Prsvk^r IZŠLO DELOVNIH DOLŽNOSTI V DELOVNI ORGANIZACIJI lHj ‘V’ s pp mJM m / nn vodotopna barva za zid Pustite, da vam VO-BA obarva stanovanje! Z vašo spretnostjo bo to dvakrat preprosto! AAAAAAAA/WWWV\AAAAAAAAAA Hvala | za takšna zaščito STRAN 10 VWW\AAAAAAA nato pa imeli še razgovore Cpilnzu- Gradcu, Salzburgu in v 10Vcu. jijj" Kaj lahko poveste o svo- fe7’" zas^~ Sodelovanje, ki smo ga šknI?Vali Pred leti na Koro-jijjj?. ln Štajerskem s tamkajš-Pokrajinskimi vodstvi bov, je obrodilo zelo lepe 6tlak 6 tod tudi tolikšna sinmu'. med zvezo avstrijskih Zadev$at°V in med nami, kar Probi 3 Posede in obravnavanje del=„6mov zaposlovanja naših ravnpCeV v Avstriji. In teh ni hekat B13*0 na Avstrijskem. Po tren„frin ocenah je namreč *° zaposlenih v Avstriji najmanj 45.000 Jugoslovanov, tako da predstavljajo daleč največje število gostujočih delavcev. — In kakšni so konkretni sadovi dosedanjih prizadevanj avstrijskih ln jugoslovanskih sindikatov? Naš posnetek je sicer še iz lanskega leta, saj hmelj šele dozoreva. Toda že čez nekaj dni bodo urne roke delavk, otrok in delavcev začele pospravljati zeleno zlato. Kot vse kaže, bo letošnji pridelek dober in bogat. 6. avgusta pa bodo praznovali slovenski hmeljarji v Braslovčah svoj tradicionalni »dan hmeljarjev«. Tako kot lani, se bodo tudi letos obiralke pomerile v obiranju hmelja. Foto: V. V. PODODBOR ZA KOMUNALNO DEJAVNOST PRI RO SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI O NOVIH PREDPISIH ZA KOMUNALNE DELOVNE ORGANIZACIJE_.___________________________ REPUBLIŠKI ZAKON NA ZATOŽNI KLOPI — Po statistiki avstrijskih sindikatov je včlanjenih v njihovo zvezo kakih . 65°/o naših delavcev. Le-tem so sindikati tudi v celoti zagotovili vso materialno, pravno in socialno za-(Nadaljevanje na 3. strani) Novi republiški zakon o komunalnih delovnih organizacijah ni naletel na dober sprejem. Posamezni prizadeti delovni kolektivi menijo celo, da je protiustaven in predlagajo ustavni spor in razveljavitev tega zakona, ki ne zagotavlja razvoja komunalnega gospodar- stva, ampak v svojih fakultativnih členih dopušča celo možnost za nazadovanje. Pričakovanje, da bo novi republiški zakon uredil financiranje komunalnih delovnih organizacij, zaradi katerega sfe večkrat zaostrujejo odnosi med njimi in občinskimi skupščinami, ni izpoljeno. Že to samo po sebi zadošča za hladen sprejem zakona, kajti komunalno gospo- tUdf sPlošnih vtisih in seveda >-• 0 vtisu delegacije kot ce- — Mislim, da je koles na z avtomobili... LOGIČNO zalogi toliko, ker so nekateri mislili da se bodo samo oni vozili Karikatura; ANDREJ NOVAK darstvo je z izjemo Ljubljane v zelo nezavidnem položaju: ko zahtevamo . od podjetij dobre dolgoročne programe ekonomskega razvoja, kakor od vseh drugih panog gospodarstva, pa žive komunalni kolektivi še vedno iz rok v usta. Sredstva za tovrstno dejavnost po navadi niso fiksirana v občinskih proračunih, komunalna podjetja se morajo zadovoljiti z zneski, ki jih dobe ali ki so na voljo. Da zavoljo tega trpi tudi smotrnost dela in racionalnost, je razumljivo. Podpor, za komunalno dejavnost republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, v katerem so ugledni predstavniki delovnih organizacij iz več komun, je na svoji prvi seji obširno razpravljal in s primeri iz prakse ponazoril izredno težaven položaj komunalnega. gospodarstva, ki se po spremembi kreditne politike in po kreditnih restrikcijah še slabša. Banke ščitijo svojo poslovnost in kreditirajo prvenstveno industrijo, kjer se sredstva hitreje obračajo, razen tega postavljajo tako visoke obrestne mere, da bi komunalna podjetja morala znatno povišati cene svojih storitev, ki so že tako dovolj velik kamen spotike. Zakonodajen pa je to senčno plat komunaln-aga gospodarstva domala obšel, ter je preko določil skušal . doseči čimvečji vpliv občanov na komunalno gospodarstvo , in zaostriti nadzor nad ‘njim in nad trošenjem sredstev. Tako delovne organizacije, ki jih ta zakon zadene, kakor komunalni pododbor pri RO sindikata delavcev storitvenih (Nadaljevanje na 3. strani) Št. 30, leto XXIV DELAVSKA ENOTNOST V AKCIJI Če vam na servisu ne morejo popraviti avtomobila, potem sodite med tistih 25 do 30 % nesrečnikov, ki jim pri nas ni pomoči. Prav tolikšen odstotek nadomestnih delov manjka servisom, da bi imeli zbirko nadomestnih delov popolno. V zadregi jim ne preostane nič drugega, kot da vas vključijo v svojo nabavno službo. Zadeva je toliko bolj zamotana, ker se morate za nabav-Ijača prej oskrbeti s potnim listom, najmanj dvigniti devizno kvoto, se odpraviti v tujino in tvegati dobro ime za nedovoljeno trgovanje. Več o tem na 8. strani. VELETRGOVINA mercalor IMPORT — E X P O R T NUDI VEDNO SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO 7 dni v sindikatih E REZE R Vi RAN I STOLPEC : . . v. , - ■Y --> -f: -v. ;v- ' 'Wv**'W7WVVVS/WVVSAAAAA/WVWWWWVWSAAAAAA/'sAAA/VN /‘✓W7WWsAAAAAA/,AA/VVVVWWWV'vVV'» Josip Ambrožič, upokojeni šolski upravitelj O Ivaj pravite na novico, da boste upokojenci le dobili nadomestilo za K-15? _ Premalo, to - vam bo odgovoril vsak upokojenec. Ce vam tako pravim jaz, ki imam 70 tisočakov pokojnine in sem sam, kaj naj porečejo šele ti, ki žive s tridesetimi tisočaki na mesec, pa morajo, preživeti še ženo. Pa takih ni malo. Te dni sem slavil 65-letnico mature. Popolnoma sam, vsi sošolci so že šli. Šestinosemdeset let imam, v pokoju pa sem že od leta 1939. V Ljubljani, na Ledini, kjer sem poučeval mnoga leta,'.ne poznam nikogar več, oni pa tudi mene ne. Glede dopusta pa nimam nobenih skrbi. Vsak dan bom odšel na sprehod v Tivoli, malo posedel na tej, malo na oni klopi, pa bo. Mogoče bom 'šel še obiskat nečake v Velike Poljane pri Ribnici. Tja grem rad, tam sem doma. Peljal me bo pa sin z avtomobilom. Tudi moj sin je že upokojen. Na morje pa ne grem, raje bi šel v hribe. Marija Lesjak, upokojena KV kuharica Rogaška Slatina e Kje ste služili zadnja delovna leta pred upokojitvijo in kakšno pozornost posveča vaše podjetje nekdanjim sode-[ lavcem? Zadnjih pet let pred upokojitvijo sam bila zaposlena v zdraviliškem gostinskem podjetju v Rogaški Slatini. Tedaj, pred več kot petimi leti, smo imeli v podjetju nizke plače. Ce kdo, potlej »e jih spominjamo upokojenci še danes in .z grenkim spominom! Zaradi bolezni sem se morala invalidsko upokojiti z 21 delovnimi leti. Zdaj dobivam 28.000 S-dinarjev pokojnine. Ce bi lahko vzdržala vsaj še kakšno leto pri štedilniku, bi uživala danes vse drugačno pokojnino. S svojim nekdanjim podjetjem nimam stikov. Za 29. november so povabili za mizo. poleg stalno zaposlenih delavcev, tudi upokojence. Drugih srečanj ni bilo, čeprav bi bila morda priložnost za to. Organizirali so izlet, vendar so se ga lahko udeležili le stalno zaposleni. Ko sem bila še stalno zaposlena, sem preživela več počitnic ob morju, kjer ima podjetje na voljo počitniški dom. Zdaj sem za to ugodnost prikrajšana, ker, kolikor vem, se lahko poslužujejo dopustovanja v domu samo aktivni člani podjetja. , Luka Oraže, upokojeni delovodja iz Ljubljane • Zmotili smo vas ravno pri partiji taroka. Ali boste svoj dopust preživeli kar tu v Tivoliju ali pa boste šli še kam drugam? Kar tu, ob kartah bom preživel svoj dopust, če temu že tako pravite. Dan bo enak dnevu, sprehod, potem naš Monte Carlo s tarokom, preferansom in marjašem. Kam bi naj pa šel? Pokojnina je nizka, dodatek 8500 starih dinarjev pa prav tako. Lani sem še bil na dopustu v Banjolah pri Puli, v počitniškem domu zveze borcev, sedaj pa — že sama vožnja do Pule in nazaj stane 4000 starilj. dinarjev. . Pa tudi hrana — poglejte, bolan sem na žolču in moram uživati dietično hrano. Te pa ne morem z nizko pokojnino nikjer plačati. 