tehtni, da so Združene države že leta 1978 prepovedale upo¬ rabo freonov v kozmetičnih aerosolnih pršilih. Takšni prepovedi so se kmalu nato morali podrediti tudi proizvajalci v skandinavskih državah in v Kanadi. Leta 1987 so se tej prepovedi pridružile še Danska, Belgija, Nizozemska, Švica in Velika Britanija. Leta 1989 so v Nem¬ čiji omejili uporabo freonov za devetde¬ set odstotkov. Celo v nekdanji Sovjetski zvezi so načrtovali prepoved uporabe freonov za leto 1993. Ukrepi v zvezi s freoni in propaganda so prišli celo tako daleč, da je na primer na pršilih znane angleške firme Johnston Wax etiketa, na kateri piše, da bodo zasadili novo drevo, če v tovarno pošljete tri takšne nalepke. Na žalost v drugih, morda niti ne manj pomembnih državah, še niso omejili uporabe freonov. Prepovedi prav tako niso upoštevali posamezni proizvajalci iz držav, kjer to ni bilo obvezno. Posledica tega pa je, da onesnaženost ozračja ne¬ prenehoma narašča. Na začetku osemdesetih let so freone na pobudo OZN obravnavali v okvirju programa za življenjsko okolje (UNEP). Leta 1984 je bila končno podpisana t. i. dunajska konvencija o ohranjanju in va¬ rovanju ozonske plasti, ki pa na žalost ni zavezovala podpisnikov h konkretnim dejanjem. Ekologi niso odnehali, tako da je bil po dolgih in težkih pogajanjih pod okriljem OZN spomladi leta 1987 v Mon¬ trealu le podpisan dogovor o postopnem omejevanju uporabe freonov. Države podpisnice so se zavezale, da bodo do leta 1999 omejile uporabo freonov za petdeset odstotkov v primerjavi z letom 1986. Drugo konferenco o varovanju ozon¬ ske plasti so priredili 27. junija 1990 v Londonu. V svojem govoru na konfe¬ renci je tedanja ministrska predsednica Velike Britanije, gospa Margaret Thatc¬ her, odločno zahtevala popolno prepo¬ ved uporabe freonov. Po tej konferenci so veliki svetovni proizvajalci začeli in¬ tenzivneje iskati nove surovine, ki bi na¬ domestile freon. Eden izmed največjih proizvajalcev na svetu, francosko po¬ djetje freonov Du Pont, je že razvilo več nadomestnih spojin. Znanstveniki imajo o stanjšanju ozonske plasti sedaj že mnogo več podatkov in tokrat opozar¬ jajo, da je treba uporabo freonov čim prej in čim bolj omejiti, ker se bojijo, da bo leta 2000 za ozonsko plast že skoraj prepozno. Vrednost ozona izražamo v tako ime¬ novanih dobsonih, oziroma merilnih sto¬ pinjah DU (Dobson Unit). En dobson nekako ustreza sto milimetrov debeli plasti ozona pri standardnih pogojih. Me¬ ritve ozonske plasti so bile sprva zelo preproste, opravljati pa so jih začeli že leta 1926 v Švici. Medtem so strokov¬ njaki merilne naprave že zelo izpopolnili, tako da lahko že zaradi tega vedno trd¬ neje verjamemo njihovim podatkom. Ti pa kažejo, da se v povprečju ozonska plast vsako leto zmanjša za nekaj od¬ stotkov. Povprečna debelina ozonske plasti je nekaj sto dobsonov in zelo niha ne samo med letnimi časi, ampak tudi v posameznih mesecih, dnevih ali ted¬ nih, po čemer lahko sodimo, da na debe¬ lino ozonske plasti zelo vplivajo tudi vre¬ menski pogoji. O ozonski luknji nače¬ loma govorimo takrat, kadar gostota ozona pade za več kot petdeset odstot¬ kov. Danes vemo, da odstotek manj ozona v ozračju pomeni več kot odstotek trd¬ nega ultravijoličnega B-sevanja, ki pade na Zemljo. V toplih mesecih je ta odsto¬ tek oziroma povečano sevanje še pose¬ bej nevarno, saj že v normalnih pogojih zemeljsko površino doseže več kot šest¬ najstkrat več ultravijoličnih žarkov kakor pozimi. Strokovnjaki te podatke poznajo že tako dobro, da so pri svojih zahtevah zelo nepopustljivi. Čeprav so bili sprva sprejeti drugačni roki reševanja pro¬ blema v zvezi s freoni, se sedaj kaže tudi že realna možnost, da bi količine izdela¬ nih freonov zmanjšali že pred prvotno zastavljenimi roki. Evropski parlament je razpravljal, da bi naj že konec leta 1993 povsem prepovedali izdelavo fluoroklo- rooglikovodikov, ki škodijo ozonski pla¬ sti, do leta 1995 pa še uporabo vseh drugih nadomestnih spojin, za katere znanstveniki trdijo, da niso nič manj škodljive za ozračje. Freone v aerosolih je mogoče uspešno nadomestiti z raznimi pritisnimi mehanizmi za razprševanje. Kot smo omenili, proizvajalci prav tako nadomeš¬ čajo freon z raznimi drugimi plini, na primer s propanbutanom in dimetiletile- nom. Težje je nadomestiti freon v hladil¬ nih, zmrzovalnih in klimatskih napravah. Nevarnost je predvsem v tem, da pri teh napravah hladilna tekočina uhaja pri po¬ škodbah, popravilih in uničevanju starih hladilnih sistemov, čeprav bi po drugi strani z nekaj truda lahko hladilno teko¬ čino prečrpavali in reciklirali. Naprave za to so izdelali že na več mestih po svetu. Tudi pri nas poskušamo slediti svetov¬ nim gibanjem in nadomeščamo nave¬ dene freone z drugimi plini, ki so manj nevarni. To so freoni 22 in 134a (znan¬ stveniki trdijo, da sploh nista tako ne¬ dolžna) in helij. Širi se tudi uporaba raz¬ nih potisnih in pršilnih mehanizmov. Dej¬ stvo je, da se moramo zganiti vsi in da je treba nekaj storiti, preden bo prepozno. Z gotovostjo lahko namreč rečemo, da so freoni eden izmed največjih svetovnih ekoloških problemov. TIM 9/10 • ma)—junij 1991 • 3SS ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO TIM 1991/92 Čolni in plovila Katamaran z reaktivnim motorjem 2/60 Ladijska gred z mazilnico 1/11 Laser 9-10/314 Lipa I, razred G 9-10/313 No. 3 3/92 Rekreacijski DV-model Smaragd 8/268 Seamaster 8/265 Vikinški drakar 3/84 Ekologija Avto - veliki onesnaževalec 6/213 Hiša brez izgub 1 4/138 Hiša brez izgub 2 5/181 Varen dom 1 1/34 Varen dom 2 2/67 Vrtnarjenje brez kemije 3/108 Zmanjševanje onesnaževanja 7/252 Elektronika in elektrotehnika Aktivne kretnice 9-10/333 Akustično kontrolirano stikalo 6/206 Alarmna naprava za kolo 6/202 Avtomatični polnilec akumulatorjev 3/101 Baterijsko napajanje fluorescenčne cevi 5/171 Časovno stikalo za camacoder 3/101 Digitalni LED-voltmeter 7/232 Eksperimentalni pribor za influenčni stroj 7/249 Elektronska ključavnica 8/276 Elektronska smrečica 4/133 Grafikonsko staniolno iskrišče 9-10/352 Hišni alarm 1 4/101 Influenčni stroj - armaturna plošča 4/126 Influenčni stroj - izdelava sestavnih delov in njihovih sklopov 2/62 Infrardeči stopniščni avtomat 4/131 IR-vezja 1 4/131 IR-vezja 2 5/172 Light show z regulatorjem 1/32 Namizna halogena svetilka 6/190 Nujen pribor za influenčni stroj 6/201 Ojačevalnik MOSFET 20 W 6/204 Ojačevalniki v razredu B 9-10/341 Ojačevalniki v razredu AB 6/204 Ojačevalniki 1 2/66 ABECEDNO KAZALO Ojačevalniki 2 - stabilizacija delovne točke 3/100 Ojačevalniki 3 - razvrstitev ojačeval¬ nikov glede na položaj delovne točke 4/130 Polnilec NiCd-akumulatorjev 7/241 Polnilec NiCd-baterij 5/176 Preizkus influenčnega stroja 7/248 Preizkus influenčnega stroja 8/284 Pribor za fluorescentno cev 9-10/352 Svetlobno stikalo z 2N3055 2/67 Šolski model influenčnega stroja 1/28 Šolski model influenčnega stroja - nosilno ogrodje rotorja 3/88 Ultrazvočni senzor za alarmno napravo 2 4/131 Ura s spominom 8/281 Večmelodijski zvonec 1/30 Vezje za odstranjevanje šuma 9-10/335 Zakasnitev vklopa zvočnikov 6/174 Zaključna montaža sestavnih delov generatorja 5/170 100-vatna končna stopnja 8/274 100-vatna končna stopnja 2 9-10/339 Igre Charazy 8/271 Glavolom starih Mongolov 9-10/338 Gospod in gospa Prekopicnikova 8/262 Gumbožer 8/262 Igra s črkami 9-10/293 Igri Claim in Eldorado 5/148 Klin 7/226 Labirint 7/217 Marjanca 6/194 Nemirna žabica 9-10/295 Nogomet 4/127 Plaz 2/47 Potepuha in kokoške 5/175 Ročna izdelava elementov za igro »Človek, ne jezi se!« 9-10/303 Zlata šestica 3/78 Izdelek za dom Deščica za obešanje ključev 5/147 Kuhinjske deske 2/49 Lesene živalce 1/7 Lončarsko kolo 6/198 Lončarsko kolo - po delih 7/246 Lončarsko kolo - po delih 7/246 Namizna halogena svetilka 6/190 Namizne baterijske ure 6/202 Nevsakdanji obešalniki 4/119 Polička za začimbe 9-10/302 Ptičje hišice 1/26 Regal za steklenice 8/260 Sani kot beležka 6/188 Sobna šolska tabla 1/5 Šatulja za nakit 6/186 Za redoljubne šivilje 9-10/304 Z orodjem na obisk 8/283 Letala in zmaji Akrobatski zmaj Trener 8/267 Čmrlj - gumenjak dvokrilec 2/50 Ducted fan 4/123 Dvokrilec Avia B-534 1/9 Gumenjak Aero A-102 4/121 Gumenjak Douglas D C-3 Dakota 3/81 Jadralna polmaketa P-51D Mustang 2/56 Letalski modeli in tekmovalne kategorije 7/227 Lovec gumenjak He 176 9-10/308 Minakro 2, model za zabavo 5/158 Mini model »Paličica« 9-10/310 Model Bela sova 2/15 Model Pifito 1/28 Modeli Ducted fan 3/73 Papirnati letali B-2 in Sokol 7/229 Recimo bobu bob in letalu letalo 7/231 Sedmokrilec 9-10/330 Šablona nagiba krila 2/49 Šola plastičnega maketarstva 