14 let sem že upokojen. Prej sem delal pri upravi cest. Prva leto so me še povabili, da bi šel v njihov počitniški dom za ekonoma, nekoč, pred petimi, šestimi leti, so nas upokojence povabili, da smo prišli k odkritju spominske plošče. Sedaj pa le šc prebiram v časopisu zalivale upokojencev za prijetna srečanja, ki jih pripravljajo podjetja, ki na upokojence niso pozabila. Sam pa jih ne grem ničesar prosit. © nama LJUB L? A N A * '!p ® «&?***& NAJVKCJA VELEBLAGOVNICA V SLOVENIJI VAS VABI. DA JO OBIŠČETE Obiščite tudi naši poslovalnici, ki sta tudi v središču Ljubljane: blagovnico s stanovanjsko opremo pri Tromoslovju (tVoifova 1) in blagovnico konfekcije -Elita«, Čopova ulica 7 Pravkar izšlo! V 16. zvezku zbirke Pogovori 67, ki jo izdaja Delavska enotnost: Boris Strohsack: POSTOPEK ZARADI UGOTAVLJANJA KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI V DELOVNI ORGANIZACIJI (DISCIPLINSKI POSTOPEK) Brošuro lahko naročite pri upravi Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4/11. — Cena 4 N-din NEKAJ BESED O TEJ BROŠURI: Temeljni zakon o delovnih razmerjih sicer ureja odgovornost delavca proti delovni skupnosti, vendar pa so njegova določila zelo okvirna. Tudi to pomembno vprašanje morajo delovne skupnosti urejati same s svojimi splošnimi akti. Ta naloga pa je za marsikatero delovno skupnost težavna, še posebej pa za manjše delovne skupnosti, ki nimajo strokovnjaka — pravnika, da bi splošna načela o odgovornosti delavca za kršitve delovne dolžnosti konkretiziral v splošnem aktu delovne skupnosti. Zato je ta knjižica namenjena predvsem tistim delovnim organizacijam, ki ne morejo imeti pravne službe, ki naj sicer spremlja pa tudi izvaja načela o odgovornosti delavca svoji delovni skupnosti. Knjižica pa je namenjena tudi delavcem, nosilcem samoupravnih pravic. V praksi namreč še vse prepogostokrat ugotavljamo, da delavci vse premalo poznajo svoje pravice. Zato pomeni ta knjižica poskus, ^ kako delavcu približati to, sicer zanj močno občutljivo področje. Slednjič, knjižica s sicer ni namenjena pravniku, ki dela v delovni organizaciji, vendar pa bo tudi s pravnik lahko našel vsaj spodbudo za razmišljanje, na kakšen način še bolj pribli- <| | žati splošni akt delovne skupnosti svojemu namenu. s ^C^V^AC✓VVWW^AAA/^/VWWV^A(^^^CAAAACJ^Ar✓W^AACywW'AAC/WSACAAAAAA/WWW'V^/WV^/WWWvVv SLUŽBA PRAVNE POMOČI PRI SINDIKATIH: Iz dneva v dan več strank Malce nenavadno je, da lahko dobiš odvetnika, ne da bi pri tem krepko segel v žep. Med odvetniki se je namreč že udomačila navada, da redkokdaj prevzamejo spore v zvezi z delovnimi razmerji in zadeve iz socialnega zavarovanja, ki. zahtevajo veliko dela, še več pa specialnega znanja. Tako ni naključje, da iščejo zaposleni iz vse Slovenije in tudi drugih republik pomoč pri pravni službi sindikatov. Izhaiaioč predvsem iz določil ustave SFRJ, da ima vsakdo pravico do enakega varstva svojih pravic v postopku pred sodiščem ter- pred upravnimi in drugimi državnimi organi in organizacijami, ki odločajo o njegovih pravicah in obveznostih — kakor tudi iz ustavne določbe, da ustvarja družbena skupnost pogoje za pravno pomoč z odvetništvom kot samostojno službo — je sprejel organizacijsko politični Zbor skupščine SR Slovenije že v letu 1964 ustrezna stališča. In prav po teh stališčih je danes osnovni nosilec sistema pravne pomoči neodvisno in samostojno odvetništvo, ki dela po načelih samoupravljanja in ki daje ob ustrezni specializaciji najbolj kvalitetno in popolno pravno pomoč na vseh področjih. Družbeno politične skupnosti, delovne in druge samoupravne ter družbene organizacije so danes torej dolžne zagotoviti materialne in druge pogoje za organiziranje službe pravne pomoči, zlasti pa so dolžne bodisi ustanavljati. bodisi podpirati ustanavljanje odvetniških pisarn kot samostojnih delovnih organizacij. Služba pravne pomoči — še zaključuje organizacijsko politični .zbor — nai bo zlasti zagotovljena na tistih področjih, ki so za občane posebno pomembna in so najbolj neposredno povezana z njihovimi interesi. To so predvsem področje j varstva samoupravnih pravic, j delovnih razmerij, socialnega Zavarovanja,, stanovanjskih razmerij in drugega. , Toda kljub nizki tarifi za odvetniške tarife v delovnih sporih. v zadevah socialnega zavarovanja in upravnih zadevah vsi občani le ne morejo plačevati odvetniških stroškov. In prav dejstvo, da so danes odvetniške tariie, za, eoarsfcefHg vedno previsoke, je med drugim pripomoglo k ustanovitvi, službe pravne pomoči pri "sindikatih. »Med glavne naloge službe pravne pomoči pri sindikatih,« pravi odvetnik v službi pravne pomoči pri republiškem sindikalnem svetu Marko Knafeljc, »šteje pravna pomoč, dajanje ustnih in pismenih pravnih nasvetov, sestavljanje vlog, zastopanje n red sodiščem, nred samoupravnimi organi delovnih organizacij in samoupravnimi organi ustanov v zadevah s področja delovnega iri socialnega prava. Nasvete v zvezi z vprašanji, ki izvirajo iz dela in; delovnih razmerij, socialnega zavarovanja in varstva samoupravnih pravic, nudimo brezplačno. Tudi pri zastopanju strank zagotavljamo brezplačno pravno pomoč, vendar le v predhodnem postopku. Ko pa preide naše zastopanje pred sodišče, potlej obračunavamo svoje usluge po odvetniški tarifi. Vendar celo v tem nismo dosledni. S številnimi občinskimi sindikalnimi sveti imamo namreč pogodbe, po katerih Ic-ti krijejo stroške za našo pravno WWVWWWWNA © MARIBOR: OD VSEPOVSOD DVA MILIJONA DOLARJEV POSOJILA ZA TAM Mednarodna banka za obnovo in razvoj je posodila tovarni avtomobilov in motorjev v Mariboru 2 milijona dolarjev kot namenski kredit za rekonstrukcijo tovarne in modernizacijo strojne opreme. Poslovanje v letošnjem letu namreč dokazuje, da postaja tržišče čedalje zahtevnejše in da čedalje bolj terja višjo kvaliteto in nižje cene. Tako se ob možnostih, da bi TAM leta 1969 lahko dal na tržišče 6000 svojih vozil, čedalje bolj očitno razkriva potreba, da izboljšajo tudi kvaliteto. Da pa bi lahko v TAM izboljšali kvaliteto, jim je predvsem potrebna sodobnejša strojna oprema. Sodobna strojna oprema pa bo seveda pripomogla tudi k pocenitvi proizvodnje. Posojilo bo začela TAM vračati Mednarodni banki za obnovo in razvoj s 1. januarjem 1970. leta, vrnila pa naj bi ga v desetih letih. „ju © MURSKA SOBOTA: IZBOLJŠATI KOMERCIALNO SLUŽBO! Komunisti v KIK Pomurka v Murski Soboti so pred dnevi pretresali svoje gospodarske probleme. V razpravi so ugotovili, da se posamezni obrati kombinata srečujejo s številnimi težavami, predvsem v obratih živilsko-predelovalne industrije in še posebej velja to za prodajo piščancev-brpjlerjev in tehničnih maščob. Cene tem proizvodom namreč rta tržišču hitreje upadajo, kot p'a uspejo v kombinatu zniževati proizvodne stroške. Komunisti KIK Pomurska so zato sklenili predlagati organom upravljanja nekatere konkretne ukrepe, ki naj bi izboljšali ekonomski uspeh kombinata Tako so priporočili, da naj čimprej okrepe in usposobijo komercialno službo, da bo. lahko sproti analizirala potrebe na tržišču ter razširila maloprodajno trgovsko mrežo. a. H. pomoč, ki jo njihovi občani iščejo v naši pisarni...« ' Namen službe pravne pomoči pri sindikatih ni le opravljanje odvetništva o ožjem smislu, temveč sočasno spremljanje različnih značilnih pojavov v sodni praksi, zlasti spremljanje razlag in uveljavljanja zakona o delovnih razmerjih. S tem v zvezi pisarna zbira in javno 'objavlja stališča sodišč ob sodbah v različnih delovnih sporih. V dnevnem časopisju pa sodeluje pisarna z objavljanjem člankov, ki obravnavajo značilne delovne spore med delavci in delovnimi organizacijami, da bi se tako delovne organizacije in delavci seznanili z nezakonito prakso pri urejanju delovnih sporov. Na vprašanje, ali deluje odvetniška pisarna pri republiškem sindikalnem svetu bolj »kurativno« kot »preventivno«, odgovarja odvetnik Mirko Knafeljc takole: »S tem da odvetniška pisarna daje delavcem in delovnim organizacijam predvsem pravne nasvete in jih tako seznanja s pravnim položajem, v katerem so v zvezi z določenim sporom, in s tem da jim pomaga razumeti. ali imajo določene pravice ali ne, deluje v bistvu preventivno. Takšen način dela je tudi v skladu z določili zakona, ki predvideva predhodni postopek v okviru delovne organizacije, preden se delavec obrne na sodišče splošne pristojnosti V tem predhodnem postopku poskuša odvetniška pisarna po pooblastilu delavca urediti spor pred samoupravnimi organi delovne organizacije. Le v primerih, ko ne pride do mirne ureditve zadev v delovni organizaciji, nadaljuje pisarna zastopanje delavca pred sodiščem ...« . V tem preventivnem delu se odvetnik ne more postaviti v vlogo, razsojevalca med delavcem in delovno organizacijo ali pa sam, v neposrednem stiku z delovno organizacijo urejevati spora, ker bi bilo pač takšno delo v nasprotju z določili zakona o odvetništvu. Po drugi strani pa spet . terja zastopanje pred sodiščem strokovno pravno pomoč v smislu in v skladu z zakonom o odvetništvu, ki določa, da je pri opravljanju odvetništva odvetnik samostojen in neodvisen ter da ima pravico uporabiti v mejah zakona vsako pravno dejanje, za katero misli. da lahko koristi stranki, ki jo zastopa. Kako potrebna je danes služba pravne pomoči pri sindikatih, dokazuje visoko število delavčev, ki se zatekajo v to odvetniško pisarno in iščejo pravnih nasvetov. »Do danes je prevzela naša pisarna samo v letošnjem letu v zastopanje že 400 zadev,« ugotavlja odvetnik Marko Knafeljc. »medtem ko nudimo poleg toga vsak mesec blizu 250 pravnih nasvetov. Kako smo učinkoviti...? Po navadi, ko se odločimo, da gremo v sodni postopek, tudi uspemo. Prizadevamo pa si. da rešimo kar največ spornih zadev že v prvi fazi. To pomeni, da skušamo rešiti vsak spor že pred samoupravnimi organi delovne organizacije. Iz razumljivih razlogov pa ima naša pisarna iz dneva v dan več strank. S ČRNOMELJ: Občinski sindikalni svet V Črnomlju je na zadnji seji predsedstva razpravljal o problematiki zaposlovanja na območju občine. Člani predsedstva so ugotovili, da je brezposelnost v črnomeljski občim že dosegla tisto kritično stopnjo, ko bo potrebno takoj i® seveda premišljeno ukrepati' Stališča z razprave pa je predsedstvo občinskega sindikalnega .sveta posredovalo tako delovnim organizacijam, °d katerih je v prvi vrsti odvisno nadaljnje zaposlovanje, kot tudi občinski skupščini. V. D. ® ZAGORJE: Na eni izmed sej predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Zagorju so člani razpravljali o pripravah na občni zbor. Le-ta naj bi bil še letošnjo jesen. A kljub temu, da je do občnega zbora še precej časa, so člani predsedstva menili, da ne kaže odlašati niti z organizacijskimi niti z vsebinskimi pripravami' Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Zagorju pa je sklenilo organizirati tudi dvodnevne seminarje za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic, ki naj bi bili v prvi polovici septembra. Na teh seminarjih naj bi razpravljali predvsem o dosedanjem delu sindikatov ter o nalogah sindikalnih organizacij, dogovorili pa se naj bi tudi, kako bi se v sindikalnih organizacijah kar najbolje pripravili na občni zbor občinskega sindikalnega sveta. @ NOVA GORICA: Minuli petek se je mudil v Novi Gorici predsednik publiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenij® Lojze Capuder. S člani področnega odbora tega strokovnega sindikata se je predsednik republiškega odbora pogovarjal predvsem o ..bodočih nalogah sindikata. V zadnjem času namreč ni bilo dovoli občutiti dela tega DodročncS® odbora, čeprav je bil svojca® zelo aktiven. Vzrok za to trenutno neaktivnost pa je predvsem preobremenjenost nekaterih članov odbora. Ker °® je pred sindikatom gradbenih delavcev na Goriškem velik® odgovornih nalog, ker bo le' tošnjo jesen tudi občni tbnt tega strokovnega sindikata. s® člani odbora sklenili tak oj poživiti svoje delovanje. Dogovorili sb se tudi. da hod® že v septembru sklicali kbn' ferenco sindikata gradben'h delavcev ter nanjo novah: H tudi vse predsednike sindikalnih podružnic iz občin N®' va Gorica, Tolmin in Ajdovščina. Na tej konferenci na1 h* tudi izvolili odbor, ki na.i bl poslej koordiniral dedn sindikalnih podružnic sindikat® gradbenih delavcev na Goriškem. T. B. ■■■■■■■a■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■i Kroro SE JE ČAS! Izkoristite priložnost! • ZNIŽANE CENE LEŽALNIM BLAZINAM odlične kakovosti v industrijskih prodajalnah ; -SAVA« v Kranju, Maistrov trg 2 j v Mariboru, Trg revolucije t> j “7 dni v sindikatih ^\\\\\\\\\\\vi\xxxxxvvxv&vvavWixvvvaxxVlVRVVVVVWX^^wvls^^ I I 1 Proizvaja: »JOSIP KRAŠ« TVOR NI CA ČOKOLADE, BOMBONA I KEKSA - ZAGREB OBRAT planita KOBARID F| ....... 1111 imm\o MED i ^«51^ skl w: ^m4SEČBK»>e>F»»!«'«:»'e»\\\>\\\\v\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ Republiški zakon na zatožni klopi Ali lahko zakon dopusti kršenje samoupravnih pravic komunalnih podjetij, če se komunalno gospodarstvo obravnava tako kot druge veje gospodarstva? O Učinkovit razvoj bi zagotovila samo zadostna finančna sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo SlMSfBJlE • NOVA GORICA: Sodelovanje tudi s strokovnimi sindikati Na povabilo Pokrajinskega Sodstva konfederacije svobodah italijanskih delavcev ICGIL) sta obiskala Gorico in Tržič predsednik in podpredsednik občinskega sindikalnega sveta iz Nove Gorice. V Tržiču sta obiskala sedež strokovnega sindikata delavcev sfrojno kovinske stroke (VlOlVI), kjer sta se seznanila s Prizadevanji sindikatov in s ®roblemi. ki tarejo delavce te stroke. V Gorici pa sta imela razdore s predstavniki pokra-Sttskega vodstva Konfedera-c*ie svobodnih italijanskih delavcev o nadaljnjem sodelovati«. V razgovoru so se predstavniki obeh sindikalnih vodstev sporazumeli, da bi še lta-?alo razvijati sodelovanje v strokovnih sindikatih. Dogovorili so se tudi o obisku Negacije italijanskih delav-Cev prometa in zvez v Novi Dorici, kjer naj bi se seznanili predvsem z delovanjem samoupravnih organov v tej Panogi gospodarstva. (Nadaljevanje s 1. strani) dejavnosti ne nasprotujejo temu, da bi imel vsak občan možnost nadzorovati in spremljati poslovno politiko komunalnih podjetij, ravno tako se strinjajo z zahtevo zakona, da komunalni kolektivi obveščajo občane o svojem delu, vprašanje je le, kako naj bi to izvajali, da ne bi bilo treba v podjetjih in v občinskih skupščinah povečevati upravnega aparata. Občani so občutljivi za komunalni nered, žele pojasnila, zakaj ceste niso urejene, zakaj je kanalizacija pokvarjena, zakaj v parkih vlada egiptovska tema, zakaj zelenice prekriva visoka trava — skoraj vedno je in bo odgovor enak, pa naj ga komunalna podjetja dajo na zborih volivcev ali v svojih upravnih prostorih: »Ker ne dobimo od občine dovolj denarja.« ČEMU ZAPLETENO, ČE JE LAHKO PREPROSTO Novi zakon o komunalnih delovnih organizacijah dopušča možnost, da daje občinska skupščina soglasje za imenovanje novega direktorja v kateremkoli komunalnem podjetju. Sočasno s tem zakonom na je izšlo dopolnilo zakona o delavskih svetih, po katerem je imenovanje direktorja v pristojnosti samoupravnih organov. Omenjena izjemnost ima sicer to prednost, da lahko občinska skupščina prepreči izbiro nesposobnega dit-ektorja v komunalnem podjetju in s tem neracionalno trošenje svojih sredstev, namenjenih komunalnemu gospodarstvu. Vendar pa bi okoriščanje s tem fakultativnim členom zakona hkrati pomenilo kršitev ustavnih pravic, po katerih je komunalno gospodarstvo izenačeno z drugimi panogami gospodarstva. Težnja, da bi omejili samostojnost komunalnih podjetij in jih preko »poslušnih« in »pokornih« direktorjev podredili občinski upravi, ni umestna, saj je komunalno gospodarstvo prav v obdobju gospodarske in samoupravne samostojnosti najbolj napredovalo. V Novi Gorici, kjer je komunala še vedno nesamostojen privesek občine oziroma zavod, prepuščen na milost in nemilost občinski upravi, je najboljši dokaz, da stare prakse ne kaže ne ohranjati ne oživljati. NOV