9-10/347 Tekmovalna pravila Mednarodne letal¬ ske zveze za papirnata letala 7/229 Turboreaktorji 9-10/312 Male železnice Vodenje prometa z računalnikom 6/196 Mali oglasi 1/39, 2/ 72, 3/112, 4/143, 5/184, 6/216, 7/256, 8/288, 9-10/360 Na kratko Balsa - neznana znanka 2/41 Brušenje orodij 3/98 Določanje smeri magnetne igle 7/250 Električni likalnik 5/179 Freoni grozijo 9-10/353 Kako brusimo orodje 2/65 Kako pravilno rezljati 9-10/291 Kako se debelijo drevesa 4/136 Lončarska peč 9-10/350 Lončarstvo 5/160 Mikrovalovne pečice 6/211 Minimaketarstvo 5/145 Modelarstvo po svetu 6/185 Nabrusimo dleta 4/124 Raketni velikani 3/106 Stanovanjske hiše Jelovica 9-10/297 Telefaks - vsestranski pisarniški pripomoček 8/285 Turboreaktorji 9-10/312 Poročila in reportaže FITEM ’91 1/1 LZS - koledar tekmovanj, srečanj in prireditev za leto 1992 8/270 Modeli Ducted fan 3/73 MZOTK - koledar tekmovanj in priredi¬ tev v letu 1992 8/274 Sejem Alpe Adria - svoboda ustvarjanja 9-10/290 Tekmovanje radijsko vodenih raketopla¬ nov S8E za svetovni pokal 4/113 Tekmovanje za svetovni pokal v disciplini radijsko vodenih raketoplanov 1/12 356 * TIM 9/10 • maj-]uni| 1992 43. mednarodni sejem igrač 8/257 Prva igrača Lesene živalce 1/7 Mačja družina 8/263 Marmor Wasp - Osa 2/53 Nekaj okroglih 9-10/301 Pasja družina 9-10/292 Pavliha iz cunj 1/27 Slonja družina 5/150 Daljinsko vodenje Elektro 5/154 Elektro 6/208 Izpopolnite svoj DV-oddajnik 9-10/345 Mešalnik za Canard 2/58 Modelarjem začetnikom na pot 4/120 Tekmovanje daljinsko vodenih raketopla¬ nov S8E za svetovni pokal 4/113 Tekmovanje za svetovni pokal v disciplini radijsko vodenih raketoplanov 1/12 Test zveznega regulatorja 7/245 Tretji kanal 7/243 Zvezni regulator TIM CV 8/278 Zvezni regulator TIM CVI 9-10/342 Rakete in raketoplani Determalizatorji za raketoplane 3/80 Dvostopenjski tekmovalni model za do¬ seganje višine, kategorije SIA 1/24 FITEM '91 1/1 Galeb - model kategorije S4B 9-10/331 Merilna priprava 9-10/357 Protiraketni sistem Patriot 5/152 Raketoplan kategorije S4B Minimaks 7/233 Raketni velikani 3/106 SS-1 Scud 6/192 Tekmovanje radijsko vodenih raketopla¬ nov S8E za svetovni pokal 4/113 Tekmovanje za svetovni pokal v disciplini radijsko vodenih raketoplanov 1/12 Timova priloga Lipa I, razred G 9-10/313 Minakro 2, model za zabavo 5/161-168 No. 3 3/89, 92, 93, 96 Raketoplan kategorije S4B Minimaks 7/233-240 Vikinški drakar 3/90, 91, 94, 95 Timova fantastika Čas inflacije 3/111 Človek ali... 7/255 Marta 4/143 Na taborjenju 1/38 Obisk iz prihodnosti 9-10/359 Starševstvo 5/183 Strelska vaja 7/255 Veličastni Matterhorn 9-10/358 Virtuoz 2/71 ABECEDNO KAZALO Za spretne roke Božičkova kapa 4/117 Čebelica Maja 9-10/295 Čepica, ki ploska 1/3 Denarnica za pasom 9-10/305 Dopisnica z gumbi 2/56 Elastika za čop 5/150 FIMO 9-10/304 Glavolom starih Mongolov 9-10/338 Ježek 5/150 Katera roka 2/48 Košarica iz papirnatih trakov 4/117 Kroglice iz papirja 7/222 Limonino nevidno črnilo 2/46 Magična riba 2/55 Maketa montažne hišice Jelovica MH W 2-40 9-10/298 Medena hišica 4/115 Miniaturno drvarsko orodje 1/8 Mlin na veter 9-10/293 Model zložljivih mošenj 7/220 Možic za pasom 2/43 Namizne baterijske ure 6/202 Nekaj okroglih 9-10/301 Pajac z magnetom 8/261 Natančna določitev dimenzijskih karak¬ teristik in razmerij raketnih modelov z običajnimi merilnmi napravami je v te¬ renskih pogojih težko in zamudno delo. Težave nastanejo še posebej pri strimer- jih, ki so ponavadi naravnani tako, da jih izvrže že najmanjši pritisk. Pogosto se pod dotikom merilnega inštrumenta tudi deformirajo. Pri tekmovanjih raketnih modelov tehnični prevzem olajša in pospeši kom¬ binirana naprava za merjenje predpisa¬ nih razmerij raketnih modelov, ki pa jo, seveda nekoliko prirejeno, lahko upora¬ bite tudi v mnogih drugih primerih. Pripo¬ moček je sestavljen iz lesenega kvadra 1 z dimenzijami 30 x 30 x 50mm, na katerem sta pritrjena merilna dodatka Papirnata pokalica 5/150 Papirnate skodele 9-10/306 Pavliha iz cunj 1/27 Pisani cvetlični lončki 9-10/307 Plešoči robec 2/55 Polepšane rokavice 5/176 Polepšane škatlice 2/45 Prepleteni papirnati srčki 4/118 Pripomoček za dvobarvno pletenje 8/261 Prišlo je pismo iz daljne dežele 9-10/307 Pustne šeme z malo vneme 6/191 Ročna izdelava elementov za igro »Človek, ne jezi se!