DRUŽBENI NADZOR? ČEMU? Pododboru za komunalno dejavnost in prav tako delovnim organizacijam se zdi neumestno tudi zakonito določilo, da naj bi občinske skupščine imenovale nekaj občanov v samoupravna vodstva komunalnih podjetij. Ne gre za podcenjevanje družbenega upravljanja, ampak dvom v racionalnost in učinkovitost tega. V občinskih skupščinah že delujejo sveti za komunalo in urbanizem, ki so bolj avtoritativni kot družbeno upravljanje in tudi laže kontinuirano spremljajo komunalno dejavnost, kakor pa bi jo peščica občanov, zlasti če na tem področju niso strokovno doma. Njihov vpliv na politiko komunalnega gospodarstva bi bil zaradi tega najbrž minimalen in družbeno upravljanje neučinkovito. Sicer pa smo družbeno upravljanje že imeli v komunal- nem gospodarstvu, ko so delovali še komunalni zavodi. Komunalna dejavnost pa se je, kot rečeno, razvila po gospodarski osamosvojitvi... NUJEN JE CARSKI REZ V KOMUNALNEM ( GOSPODARSTVU Kratenje samoupravnih pravic v komunalnih podjetjih torej ne bi dalo zaželenega učinka, ampak bi prej dosegli nasprotno. Nujna racionalizacija v komunalnem gospodarstvu .je izvedljiva po drugi, manj sporni poti: Občinske skupščine naj bi skupaj s komunalnimi podjetji sprejele kratkoročne in dolgoročne razvojne programe in za njihovo izvedbo zagovile ustrezna sredstva. S tem bi bila dana možnost tudi za poslovno-teh-nično sodelovanje med komunalnimi podjetji in za racionalnejše izkoriščanje razpoložljivih sredstev. Prenekaterikrat se občani in občinske skupščine spotikajo ob večno prekopavanje cestišč, zdaj zavoljo kanalizacije, zdaj zaradi vodovoda ali poštnih komunikacijskih zvez — do vsega tega pa prihaja, ker vsako izmed teh podjetij dela takrat, kadar ima denar... Ugotovitve in stališča komunalnega pododbora bo renubli-ški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije posredoval vsem občinskim sindikalnim svetom, skupaj z Gospodarsko zbornico SRS pa še občinskim skupščinam, da ne bi fakultativnih členov novega zakona o komunalnih delovnih organizacijah s svojimi določili obrnile v škodo komunalnemu gospodarstvu in občanom, ki upravičeno negodujejo nad komunalnim neredom, za katerega pa komunalni kolektivi ne morejo odgovarjati, dokler ni razčiščeno vprašanje financiranja storitev in razširjene reprodukcije, ki za zdaj smotrno poteka samo v ljubljanski občini Šiška. MARIOLA KOBAL T. B. NOVOST! NOVOST! Okrasni plastični pokrovi za avtomobilska kolesa FIAT ZASTAVA GOO, 150, 850 proizvaja »POLIGALANT« Volčja Draga Nova Gorica Za nakup se zanimajte v trgovinah z avtomobilskimi rezervnimi deli VXXxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx'Xxxxxxxxx' Pravna posvetovalnica DE v\\\\\V\VVXV\V\\\V^\VCCCO |( • VPRAŠANJE: Končala sem nižjo gimnazijo in imam več M« 'd delovne dobe. Opravila sem tildi izpit kot pomožni fta frn’*ki referent. Sedaj opravljam več del. predvsem obraču-UaVa,u osebni dohodek in sem po potrebi daktilografka. Zdaj z»hteva vodstvo podjetja, tla se moram vpisati na admini-j, ativno šolo in študirati, če hočem to delovno mesto obdržati. nj 'Po.icm mnenju to ni potrebno, ker je administrativna šola ha 6 stoPn.ie, prosim pa za pojasnilo, ali sem se dolžna vpisati D *° šolo, če hočem ostati na svojem delovnem mestu. — — Mozirje hwe UsPešno opravljate delovne dolžnosti na svojem delovnem v -S u. in vam vaša izobrazba za uspešno delo zadostuje, potem l6 Obenem primeru niste dolžni obiskovati administrativne šole. tig Primeru, da ne bi mogli uspešno opravljati delovnih nalog s^i Vašem delovnem mestu, bi namreč lahko delovna skupnost dg) nilu. da vam preneha delo zaradi nezadovoljevanja zahtev tl0s,lneSa mesta, na katerem delate. Če pa vaše delovne dolž-stfč* dobro izpolnjujete, nimate pa možnosti ali ambicij za višjo jetju°Vno izobrazbo in večji napredek, ne more nihče v pod-Od- 2ahtevati, da morate v administrativno šolo. ali vam celo '^bdati. ker tega nočete storiti. Nedvomno bi vam sicer ljani,n° končana administrativna šola lahko pomagala pri oorav-Qstaj. v®šega ali drugih del. ne more pa to biti pogoj, ali boste 1 na vašem delovnem mestu ali ne. STUPAN M kva* VPRAŠANJE: Prosimo za pojasnilo, katera od navedenih M m 'kači j je višja: VK, to je kvalificiran delavec z opravi je-nokljg nito.m visoke kvalifikacije ali SS, to je delavec s končano SBrašiv° *ol° *n na*° ®c končano srednjo tehnično šolo. To hr>Vj, 'cm zato, ker ima VK delavec v našem podjetju za 200 lakšna ”inariev višji osebni dohodek kot SS delavec. Ali je 0. ^ razlika upravičena in kaj določa glede tega zakon. — 1 ~~ Lendava Za natančnejši odgovor na vaše vprašanje bi morali bolj podrobno poznati vsebino in učni program navedenih šol. Zelo verjetno je sicer, da glede na samo strokovnost pomeni srednja tehnična šola več kot pa izobrazba, ki jo ima VK delavec v vašem podjetju. Seveda pa sama strokovna izobrazba ni odločilna glede višine osebnega dohodka, ki ga prejemajo posamezni delavci. Osebni dohodek delavcev določajo samoupravni organi delovne organizacije z ustreznim pravilnikom, pri čemer pa upoštevajo zlasti vrsto delovnih nalog, ki jih delavec opravlja na delovnem mestu, zahtevnost delovnih nalog oziroma dela (strokovna izobrazba, delovne navade, iznajdljivost pri delu ipd.) delovne pogoje, itd. Ob upoštevanju vseh teh pogojev je možno, da ima delavec z nižjo strokovno izobrazbo enake ali tudi višje osebne dohodke od delavca z višjo strokovno izobrazbo, še zlasti v primeru, če ta izbrazba ne ustreza določenemu delovnemu mestu. Pri primerjavi medsebojnih osebnih dohodkov je treba prvenstveno upoštevati, ali je osebni dohodek delavca določen v skladu z določili statuta in drugih splošnih aktov delovne organizacije, ta določila pa morajo biti usklajena z načelom delitve po delu in morajo upoštevati prej navedene osnove. Osnovna določila o Udeležbi delavca pri delitvi osebnega dohodka vsebuje temeljni zakon o delitvi razmerij v čl. 78. do 87. STUPAN M. Tak© irekoe popolno soglasje (Nadaljevanje s 1. strani) ščito. In prepričali smo se lahko na konkretnih primerih, da uživajo naši delavci enake pravice kot avstrijski. V vseh večjih centrih so avstrijski sindikati organizirali za naše delavce govorilne ure, kar se je izkazalo kot zelo učinkovit način zaščite, o čemer navsezadnje priča podatek, da jih obiskuje čedalje večje število naših delavcev. Ugotavljamo tudi, da se avstrijski sindikati zelo odločno zavzemajo, kadar je treba zaščititi naše delavce, pa naj že bo to neposredno pri delodajalcih ali celo na sodiščih. — In kakšne so vaše ugotovitve o odnosu delodajalcev do naših delavcev? — Na splošno so naši delavci izredno cenjeni pri avstrijskih delodajalcih. To slednjič potrjuje dejstvo, da se število naših delavcev v Avstriji sploh ni zmanjšalo, čeprav bi lahko govorili tudi tod o določeni gospodarski recesiji in se je zato bolj ali, manj občutno zmanjšalo število gostujočih delavcev drugih narodnosti. In zlasti v' večjih podjetjih smo opazili, da že delodajalci sami poskušajo zagotoviti enake pogoje našim delavcem, kot jih imajo avstrijski. V železarni Vost in na gradbiščih Vvallsee smo na primer lahko videli, da so nastavili celo strokovne sodelavce, katerih glavna naloga je pravzaprav skrb za naše delavce. Na enem od-gradbišč v Gradcu pa smo se lahko nreori-čali, da ie med 35 člani obratnega sveta tudi kakih 7 ali 8 naših delavcev, ki so povsem enakopravni člani. — Ko že govorimo o tem, dovolite vprašanje o materialnih razmerah naših delavcev. — S kolektivnimi pogodbami so naši delavci zaščiteni pred morebitnim izkoriščanjem delodajalcev, tako da tudi ni nobene diskriminacije v ngezdah naših in avstrijskih delavcev. Seveda velja to za primere, ko so se naši delavci zaposlili prek zavodov za zaposlovanje in se včlanili v avstrijske sindikate. Se vedno pa jih je mnogo, ki se zaposlujejo pri tamkajšnjih delodajalcih , na nelegalen način in ki se skušajo ‘odtegniti zaščiti avstrijskih sindikatov. V takih primerih tudi najbolj gro» bo izžemanje ni nič nenavadnega. Na splošno pa velja, da čim večja so podjetja, kjer so zaposleni naši delavci, in čim številnejše so posamezne skupine, tem boljši je odnos delodajalcev do njih in tem učinkovitejši so lahko tudi sindikati. — Naj to pomeni, da rte gre za kake bistvene probleme naših delavcev na Avstrijskem? — Ne, tega nisem rekel. Že prej sem namreč dejal, da zaščita avstrijskih sindikatov še ni dovolj razširjena. Gre zlasti za manjša naselja, kjer sta zaposlena dva tali največ trije naši delavci. Zato menimo, da bi morali avstrijski sindikati poiskati tudi te delavce, jih pritegniti v članstvo in jim zagotoviti svojo zaščito. Drug problem, denimo, pa bomo spet morali rešiti doma. Nanj nas opozarjajo tako naši delavci kot avstrijski sindikati. Dogaja se namreč, da delavci redno plačujejo prispevke za socialno zavarovanje, medtem ko banke in zavodi tako počasi rešujejo ta vprašanja, da morajo nato družine teh delavcev pogosto same nositi stroške zdravstvenega in socialnega varstva. In če govorimo o problemih, potem velja vsekakor omeniti problem informiranosti naših delavcev; predvsem pa bomo morali zagotoviti to, da se bodo naši delavci v resnici zaposlovali samo prek zavodov za zaposlovanje. Nič manj aktualen tudi ni problem prostega časa naših delavcev. — Ali so zaključni razgovori dali tudi konkretne napotke in obveze za razreševanje teh problemov? — Nedvomno. Tako smo na Dunaju v zaključnih razgovorih zelo podrobno obravnavali problematiko nadaljnjega vključevanja naših delavcev v avstrijske sindikate in. opredelili njihove in naše naloge pri tem. V avstrijskih sindikatih so nam hkrati zagotovili, da si bodo prizadevali čimbolj razširiti svojo zaščitno funkcijo. Sporazumeli smo se tudi za razširitev informativne službe, se dogovorili, kaj bo kdo storil. Razen tega so se avstrijski sindikati zavezali, da nam bodo do jeseni posredovali okviren načrt, kako organizirati prosti čas naših delavcev. pripravljeni pa so v te namene prispevati tudi znatna finančna sredstva. Nismo pa se še dokončno sporazumeli o našem predlogu, da bi vsaka od zvez imenovala svojega predstavnika v centralnih *rodstvih. Predlog bodo še proučili in nas nato seznanili, s stališčem. • Toliko nS kratko, če vas to lahko zadovolji. — Vsekakor sodelovanje, kot si ga lahko samo želimo. Zato dovolite, ali ne bi veljalo te izkušnje razširiti? N —• Predstavniki sindikatov v Gradcu so na obvestili, da žele z nami vzpostaviti stike tudi nemški sindikati in da žele z nami na podoben način sodelovati. kot že sodelujemo z avstrijsko zvezo sindikatov. To njihovo željo smo tudi brez pridržkov sprejeli. Na jesen" letos naj bi (se tako v Gradcu sestali Predstavniki sindikatov južne Nemčije, Avstrije in rro Tn no .dosedanjih izkušnjah sodeč lahko rečem, da bi bilo tako sodelovanje samo koristno. S. B. AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA LO mm MESNI IZDELKI NA VIKENDU IN DOf nagrajeni na novosadskem sejmu z zlato medalje DOPISNIKI POROČAJO ® TRBOVLJE , PISMO SAMOUPRAVNIM ORGANOM Odborniki občinske skupščine Trbovlje so na zadnji seji spet razpravljali o zbiranju sredstev za financiranje šolstva. Kljub temu, da so samo v juliju pripravili tri sestanke s predstavniki delovnih organizacij, pa sklepanje pogodb za sofinanciranje šolstva ne poteka najbolj uspešno. Zato so tudi odborniki občinske skupščine Trbovlje izglasovali sklep, da naj občinska skupščina v posebnem pismu ponovno opozori vodstva podjetij in samoupravne organe na skupno obveznost do financiranja šolstva druge stopnje in strokovnega šolstva. Odborniki občinske skupščine pa so tudi poudarili, da je treba zagotoviti, naj vse delovne organizacije v enakem odstotku izpolnjujejo svoje obveznosti. vš • LENART V SLOVENSKIH GORICAH STANOVANJA GRADIJO V Lenartu v Slovenskih goricah so začeli v zadnjih dveh letih graditi svoja stanovanja tudi delavci. Medtem ko bi še pred dobrim letom skorajda na prste lahko prešteli zasebne gradnje, pa zdaj rastejo zasebne hišice kot gobe po dežju. Delavci si pomagajo tako, da najamejo za gradnjo kredit, deloma pa počene gradnjo stanovanj z brezplačno pomočjo tovarišev in sorodnikov. A tudi sicer je v Lenartu zelo živahna gradbena dejavnost. Trenutno grade gradbeni delavci novo poslovno poslopje ob občinski skupščini, kmalu pa naj bi začeli tudi z gradnjo trinadstropne poslovno-stanovanjske zgradbe v središču trga. V načrtu je tudi gradnja učiteljskih blokov v Zg. Ščavnici in Voličini, medtem ko so doslej že zgradili stanovanja za učitelje V Lokavcu, Jurovskem dolu, Crkvenjaku in v Gradišču. T. S. • MURSKA SOBOTA fc PRVA KMETIJSKA REVIJA V začetku septembra bo v Murski Soboti prva slovenska kmetijska revija. Osnovni poudarek prireditve bo razstava dosežkov v živinoreji in XI. republiško tekmovanje traktoristov. Na reviji v Murski Soboti pa bodo pripravili' tudi demonstracijo kmetijskih strojev in drugih naprav. Med razstavljavci bo sodelovala tudi znana italijanska tvrdka Lorenzo, ki bo prikazala svoj celotni proizvodni program. Stroji te tovarne bodo še posebej zanimivi za kmetovalce v hribovskih predelih. Takih kmetovalcev pa je precej tudi v Pomurju. Mnogi so si sicer že nabavili lahko kmetijsko mehanizacijo in tudi traktorje že imajo, vendar za večino ta ugotovitev še ne velja. Spored- prve slovenske kmetijske revije bo bogat. Prvega dne bodo traktoristi tekmovali v oranju in spretnostni vožnji, svet za kmetijstvo gospodarske zbornice Slovenije pa bo pripravil razpravo o problemih živinoreje. Razen tega bo v Radencih seja upravnega odbora kmetijskega poslovnega združenja ter demonstracija kmetijske mehanizacije. Drugega dne si bodo lahko obiskovalci ogledali uporabo, letal pri gnojenju in zapraševanju ter. razstavo, živine. Kmetijsko revijo bo zaključila povorka kmetijskih strojev. Prireditelji tudi pričakujejo, da bo na kmetijsko revijo prišlo veliko ljudi z območja Gornje Radgone, kajti prav v tem času bo tu Pomurski sejem. Tudi v Gornji Radgoni bo velika razstava in prodaja kmetijskih strojev, ki jo pripravlja Agrotehnika iz Ljubljane. -ju. e JESENICE: NOV HOTEL NA PODKORENSKEM SEDLU Promet čez Podkorensko sedlo iz meseca v mesec narašča. Na obeh straneh meje sta zrasli moderni poslopji carinske in obmejne službe. In medtem ko sta na avstrijski strani meje dve sodobni gostišči, pa izletniki, ki prihajajo k nam, pravzaprav nimajo možnosti odpočiti si po dolgi poti. Gostišče na naši strani meje je- že zastarelo in skrajno neprivlačno. Zato ie ob sedanjem poslopju turistično podjetje Kompas že začelo z gradnjo sodobne restavracije, ki naj bi bila dograjena še letos. V njej bo poleg restavracije na voljo tudi 12 ležišč, tako da si v Podkorenu obetajo, da turisti ne bodo več zapuščali prelaza, ne da bi si odpočili po naporni vožnji. U. MCRADNO ŽREBANJE lili KB ZVIŠALI smo obresti ZA HRANILNE VLOGE NOVA OBRESTNA MERA JE ZA 6,25 % 7% 8% VLOGE NA VPOGLED VEZANE VLOGE NAD 1 LETO VEZANE VLOGE NAD 2 LETI IIIIEIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA za vlagatelje vseh vrst vezanih vlog, tudi stanovanjskih in kmetijskih, ki bodo imeli 31. avgusta 1967 vloženih najmanj 2.000 N-din na odpovedni rok nad eno leto. NAGRADE: 1 avtomobil Zastava 1300 2 avtomobila Zastava 750 2 motorni žagi Alpina 5 pralnih strojev Castor 10 peči na olje Gibo 5 prenosnih televizorjev pohištvo po izbiri v vred-ros ti 2.500 N-din 20 transistorjev 10 električnih mešalnikov 10 garnitur kuhinjske posode 10 sušilnikov za lase UMITIM BANKA lil HRANILNICA UHBIIANA V zavetju V jedilnici železniškega počitniškega doma v Podstrani S POTI PO POČITNIŠKIH DOMOVIH .Jy Konec dober — vse dobro... Kako letujejo železničarji na splitski rivieri Železničarji imajo svoj počitniški dom tudi v Podstrani pri Splitu, kjer zanje s svojo ekipo skrbi Franc Sedlar, sicer ekonom v ljubljanskem domu železniških šol. ' .'