« 9-10/303 Skrivne pisave 2/46 Supermilnica za pihanje milnih mehurčkov 2/49 Superživalce 3/75 Svinčnik, ki izginja 6/207 Vetrnica za določanje smeri vetra in vetrna turbina 1/14 Visoka tehnologija 9-10/308 Vodna pisava 2/48 Vozel na robcu 2/62 Zajčki, pisanice in še kaj 7/223 2 in 3. Izdelana sta iz ravnih letvic s pre¬ sekom 10 x 3 mm, ki segajo 25 mm nad ploskev kvadra. Kadar merimo celotno dolžino telesa modela (minimalna dolžina 350mm), model kratko malo vložimo med merilni letvici številka 2. Merilne letvice številka 3 so namenjene merjenju premera mo¬ dela, ki mora biti pri dolžini najmanj 175mm najmanj 30mm. Merimo tako, da model položimo na merilne letvice, trup modela pa z lastno težo ne sme pasti na kvader, ker bi to pomenilo, daje premajhen. Glede na opisana merjenja je seveda razumljivo, da mora biti me¬ rilna naprava trdna in trpežna. Dovoljene tolerance izdelave so navedene na na¬ črtu. Bojan Rambaher MERILNA PRIPRAVA TIM 9/IO • maj-junij 199Z • 3S7 Larry Eisenberg VELIČASTNI MATTERHORN Prevedel Žiga Leskovšek Ko mi je dr. Bennekoff telefoniral, sem najprej pomislil, da mi namerava sporo¬ čiti kaj neprijetnega. Dr. Bennekoff je direktor najboljše glasbene šole v me¬ stu, kamor hodi tudi moja nadarjena hčerkica. Povabil me je, da naj ga obiš¬ čem in mi obenem zagotovil, da obisk ni v nobeni zvezi z mojo hčerko. »Gre za popolnoma osebno, vendar kar pomembno zadevo,« je pojasnil. Naslednji dan me je direktor, vidno vznemirjen, vljudno sprejel in mi z vsem svojim osebnim šarmom, ki je bil zanj tako značilen, prisrčno stisnil roko. Po¬ peljal me je k oguljenemu naslanjaču ob velikanski, z debelo mahagonijevo ploščo prekriti mizi, na kateri je bilo vse polno stvari, ki so spominjale na njegovo bogato glasbeno kariero. Tam sem negovoto obsedel in se, skušajoč ohraniti mirno kri, spraševal, kako se bom o glasbi sploh lahko pogo¬ varjal. Čeprav sem goreč ljubitelj glasbe, ne znam igrati nobenega inštru¬ menta, nekaj malega vpogleda v glasbo pa sem si z leti le mukoma pridobil. »Vi ste inženir elektronike, mar ne?« je vprašal dr. Bennekoff. Njegovi redki lasje so rasli v drobnih pramenih, tako da je njegov obraz dajal nekoliko mrtvaški videz, ki se ni skladal z njegovo ogromno postavo. »Tako je,« sem osuplo odvrnil, saj je bilo vprašanje skrajno nenavadno. »V glavnem se ukvarjam z medicinsko elektroniko,« sem pojasnil. »Vendar se kljub temu spoznate na glasbo. Pe še poučevali ste,« je menil dr. Bennekoff. Ugotovil sem, da namiguje na razgo¬ vor, v katerem sem pred več tedni na nekem roditeljskem sestanku omenil svoj učiteljski poklic. »Poučeval sem elektroniko,« sem TIMOVA FANTASTIKA priznal. Za trenutek me je prešinila nora misel, da mi namerava ponuditi mesto predavatelja, še bolj čudno pa je bilo, da me je zamikalo sprejeti tako po¬ nudbo. Toda direktor je bil vznemirjen in je kar hitro prekinil moje sanjarjenje. »Se dobro spoznate na računalnike?« je vprašal. »Nekoliko že. Delal sem na logičnih vezjih pri enem od prvih računalniških modelov. Vendar, kaj ima to opraviti z današnjim sestankom?« sem vprašal. »Gre za to, da nam na šoli obupno primanjkuje prostora,« je odgovoril dr. Bennekoff. »Kot veste, smo prisiljeni za¬ vračati številne dijake, ki bi radi obisko¬ vali naše tečaje. Mislim tudi, da mi ni treba pojasnjevati, kako nam manjka dobrih učiteljev.« Ob tem klasičnem jadikovanju sem lahko samo prikimal. »Veliko sem razmišljal o teh stvareh in mislim, da sem našel izhod iz zagate,« je povedal dr. Bennekoff. »Ministrstvo za šolstvo načrtuje izselitev stanovalcev v sosednji stavbi, kjer naj bi postavili novo šolo. Toda to bo trajalo leta in leta in neizbežno je, da nas bo prej ali slej ponovno doletela prostorska stiska. Pro¬ blema se je treba lotiti drugače in mi¬ slim, da bi bil računalniški pristop ključ¬ nega pomena pri njegovem reševanju.« Bil sem zaprepaden. »Z računalnikom?« »Z majhnimi priročnimi računalniki, ki bi poučevali glasbo. Za začetek z raču¬ nalnikom, ki bi poučeval klavir,« je menil dr. Bennekoff. Čeprav sem ob predlogu sprva osup¬ nil, so se mi takoj začele porajati zamisli, kako bi tak računalnik deloval. Imeti bi moral tipkovnico z oseminsedemdese- timi tipkami, poslušati pa bi ga bilo mo¬ goče samo s slušalkami. Računalnik bi z lahkoto nadzoroval igranje po notah, tempo in jakost udarca na posamezno tipko. Pravilno programiran računalnik bi dijaku lahko natanko pojasnil, kje in zakaj je napravil posamezno napako. »Pravilno programiran računalnik bi dijakom predstavil pravilno tehniko igra¬ nja na zelo podoben način, kot bi to storil učitelj,« sem glasno dejal. »Vidim, da so vam moje besede vzbu¬ rile domišljijo,« je dejal dr. Bennekoff. »Navdušen sem. V bistvu od vas priča¬ kujem, da proučite, če je zadevo mo¬ goče izpeljati. Zaprosili bomo za vladno podporo pri izdelavi in preizkusu takš¬ nega računalnika. To bi lahko pomenilo pravo revolucijo na celotnem področju glasbene vzgoje.« »Že zdaj lahko rečem, da bi se to dalo narediti. Jaz...,« sem spregovoril, ven¬ dar je dr. Bennekoff dvignil roko in me prekinil. »Želim, da vse skupaj dobro premi¬ slite. Seveda bomo vaše delo plačali, vendar vas prosimo, da boste uvi¬ devni,« je dejal in v zadregi živčno za- cmokal. »To bo moj prispevek k razvoju šole,« sem prenagljeno dejal in skoraj v istem trenutku obžaloval svoje besede. Naslednjih nekaj tednov sem si med prostim časom, včasih pa tudi med službo, belil glavo, kako bi zasnoval tako aparaturo. Prav tako sem se domi¬ slil, da naj bi se v pravem trenutku pred dijaki pojavili filmski zapisi o največjih pianistih vseh časov. Izrisal sem nekaj blokdiagramov, s katerimi sem prikazal delovanje novega računalnika in skiciral vzorčna večnamenska logična vezja. Vse bolj in bolj sem se poglabljal v pro¬ jekt, saj nisem bil popolnoma prepričan v njegovo uporabnost. Nekega večera, ko sem se vrnil do¬ mov, ves zatopljen v misli, kako bi pri¬ hranil cel kup tiskanih vezij in še znižal končno ceno računalnika za poučeva¬ nje klavirja, mi je žena naročila, naj grem s hčerko h glasbeni uri. Rekla mi je, naj jo pospremim k učiteljici glasbe na dom. »Zakaj ne v šolo?« sem zamrmral. »To je dopolnilni pouk. V šoli ni prosta nobena učilnica,« mi je zagotovila žena. Ognjevito sem prikimal. Seveda, da je bilo tako. Trenutni položaj je samo še podkrepil enega od razlogov, zakaj je šola potrebovala moj računalnik. Poma¬ gal sem hčerki, da je oblekla plašč in zbrala note, nato pa sva se z mestnim avtobusom odpeljala do stanoanja go¬ spodične Schvvarz. Razveselil sem se ponovnega sreča¬ nja z učiteljico. Schvvarzeva je študirala v Berlinu, še preden so prišli na oblast nacisti. Bila je povsem predana učitelj¬ skemu poklicu in je od moje hčerke zah- 358 • TIM 9/10 • maj-)unij 1992 TIMOVA FANTASTIKA Bob Farnham r>RIQIf IZ PRIHODNOSTI tevala samo popolnost. »Zame nisi de¬ klica, ki dobro igra za svoja leta. Zame si umetnica,« ji je govorila. Učna ura je potekala kar v redu, jaz pa sem sedel v razkošnem oblazinje¬ nem naslanjaču, kimal z glavo in sanjaril o računalniku, ki bo nekega dne morda nadomestil čustvene učitelje. Moja hčerka je ravno igrala Bachov preludij v G-molu, ko je gospodična Schwarz dvignila roko in jo prekinila. »Igraš nekoliko prepotiho. Misliti moraš na kaj velikega, veličastnega. Na nekaj, kar je na sami meji domišljije.« »Na Jakca in njegov čarobni fižol¬ ček?« je plašno vprašalo dekletce. »Grosser Gott,« je vzklinila Schvvar- zeva in jo proseče pogledala. »Jaz pre¬ mišljujem o Matterhornu, ona pa govori o Jakcu in njegovem čarobnem fi¬ žolčku.« »Ali grem lahko za hip v kopalnico?« je boječe vprašalo dekletce. »Kar pojdi, ljubica. Le pojdi v kopal¬ nico,« je odvrnila gosodična Schvvarz. Ko je moja hčerka zapustila sobo, se je Schvvarzeva zaupno sklonila k meni. »Tako rada imam tega otroka,«je po¬ menljivo zašepetala. »Toda imam jo za umetnico in tako včasih kar pozabim, da ima šele devet let. Jakec in čarobni fižol¬ ček!« Prikimal sem, saj se je dekletce med¬ tem vrnilo v sobo. Sedla je za klavir in zaigrala Bachov preludij. Igrala je veli¬ častno, posamezni zvoki so ob dotiku njenih malih prstov tako blagozvočno zadoneli, kot če bi igrala na orgle. Schvvarzeva je bila vsa prevzeta in ko so zamrli zadnji zvoki glasbe, je storila nekaj, kar je naredila le redkokdaj. »Bila si veličastna. S to izvedbo si napredovala za celo leto,« je vzkliknila. »Hvala,« se je zahvalilo dekletce, ki ji je obraz ob tej enkratni pohvali kar zaža¬ rel. »Povej mi, na kaj si mislila med igra¬ njem,« jo je vprašala učiteljica in se vsa sijoča sklonila k njej. »Mislila sem na zelo