. m,-.:— / .-m- Ob kozarcih piva se pogovarjava o tem, kalto letošnji dopustniki preživljajo svoj oddih; »Mislim, da precej bolje kot lanski,« razmišlja "Franc Sedlar. »Veste, ob splošnem pomanjkanju sredstev je sLupnost ZTP ' podjetij le izločila toliko sredstev, da smo lahko zgradili novo kuhinjo in jedilnico, zato.- pa podrli prejšnji, z : apnom prebeljeni provizorij. zdaj tolikšna, da . večjega, .-čakanja? postrežemo vseh' tistih. 52 dopustnikov, ki letujejo v naši stavbi, , in še tistih -32,- za katere ■ smo' ležišča najeli v sosednjih hišah. Za nadštevilne pa smo na dvorišču postavili še šotor. Ko bo nekega dne poskrbljeno še za malo bolje urejeno kanalizacijo, kot jo imamo zdaj, in za vodovod, da vode ne bo. trete drago ku-. povati. pri zasebnikih, ki imajo dovolj, .velike . lastne, vodnjake, -bo .raj pri .nas,.. Imamo namreč. čudovito plažo, in zelo dobro kuhinjo, kjer tudi - dvakratni ’repete’. ni. noben - problem. Za zabavo tudi poskrbimo v lastni režiji, ali pa se ljudje porazgubijo po sosednjih gostiščih, ki jih tukaj ne manjka. Zasebnih vinskih kleti z odličnimi, vini pa je tudi raje pr-eveč kot premalo, torej ■ »Gostje pripovedujejo; da so z oskrbo na splošno zelo zadovoljni, -preglavice so imeli edinole -s tem, da so -si izborili napotnico za vaš dom. Kako je s ' tem?« • »Bom malo po. ovinkih odgovoril, pa. se bova-vseeno razumela! Naša skrb je pravzaprav v tem, da bi se ljudje vrnili domov vsaj tako razpoloženi, kot pa so tudi prišli .na dopust! To poudarjam zato, ker je prostora vsaj. petkrat premalo za vse tiste, ki bi želeli' letovati v našem domu. Skratka — k nam ljudje pridejo, .dobre volje že zaradi tega, ker so jim. komisije za oddih sploh odobrile letovanje v našem domu. Po kakšnih kriterijih — tega jaz ne bi vedel natančno povedati! Sicer pa pri nas tudi dragi nismo! Enodnevni penzion namreč velja le 18 N-din in polovico manj za otroke. Pri tem aktivni železničarji dobijo po 130 N-din regresa zase in pol manj za otroke. Se. pravi, da naši ljudje iz lastnega žepa za vsak dan dopusta. plačajo le kakšnega jur-ja na dan. odvisno od tega, kako prenašajo vročino in žejo.,.. Niso namreč redki dnevi, ko ob štirih zjutraj termometer še kaže 25 stopinj. Čez dan se živo srebro redno dvigne precej iznad trideset stopinj...« »Cene so res nizke, kakšen pa je potem finančni rezultat vašega doma?« »Pokrivamo vse stroške,- tudi naše osebne dohodke. Zato pa so potem v. letnem povprečju lahko višji" naši dohodkidomu železniških' šol v Ljubljani, od koder ije' vsa naša -ekipa, ki čez poletje‘pač ne bremeni' tega sklada osebnih . dohodkov. Tudi zato je bil ravnatelej našega doma ali internata, kakor pač hočete, tovariš Jože Prelog med Kuhinja je; prvimi, ki so- podprli pobudo, lahko brez da se čez -polet je_ preselimo na. itiorM čeprav5 natft' tudi -'doma; --ne manjka dela« • »Kako 'fn od koti pa-se vašs. dom oskrbuje-s-hrana-in s pijačo?« »Lani je. bilo še bolj težko, ker sem moral prav vse z mopedom in s prikolico zvoziti iz Splita .... Letos, pa so nam dali kombi, in šoferja, tako da oskr- . bo vanje vsaj tako naporno ni več. Sicer na splitskem trgu in po trgovinah' dobimo skoraj vse, kar potrebujemo.' Edinole ribje konzerve, ki -jih poleg drugega včasih damo za suho večerjo ob nedeljah, dobivamo iz. Ljubljane. ker so tam cenejše.. Tudi -sveže ribe. smo že kupili v Ljubljani,.-ker $Q .bile z dvojnim transportom bd morja do Ljubljane in spet nazaj, še vedno, cenejše, kot tukaj, ko jih. povrhu tudi zmeraj ni dobiti... Tu* ■ nekatere pijače, posebej pa tedenska, marsikdaj prihajajo za . nami! Veste, turisti so v „P0',j . preč ju bolj žejni kot pa s” .. predvidela tuka j šn j a. oskrbovalka.; podjetja. Zadostuje, da. S6 .prevrne samo en. tovornjak * kislo vodo, kot je. bilo . zadnji na Kačjih ritiah pri Planini, Pa vsega zmanjka ... Potem se ic treba .znajti. Tako .nj nič čudnega. če v enem tednu na D1"*" mer .pokusimo’ vse vrste piva' kar jih je.« . »Se zadnje vprašanje: kd9-' pa pride na vrsto vaš dopust’' »Izgovoril sem si štirinaF dni dopusta ob koncu avgust9, ki -ga bom prebil na ženin^1 - domu na Rakitni. Upam,-da sf bom tamkaj lahko pošteno ■tu1'1 okopal... Če. sem, bil od Janija do zdaj enkrat na teden ^ . vodi, je raje preveč kot prem3*, rečenega. Po vsem letanju in direndaju. ki je povezan s skrb), za goste, mi kopanje in last0 oddih zares niti na misel. prideta. Če pa sem’ po kosU kakšno urico prost, zadremalf na kavču v pisarni,« je zakl-čil Franc Sedlar. " -m G Domovi se polnijo Kako je poskrbljeno za oddih velenjskih rudarjev Sindikalna podružnica Rudnika lignita Velenje si vsa leta prizadeva, da bi omogočila letovanje čimvečjemu številu svojih članov. Interes za letovanje pri rudarjih iz leta v leto narašča. Pred nekaj leti so se še redki odločali, da preživijo svoj dopust na morju ali v hribih, večina pa je v svojih počitniških dnevih ostajala doma ali pa je ta čas izkoristila za domače delo. Jasno je. da v takih okoliščinah dopust ni bil najbolje izkoriščen. Tega so se zavedali poleg sindikata tudi rudniški samoupravni organi iri odločili, da rudnik zgradi na morju svoj počitniški dom. v rudniku občutno znižali °‘e^e ni dohodki, zaradi zmani^jj jddo' Rudnik Velenje je že pred to odločitvijo imel v Fiesi svoj počitniški dom, vendar z majhnimi zmogljivostmi in ' s slabimi- pogoji ža oddih rudarjev. Z novim domom pa si je znatno povečal svoje počitniške kapacitete, obenem s tem pa je z lepo ureditvijo doma in okolice veliko prispeval k večjemu interesu članov za letovanje, prav tako pa tudi njihovemu boljšemu počutju na oddihu. Interes za organizirano letovanje je kmalu tako narasel, da tudi povečane zmogljivosti niso več zadostovale. Rudniški sindikat ie zato začel iskati nove zmogljivosti v drugih počitniških domovih. V minulem letu so tako rudarji letovali še -v Crikvenici, v Biogra-du na morju, Rovinju in na Pohorju. V tem letu je letovalo doslej največ rudarjev. Na. osnovi lanskih izkušenj je . sindikat velenjskega rudnika pričakoval v letošnjem letu še povečan . interes. Obdržal ie vse lanske kapacitete, v Biogradu na morju pa jih ie še povečal. Tako pripravljen je v mesecu marcu začel z zbiranjem prijav za letovanje, pri čemer pa je že prvi dan vpisa ugotovil, da je letošnji interes za organiziran dopust znatno nižji. Po prvem popisu je bila namreč zasedena samo polovica vseh zmogljivosti in to v glavni sezoni. Na tako skromen odziv rudarjev je nedvomno vplivalo težko gospodarsko stanje rudnika. V- tem času so se namreč prodaje premoga pa so riri morali tudi na kolektivni - pust. Z izboljšanjem- gosP00^; skih razmer pa ie- začel i®*e p za letovanje.: spet naraščat) , danes- rudniški sindikat že tavlja. da bo letos kljub j^t . letovalo prav toliko rudarjev lani, če ne celo neka! več- v Pogoji za letovanje rudaiJ^j so razmeroma ugodni. Dne gj penzioni znašajo od 2500 do S-dinarjev na osebo v g° sezoni, v pred in posezoni P , za 20 odstotkov nižji. Člani ,jj lektiva rudnika in njihovi- ^ družinski člani, ki letujejo .g-domovih. dobijo dnevno 1“ $(j dinarjev regresa. Poleg . pj* člani kolektiva upravičeni do nadomestila za K-15 v. 0yi ni 14.000 S-dinariev. njihovi ^ nezappsleni družinski člani 9000 S-dinarjev. Socialno si družinam daje sindikat še P gi ben regres. Ta je odvise g, -dohodka na družinskega e jg. Omeniti ie treba tudi i0-^en^ tu jejo vsi rudarski upok°^ef prvo leto po upokojitvi plačno. .