visoka drevesa,« je povedalo dekletce. »Aha, visoka drevesa,« je z odobrava¬ njem prikimala gospodična Schvvarz. »Visoka drevesa, na katerih so sedele drobne ptice,« je dodalo dekletce. Schvvarzova je kar odrevenela. »Na ptičke pa kar pozabi,« je zamrmrala. Tisti večer sem vso pot domov razmi¬ šljal o mogočnem Matterhornu in ko sem se zjutraj prebudil, sem bil še vedno pretresen od njegovih višav. Še tisti dan sem telefoniral dr. Bennekoffu in mu povedal, da si ne morem niti zami- - šiiti, kako bi se dalo zasnovati računal¬ nik, ki bi lahko uspešno poučeval vsaj najenostavnejše klavirske pojme. Prevedel Žiga Leskovšek Morda človek res ne bi smel verjeti vsega, kar sliši. Težava je le v tem, da nekateri ljudje ne verjamejo niti resnič¬ nim dogodkom. Dovolite, da dam za pijačo, pa bom o tem povedal nekaj več. Potem, ko sem bil več let zaposlen v železniškem skladišču na oddelku za prtljago, sem zaprosit za premestitev k vzdrževalcem. Prošnjo so mi odobrili in me poslali na glavno upravo, kjer naj bi obiskoval tečaj in se izšolal za vlakov¬ nega vzdrževalca. Tako sem se izučil za zavirača. To delo sem opravljal kako leto in pol, nato pa sem napredoval v glavnega zavirača na posebnem po¬ spešenem vlaku za prevoz hrane. Vlak se je imenoval Rdeči blisk in se je od Chicaga do New Yorka ustavljal samo, če je potreboval vodo ali gorivo. Vlak, ki je bil namenjen samo za prevoz hrane, je vlekla velikanska lokomotiva na dizel¬ ski pogon, ki je slovela po svoji hitrosti. Na naši prvi postaji v Detroitu smo razen treh odklopili vse vagone in prik¬ ljučili novih pet, ki naj bi jih prepeljali v New York. Tako sem se že nasled¬ njega dne ob devetih zjutraj znašel v New Yorku, pohajkoval po Broadvva- yju in prodajal zijala kot kak kmetavz. Po dvanajsturnem postanku smo se odpravili nazaj. Vse dokler nismo zape¬ ljali na glavni tir, sem bil na svojem mestu, nato pa sem se udobno namestil in užival v vožnji. Bila je že skoraj polnoč. Sede sem dremuckal poleg okna in zaradi monoto¬ nega drdranja vlaka sem se le medlo zavedal, kaj se dogaja okoli mene. Ravno sem pokadil zelo dobro cigaro in začenjal se me je lotevati spanec, ko je strojevodja tiho zastokal in se zvrnil s stola na tla. Malo pred tem se je kurjač, zanašajoč se na naju s strojevodjo, odpravil po vlaku, da preveri neko gumijasto cev, ki naj bi puščala. Ravnal je proti pravilom, saj bi moral počakati, da se vlak za¬ ustavi. Uspelo mi je, da sem strojevodjo zvle¬ kel na stol. Bil je mrtev. Privezal sem ga in začel kot nor pi¬ skati na signalno piščalko. Upravljanje z dizelsko lokomotivo ni bilo moje delo in se zato tega tudi nisem nikoli naučil. Spraševal sem se že, zakaj se kurjač ne vrne. Čeprav pri tej hitrosti nisem imel skoraj nobenih možnosti, je le malo manjkalo, da bi skočil z vlaka. Nena¬ doma se je poleg mene pojavil nenava¬ den možakar. Na prvi pogled sicer ni bil videti prav nič posebnega, imel pa je divje razmršene lase. »Ti, cepec,« me je nadrl. »Morda se boš drugič v šoli učil in ne boš mislil na neumnosti. Ali vidiš tisto kratko palico z vzmetnim zatikačem? Pritisni vzmet in povleci palico nazaj. Zmigaj se že, bu¬ tec!« Napravil sem, kot mi je ukazal moža¬ kar in zaznal sem, da se je vlak začel počasti zaustavljati. »Zdaj počasi premakni tisto medeni¬ nasto ročico, ki štrli iz cevi. Na desno. Počasi, ti osel!« Lokomotiva z vsemi devetimi vagoni se je počasi zaustavljala. Zaradi moje neizkušenosti so kolesa drhtela in podr¬ savala, vendar se je vlak kljub temu zaustavil. Tujec je zadovoljno prikimal. »Glej, da se naučiš vse, kar si prešpri- cal v šoli, ko se vrneš domov. Zdaj pa pojdi pogledat, kakšen tovor prevažaš v drugem in tretjem vagonu.« Skočil sem na tla in ob lokomotivi stopal proti vagonom. Ko sem šel mimo zadnjega dela lokomotive, sem odkril, zakaj se kurjač ni vrnil. Spodrsnilo mu je, zataknil se je za nogo in padel pod vlak. Ostal je samo še spodnji del njego¬ vega telesa. Prišel sem do drugega vagona in pre¬ obrat oznako na tovornem listu. Lasje so se mi naježili. Na vagonu je pisalo: NEVARNO Dinamit Eksplozivno Možakar z razmršenimi lasmi je stal ob meni. »Vem, da bi rad marsikaj vprašal, vendar dovoli, da ti jaz postavim vpraša¬ nje. Ali si že kdaj slišal za zgodbo o člo¬ veku, ki se je vrnil v preteklost, da bi svojemu predniku rešil življenje, ker se sicer sploh ne bi rodil?« »No, in ali je kaj na tem?« sem vpra¬ šal. »Resnica,« je kratko odgovoril tujec. TIM 9/10 • maj-junij 1992 • 359 MALI OGLASI IŠČEM popolne podatke o kakšni nemški elitni lovski skupini, ki je med II. svetovno vojno letala z Messerschmi- tom BF-109 (tloris letališča, le¬ taliških zgradb, skica zgradb, sheme kamuflaž letal, tudi vsakega posameznega letala, če so bila različna, torej vse, kar potrebujem za izgradnjo makete nemškega letališča iz II. svetovne vojne). Ponudbe na naslov: Sašo Babič S. Bloudka 10 65280 Idrija Tel.: (065) 72-948 AVDIOSTUDIO »ONLY YOU« vam nudi vsak teden novo disco glasbo, mešano ali ne; pop, soft, sexy, house, tehno, evergreen, albume s CD- -plošč. Rednim naročnikom nudimo ugodne popuste. Pi¬ šite ali pokličite! DOLBY C NR HX PRO kvaliteta. STUDIO ONLY YOU Cesta v Bevče 15 63320 Velenje Tel.: (063) 858-793 PRODAM helikopter (za 6,5-7,5ccm), jadralno letalo razpona 280 cm, ter RC OFF- ROAD DV-avto FROG. Marko Vojvoda Jamova 60 61000 Ljubljana Tel.: (061) 263-437 (zvečer) PRODAM osebni računalnik ORIC NOVA brez kasetarja za 200 DEM/SLT. Dodam sloven¬ ski priročnik. Franci Rovšek Mali Kal 68216 Mirna Peč Tel.: (068) 78096 (zvečer) ZAMENJAM: Commodore 128 z dvema flapy diskoma 11571 in 1581 s kasetofonom MPS 802, dve 80-kanalni hišni radio- oddajni postaji z napravo za radijsko vodenje z vso opremo in motorček 1,5-10 cm 3 . Vse po dogovoru. Vladica Stankovič Proleterskih brigad 11/3 17500 Vranje PRODAM sestavljene jadralne in motorne letalske modele po zelo ugodni, polovični ceni: (QB: 2,55 m, T-rep, VERSO 2100 mm), ASW 17 3200 mm. Motorni modeli: AMATEUR 1200 mm z 2,5-kubičnim mo¬ torjem samo za 250 DEM, nov; TAXI 180 DEM; TELEMASTER 1800 mm; STRUP 1200 mm; RACER 40 1400mm; MICRO RACER 1000mm; SV 27 FLAN- KER 950 mm ter dve napravi COMANDER MPX in FC 18 FU- TABA - komplet; motorček 4,07 cm 3 za 60 DEM. Pišite ali pa pridite in si oglejte. Ne bo vam žal! Tadej Šterk Na Zavrteh 5 61230 Domžale Morda ne veste kam z odsluže¬ nimi servomehanizmi? Odku¬ pujem jih po razumni oceni. KUPIM tudi razne načrte s po¬ dročja elektronike, kot so: VVALKIE-TALKIE, LIGHT SHOW, ALARMNE NAPRAVE, REGULATORJI... Borut Tel.: (068) 44-936 PRODAM gorsko kolo - cena po dogovoru. Tel.: (064) 631-005 popoldne PRODAM DV-model TELEMA¬ STER. Razpon kril 180 cm. Mo¬ del je primeren za začetnike. Cena po dogovoru. Tel.: (064) 58-235 PRODAM sintetizator znamke Fujitone 3 A. Ima 105 sprem¬ ljav. Zelo ugodno, samo 350 DEM/SLT. Igor Ramuta Bojanja vas 22 68330 Metlika Tel.: (068) 60-110 Iščem načrte za DV-model Fl- 156 STORCH, SUPERMARINE SPITFIRE, MESSERSCHMIT Bf-109, FOCKE WOLF 190 in JUNKERS 87 štuka, z razpe- tino približno 1,5 m. S ponud¬ bami se oglasite na naslov: Sašo Babič S. Bloudka 10 65280 Idrija Tel.: (065) 72-948 PRODAM načrte različnih letal v merilu 1:1, letvice različnih dimenzij ter drug material. Za brezplačen katalog dodajte znamko. Prodam tudi DV-ja- dralno letalo ALBATROS z raz¬ ponom 2000 mm in DV-mo- torno letalo KWIK FLY MK 3 z razponom 1300 mm. Cena po dogovoru. Mitja Mlakar Mariborska cesta 105 62370 Dravograd PRODAM 6-kanalno DV-SU- PER TIGRE, novo in dobro ohranjeno s 4 servomotorji in komplet akumulatorjev s pol¬ nilcem. Prodam še letalski mo¬ torček, 4 cm 3 . Cena po dogo¬ voru. Črtomir Pavlin Gradnikove brigade 11 65000 Nova Gorica Tel.: (065) 24-347 od 13.-22. ure. MODELARJI POZOR! Prodam RV-napravo CHALLENGER 720 s tremi servomotorji in akumulatorji. Prodam tudi ja¬ dralno letalo DANDY. Tel.: (0608) 31-811 PRODAM epoksidni čoln za FSR + 2 kn. Čolnu dodam eliso, os, krmilo, kardan. Cena 100 DEM. Čoln je malo rabljen. Ivo Plemenič Maistrova 1 62230 Lenart KUPIM tirnice, vagone in kret¬ nice za železnico (sistem: HO, TT ali N, širine 12 mm). Cena po dogovoru. Beni Štern Šmartno 8 64207 Cerklje na Gorenjskem Tel.: (064) 421-078 POCENI prodam: transforma¬ tor CM 55 220 V - 12 V, 1 A, CM 65 120 V - 12 V, 3 A, CM 65 220 V - 21 V, 2 A, dva usmer¬ nika 12 V 300 mA, stabilizirana z LM 117 k (nap. reg.), en usmernik 9 V 300 mA, stabilizi¬ ran z LM 317 (nap. reg.) 1,5 V-9 V. Bajc Leon Brilejeva 22 61117 Ljubljana Tel. 061/577-689 PRODAM 4-kanalno napravo ROBBE ECONOMIC (oddajnik, sprejemnik, servomotor) in NiCd-polnilec TITAN (20 