„ Z9 V Sindikat rudnika P3 _ tiste, ki se odločajo pl* dopust v campih. nabavn nekaj šotorov. Dosedanje 1 ^rSe nje namreč opozarjajo, d boli narašča interes tud) obliko letovanja, r' A^^/^AAAAAA/www,y‘vvvPogovori z upravljavci ® Pogovori z upravlja Milijoni na račun nezgod Ze pred združitvijo obratov Argo in Iris v današnje podjetje Delamaris samoupravni organi 'niso pozabljali na pomen varnostne službe. Kljub vsemu pa zdaj podatki razkrivajo, da je število nezgod še vedrio vse preveliko, saj je bilo samo v minulem letu izgubljenih v Delamarisu zavoljo nesreč pri delu 3.308 delovnih dni, stroški za nadomestilo osebnih dohodkov pa so znašali blizu 9 milijonov S-din. »Problem varnostne službe ni značilen le za našo delovno organizacijo, temveč tudi za vse druge,« meni Anton Lampe, varnostni tehnik v Delamarisu. »Mirno lahko rečem, da je varnostna služba v naših delovnih organizacijah povsod še zelo ,začetniška’ in da naša družba po nepotrebnem izgublja vsako leto težke milijone, ki gredo že v milijarde. Dejstvo je namreč, da imajo v marsikaterem podjetju varnostno službo samo zaradi tega, da zadostijo zakonskemu določilu...« Anton Lampe ima danes za seboj prvi letnik višje tehniške varnostne šole, v naslednjem študijskem letu pa namerava opraviti še drugi let- nik. Tako bo imel Delamaris v najkrajšem času tudi na tem področju strokovno usposobljenega človeka, ki bo nedvomno uspešno poskrbel za to, da bo število nezgod pri delu iz leta v leto manjše. »Odstotek nesreč pri delu je pri nas v primerjavi z Zahodom še vedno zaskrbljujoč,« pravi Anton Lampe. »Res je sicer, da smo napravili v zadnjih letih tudi na tem področju krepek korak naprej, vendar z rezultati še zdaleč ne smemo biti zadovoljni. Na eno nezgodo pri delu v ZDA jih imamo namreč pri nas več kot trideset...!« Pa v Delamarisu? »V podjetju sem komaj leto dni, s statistiko pa sem se pričel ukvarjati šele letos« pripoveduje tehnik Lampe. »Ker je danes za našo proizvodnjo še vedno značilno ročno delo, so najbolj pogoste poškodbe, kot so urezi in ubodi, ki nastajajo predvsem pri rezanju zelenjave, pri delu s pločevino. Vsaka nezgoda pa seveda velja našo delovno organizacijo veliko denarja. Bolniški stalež na račun nezgode pri delu sploh ni redek pojav. Kaj pa pomeni deset izgubljenih delovnih dni, Ro vsej verjet- nosti ni potrebno še posebej pripovedovati...« Na vprašanje, kaj je bilo doslej že storjenega, da bi bilo število nezgod pri delu čim manjše, vedo povedati v Delamarisu naslednje: »Glede na to, da imamo največ opravka z nezgodami na rokah, imamo z zaščitnimi sredstvi precej težav. Usnjene rokavice, ki jih danes uporabljajo naše delavke, ne zdržijo močnejšega ureza, bolj trdna zaščitna sredstva pa bi jih ovirala pri delu in bi gotovo povzročila manjšo storilnost. Morda bi ustrezale tanke mrežaste rokavice iz jeklene žice. Skratka, o vsem tem danes še premišljujemo in kujemo načrte. , Eden najpomembnejših ukrepov pa bi bilo intenzivno izobraževanje na področju varstva pri delu, ki bi moralo biti seveda obvezno za vse zaposlene. Zato nameravamo v najkrajšem času pripraviti za vse naše delavce tak tečaj in raziskati, ka,kšna zaščitna sredstva bi najbolj ustrezala našemu proizvodnemu postopku ...« »Zelo mi pomagajo pri mojih prizadevanjih vsi obratni inženirji, ki imajo ustrezne tečaje že za seboj ...« pravi varnostni tehnik Anton Lampe. »Dobro se mi zdi, da vsaj vodilni v podjetju pripisujejo mojemu delu to, kar .mu gre. Težave pa imam z delavci, ki po večini menijo, da je varnostna služba v podjetju odveč. Kako jih bom prepričal ...? Kmalu bomo pričeli s svojim izobraževalnim programom in prepričan sem. da moj trud ne bo povsem zaman.« A. ULAGA Balada o kresniškem mostu "V^unčka se nasloni i moje koleno in se zazre v beležnico, v katero skušam Pisati; vlak namreč tako poskakuje, da je tisto pisanje komaj razumljivo kracanje. »Striček, kaj pišeš?« »Pišem o nekem mostu.« V kupeju je zatohlo in soparno. Punčkina mama, ki bere nekakšen kriminalni roman, Poprosi moža, ki sedi ob oknu: *Dajte, če je le mogoče, odprite no malo okno.« Dekletce pa je tolikanj zaverovano v moje pisanje, da vpraša: »O katerem mostu?« »O nekem mostu, ki je nekoč bil, zdaj pa ga ni več.« Dekletce sem spoznal na postaji v Kresnicah. Čakali smo na vlak, ki je imel kake' četrt Ure zamude, in punčka, ki je Po mojem doživela največ pet Pomladi, se je postavila pred klop, na kateri sem sedel, me nekaj časa pogledovala, kot bi hotela ugotoviti, če sem vreden njene pozornosti, potem pa je rekla: »Jaz grem v Ljubljano, kam Pa ti?« Tako sva postala prijatelja. Zdaj zre v mojo beležnico m njena radovednost je brezmejna. »Zakaj pišeš o mostu, ki ga ni?« Možakar, ki je odprl okno, Se zasmeje. »Vas bo dala v koš!« Ta pripomba spodbudi razpravo. /T ama pravi: »Tanja, zakaj ■IVI rnotiš strička!« Ugovar-* jam: »Saj me ne moti. Prav rad se pogovarjam z njo « •Zaljubljenca, ki sedita zraven mene in , ki se držita za roke, s® zdramita in fant vpraša: '‘Kaj bo torej s tem našim mostom?« »Ne vem.« Povedal sem resnico. Občani so pisali zveznemu uradu za prošnje in pritožbe. Pojasnili so, da jim je narasla Sava 4. februarja 1967. leta odnesla pred pol leta zgrajeno visečo brv, ki je veljala 60 milijonov dinarjev, za katero so sami zbrali precej sredstev in materiala. Vsak dan je šlo čeznjo — mimo drugih uporabnikov —-več kot dvesto delavcev in šolarjev, ki hodijo z levega brega na desni breg Save v tovarno in šole. Želeli so, naj komisija razišče, kdo je kriv, da je brv že po šestih mesecih odnesla narasla voda, ki pa je hkrati prizanesla vsem drugim mostovom, in obenem so uradu sporočili : »Glavni nosilec je na kostanjevih in hrastovih pilotih, toda ker je bila ob gradnji gladina Save nekoliko višja od Save po poplavi, je glavni nosilec sedaj (spodnja plošča nosilca) izven vode. Nosilni steber vrvi je odlomljen, podpornik leži nagnjen v smeri proti toku vode. Pripominjamo tudi, da je bil steber, ki nosi vrvi, nalomljen ob montiranju vrvi. Vetrna vrv. in to zgornja na desni obali Save, je lovila velika drevesa, ki jih je nosila voda s seboj in zato se je povečala moč vode. Zaradi večjega pritiska na vetrno vrv in delovanja vode (spodkopavanje gramoza okrog in pod glAvnim nosilcem) je po našem mnenju prišlo do katastrofe.« Občani so še vprašali: »Kdo bo klican na odgovornost?« in dodali: »Tako stanje, kot je trenutno, je nefnogoče in nevzdržno.« rimanja medtem zgubi zanimanje za most. Gleda skozi okno in vidi delavca, ki vihti kramp v gramoznici ob progi, in vpraša: »Kaj pa dela?« Vsi se smejemo in nihče ne odgovori. Punčka trmoglavi: »Pa ga roke bolijo?« Mož ob oknu reče: »Če vsak dan krampa, se je že navadil. Človek se vsega navadi.« »Vsega ne!« pravi fant, »človek mora imeti delo rad!« Možakar 'se ne strinja. »Poglej tele roke.« Položi jih na kolena. Tresejo se. »Dvajset let sem delal s kompresorji. Pa misliš, da sem kdaj imel to delo rad. Navadil sem se ga. To je vse!« Zdaj se fant ne strinja: »Pa vendar, človek ne živi samo zavoljo kruha. V vsakem človeku je želja po ustvarjanju.« In spomnim se vseh mojih nekdanjih poklicev, od katerih mi je bil najbolj všeč čevljarski. »Ne vem,« pravim Tanji, »kako boli človeka, ki krampa ob progi; človek lahko to ve le tedaj, če krampa leta in leta; vem pa, kako bolijo noge čevljarja, ko dela čevlje; ko pa jih naredi, pozabi na bolečine; najprej jih stranki pomeri in ko vidi, da ji pristajajo kot vliti, jih dene na delovno mizo in jih gleda — kolikokrat sem jih tako gledal in si mislil: »Glej, jaz sem jih naredil.« Tanja tega ne razume. Starček, ki si s čiki prižiga cigareto, pa pravi: »Ko ste govorili o čevljih, ste mislili na most?« Pritrdim. »Vsako delo terja vsega človeka. Če se ga že lotiš, potlej vloži vanj sebe samega, vse svoje znanje in vso svojo odgovornost.« v Tse bliže smo Ljubljani. \ Zenica, ki pestuje cekar, poln solate, ponovi staro vprašanje: »Kaj bo torej s kresniškim mostom?