mA, 2 X 50 mA, 2 X 100mA, 500 mA), oboje za 200 DEM. Prodam tudi servomotor C 507 (2 kosa), vsakega za 30 DEM. Vse zamenjam za C 64. Boštjan Tel.: (062) 33-912 popoldan PRODAM večjo količino elek- tromateriala (IC, upori, tranzi¬ storji, inštrumenti, kondenza¬ torji, načrti). Material je delno rabljen. Izmenjujem programe za AMIGO 500/1000. Za odgo¬ vor pošljite pisemsko znamko na naslov: Darko Sentivanji Pot k skakalnici 7 61210 Ljubljana STUDIO VIKI - snemamo naj¬ novejšo, pa tudi starejšo glasbo. Naročite katalog za samo 30 SLT. Kličite na tel.: (069) 81-890. Aleš Cvetko Staneta Rozmana 1 69240 Ljutomer NOVO! Velika izbira elektron¬ skega materiala in naprav v modulu ali kitu. Prodaja na¬ črtov z vseh področij: mode¬ larstvo, elektronika itd. Pro¬ daja tovarniško narejenih na¬ prav. Možnost zamenjave. Cena kataloga 20 SLT. Pohi¬ tite, količine so omejene. Pr¬ vega kupca čaka lepo darilo. Pišite na naslov: Anton Radanovič Opekarska 13 A 66000 Koper TIM Riv^i n tehnično In nmtnno ttefovnoot mladine KUPONn PRODAM nov Graupnerjev model helikopterja BELL 470G, skupaj z motorjem za samo 500 DEM v tolarski proti¬ vrednosti, ali samo model brez motorja za 380 DEM. Komplet helikopterja zamenjam tudi za drug material v tolarski proti¬ vrednosti 750 DEM. Prodam še: RC 4-kanalno napravo ROBBE z 8-kanalnim sprejem¬ nikom za 100 DEM v SLT; 4- -kanalno RC-napravo Graup- ner FM 314 s 4-kanalnim spre¬ jemnikom; novo, še zapaki¬ rano RC-napravo FUTABA F- 16, kompletna, nova JAD in le¬ talo ASW 22 z razponom 2400 mm za 240 DEM v SLT, 28 kosov servomatorjev MEGA za 24 DEM v SLT po kosu (novi). Matjaž Kancler Vinogradna 39 63210 Slovenske Konjice KUPIM raketne motorčke: ra¬ zred F z busterjem (80 N s ), ra¬ zred E (40 N s ) in B 14-3 ali po¬ doben. Motorčki naj bodo opremljeni z el. vžigalniki. Po¬ nudbe pošljite na naslov: Anton Radanovič Opekarska 13 A 66000 Koper PRODAM Commodore 64 z di¬ sketno enoto 1541-11 in moni¬ tor GOLD STAR. Cena po do¬ govoru. Boštjan Letnar Ul. Anke Salmič 7 68273 Leskovec pri Krškem Tel.: (0608) 33-675 Rešitev nagradne slikovne križanke iz aprilske številke TIMA: tromostje, Ljubljana, ars, At, TE, lokev, Anapa, ava- lit, rimar, Marina, cika, orada, planer, Ba, ala, Ta, TE, opanke, sij, cincarke, Mr, ševiot, Rab, Atalanta, ena, Herod, rž, čir, Aosta, EA, Izak, LT, rod, cekar, Vachek, amaro, Oli, ŽO. Nagrajenci Timove slikovne križanke iz aprilske številke so: Aljoša Motore Artiče 49 68253 Artiče Uroš Brdnik Smlednik 34 61216 Smlednik Vida Remenih Zalog 1/B 63222 Dramlje Rešitev tokratne nagradne sli¬ kovne križanke fotokopirajte ali prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) ter najkasneje do 28. junija pošljite na na¬ slov Tehniška založba Slove¬ nije, Lepi pot 6, 61111 Ljub¬ ljana (s pripisom »Timova kri¬ žanka«), Trije izžrebani reše¬ valci bodo po pošti prejeli lepe knjižne nagrade. 360 • TIM 9/10 • maj—junij 1992 NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA © © © © o UH U/ V DOBREM IN V ZLU Lepila za vse materiale kleber Univerzalno tekoče lepilo na podlagi umetnih smol za točkovno in ploskovno lepljenje. Hitro vezoče tekoče lepilo za vse vrste papirja v pisarni, šoli ali doma. Hitro vezoče lepilo za splošno uporabo in modelarstvo. © Univerzalno lepilo z visoko lepilno močjo za vse vrste umetnih mas. Temperaturno visokoodporno kontaktno kavčukovo lepilo. Trenutno cianokrilatno lepilo za neporozne materiale. Dvokomponentno epoksidno lepilo z visoko končno trdnostjo. Trenutno cianokrilatno lepilo za porozne materiale z možnostjo kratkotrajne korekture. Hitro vezoče lepilo za les, papir in stiropor. OSTALI PROGRAM d.o.o. Kajakaška 30 61211 Ljubljana-Šmartno Telefon: (061) 59-275, Telefax: (061) 59-296 Lepila in mase Lepila in mase Industrijski tlak UNIPOX UNIPUR • TIM 9/10 • maj—junij 1992 L IU'■ IU L 3x3 iiw M '/M V Vi' MM’ -V \'V\ V< V\rH'Av.a-ihV Čf< | ! P' /'V.': 1 , 'l!/l M M Vi ! i Vi,'iv 1 V p !;, Vw ,i :/A' v V iv. H i i ' < , , I 'i Vi V i 1 V M \/ / i v LIPA I, razred G v TIM 9/10 • maj-junij 199* TIM 9/10 • maj-junij 1992 • 3*5 . 1661 ||un|-|eu« . 01/6 WIA I66t f|un|-|om . 01/6 W ix . 91 £ VP 3mm m r. 1 1. 10x10x20 bum floka L3x5x20 970 70 Tl 150 jambor Z 90 300 mm bum g- jadra 3*2 • TIM 9/10 • ma]-funi) 1992 TIM 9/10 • ma|-luni| 199* • 3*7