« Spet sem rekel, da ne vem. Vem le, da je urad za prošnje Kljub primanjkljaju v skla-dik zdravstvenega zavarova-n."a in kljub vedno večjim pri-^c-ujkljajem — so zavarovanci še zmeraj za marsikaj prikrajšani. “Pri okulistu skorajda ne Prideš na vrsto, pri zobnih zdravnikih še manj, v bolniš-nico, če si za to še tako potreben, te sploh ne vzamejo« ondan pripovedoval na skupščini republiške skupščine Soc ialnega zavarovanja eden prizadetih. Kot rečeno, primanjkljaj v skladih zdravstvenega zavarovanja se iz dneva v dan veča. Mi pa vpijemo po racionalizaciji v našem zdravstvu. Res pa je, da si to racionalizacijo v zdravstvu nekateri zamišljajo po svoje. , Naj tokrat povzamemo patent za racionalizacijo v bolnišnici za TBC na Golniku. Tako pač, kot ga je posredoval javnosti eden izmed članov skupščine republiške skupnosti socialnega ' zavarovanja. Pripovedovat je, da se je ob obisku na Golniku pogovarjal z' najmanj dvajsetimi bolniki. Vsi so mu tožili, da hrana ni najbolj primerna za tuberku- lozne bolnike. Za zajtrk čaj s kruhom — brez masla ali marmelade, čez dan — nobene malice. Skratka, na dan le trije obroki. Prej skromni kot obilni. »Le če si bolniki sami, na kuhalnikih, ki jih imajo skrite pod posteljami, kaj skuhajo, niso prikrajšani za kak priboljšek« je še dodal v svoji razpravi. Najbolj čudno pri vsem skupaj pa je. to, da upravi golni-ške bolnišnice kljub tem racio-nalizatorskim ukrepom ni uspelo znižati cene za oskrbni dan. Nekaj torej ne bo v redu. ... Samo kaj in kje ni v redu?! M. 2. in pritožbe pri Zveznem izvršnem svetu poslal vlogo občanov iz Kresnic in okolice uradu za prošnje in pritožbe pri republiškem izvršnem svetu, ki se je posvetoval s komisijo za prošnje in pritožbe skupščine občine Litija in kresniškim občanom sporočil: »Skupščina občine in njepi organi so takoj ukrepali, da se zagotovi prevoz prek Save, ki ga je s pomočjo Kresniške industrije apna in Vodne skupnosti tudi zagotovila. Za ureditev prevoza je bilo potrebno izde-' lati nov čoln, napeti novo vrv. utrditi obalo Save in urediti dostop do čolna. Vse to je sedaj urejeno in prevoz prek Save normalno funkcionira ... Zahtevi občanov iz Jesen j. da bi ponovno- postavili brv prek Save, pa skupščina ne mpre ugoditi, ker za to ni razpoložljivih finančnih sredstev ...« Te stavke sem prebral iz dokumenta, ki ga je urad za prošnje in pritožbe republiškega izvršnega sveta poslal tovarišu Filipu Zupančiču, prvemu podpisniku peticije občanov. Hkrati pa je v pismu še rečeno: »Imenovana je komisija, ki naj ugotovi vzrok, zakaj se je brv podrla. Komisija vzroka še ni dokončno ugotovila.« Minila sta skoraj dva meseca in danes občani Kresnic in okolice, ki nujno potrebujejo most, o katerem gre beseda, še ne vedo, kdo je kriv, da jim je Sava odnesla toliko sredstev in truda in da se zdaj morajo pre-beljavati prek reke z brodom. kakršne so .uporabljali naši pradedje. Govorijo pa jim, da bodo morali ponovno začeti akcijo za gradnjo mostu. Vendar nisem srečal. nikogar, ki bi bil zdaj Pripravljen dati zanj eno samo prebito paro. Najprej zahtevajo čist in pošten račun. Tega pa ni. Zato so razočarani in jezni. Tkanja spet gleda v mojo beležnico. »Striček, zakaj pišeš o mostu, če ga pa ni?« »Samo zato,« pravim, »ker Sa ni več!« Zenica s cekarjem nekaj mrmra, Tanjina mama pravi: »Kaj Pomaga; vi pišete, mi beremo, jutri pa bo spet tako, kot je bilo včeraj.« Stari kadilec pripornih: »Pa ne bi smelo biti tako; če drugega ne, naj nam Vsaj povedo, kdo je zapravil naše delo.« Mož ob oknu pravi: »Prav, povedati nam moralo. ampak mi potrebujemo nov most.« Jaz pa dodam: »Ko boste vedeli, kdo je kriv, boste morda laže premagali svojo sedanjo ogorčenost in še enkrat storili vse tisto, kar ste že storili, da bi dobili svojo visečo P°t čez Savo.« rr- -T- flušeči soparici, ki je napovedovala hudo nevihto, je \/ Alfonz Sile, predsednik delavskega sveta in vodja ži-y vinorejskega obrata v kmetijski zadrugi Sentvid-Med-vode, razdraženo bruhal na računovodjo očitke, ki jih je že več mesecev kuhal v sebi. — Z a Šilca je računovodja samovoljnež brez primere , ki mu samoupravni organi in ves delovni kolektiv ne morejo do živega. Notranjo zakonodajo je prikrojil sebi v prid. Sam zasluži kakih 230.000 S-din, da pa bi fizičnim delavcem izboljšal osebne dohodke, noče ničesar slišati, čeprav ve za njihovo nezadovoljstvo. Na državnih posestvih ni nikjer tako velikega razpona med najnižjim in najvišjim zaslužkom kakor v šentivški zadrugi... V ljubljanski Emoni, kjer ima vodstvo veliko večjo odgovornost, je odnos med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom 1:3,8, pri njih pa 1:4,46 — po planskih instrumentih. Kakšen je v resnici, pa malokdo v zadtugi' ve, ker so po računov od j evem mnenju osebni dohodki poslovna tajna... Predsednik komisije za delitev osebnih dohodkov bi moral prinesti od sodišča dovoljenje, da bi si smel ogledati mesečne spiske zaslužkov, čeprav so po statutu kmetijske zadruge strogo zaupni samo podatki o hranilnih vlogah in vojnih zadevah ... Ko je Alfonz Sile obmolknil, sem globoko zajela sapo in pogledala tov. Planinca, predsednika RO sindikata kmetijskih delavcev Slovenije, s katerim sva skupaj obiskala kmetijsko zadrugo Sentvid-Medvode oziroma njen živinorejski obrat. »Laže bi se pogovorili,« je dejal tov. Planinc, »če bi bil računovodja zraven. Skličite ožji sestanek samoupravnega in sindikalnega vodstva in povabite računovodjo-in mene.« Sile si je zadovoljno mel roke. Osovraženi računovodja ali samoupravna naivnost »Povejte še,« je potem zaupno vprašal, »na katerega pravnika bi se obrnil, da bi se prepričal, ali osebni dohodki res niso poslovna tajna?« Ob tem vprašanju se nisem mogla več premagati, ampak sem kar naravnost pičila: »Vaš računovodja je mogoče res preveč oblasten, z vašim samoupravljanjem pa tudi ni vse v redu. Kdo je pa sprejel pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ali ga ni delavski svet? Menda bi ja imel pravico videti tudi. kako delitveni instrumentarij deluje v praksi.« »Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov sploh nimamo,« je pobito odvrnil tov. Sile. »Pa četudi bi ga imeli, bi bilo narobe. Moramo se ravnati po planskih instrumentih, ki jih je naš zadružni svet potrdil.« Medtem, ko je v miznici iskal letni plan, sem nadaljevala z napadom: »Planske instrumente je tudi za delitev dohodka sprejel delavski štet, ali ne?« »Ja... ampak na hitro... Direktorju sem svetoval, da bi osnutek plana zavrnili, ker zlasti deliter: osebnih dohodkov. ni bila dobro obrazložena in utemeljenpa me je pregovoril, češ da je plan pravzaprav samo popackan p-ipir, ki ga pa moramo čimprej odobriti... O planu smo razpravljali šele u juniju. Tja do marca se je pri nas govorilo, da letni plan sploh ni več potreben.« »In kaj ima. pri tem računovodja?« »Računovodja je sestavil osnutek plana in v njem predvideno delitev osebnih dohodkov. Vse skupaj je pa tako zapleteno, da še zdaj ne vem, kako lahko računovodja zasluži 230.000 s Jarih dinarjev na mesec, ko ima ob planirani vrednosti točke samo 179.188 starih dinarjev osnove. Poglejta plan, mogoče bosta vidva tole razvozlala.« ’ S tov. Planincem sva si ogledala planirane številke in nazadnje priznala,, da ničesar ne razumeva. Sile je zopet triumfiral. »Rekel sem računovodji, da bi moral delitev bolje obrazložiti, sploh pa, zakaj je računovodja soudeležen na naših osebnih dohodkih, ko je za podjetje važen poslovni uspeh ... In veste, kaj mi je rekel? Da samo 5 odstotkov Jugoslovanov razume delitev dohodka in da se naj zaradi, tega ne sekiram. Takole gleda na delavsko samoupravljanje.« Medtem je prišel še Stefan Borčnik, predsednik sindikalne podružnice in vodja komerciale v šentviški kmetijski zadrugi. »Samoupravna naivnost se nam je maščevala,« je popravil 'Šilca. »Dokler nismo dobili tega računovodje, ni nihče nikogar prikrajševal, zato so fizični delavci zaupali upravi in v delavskem svetu slepo izglasovali vse, kar je' bilo predlagano. Notranja zakonodaja se nam je zdela sploh odveč. Se dobiček smo kar po domače delili, vendar pravično. Novi računovodja pa je našo naivnost in samoupravno prosto-dušnost temeljito izkoristil. Mislil je, da bo vso notranjo zakonodajo obrnil sebi v prid, pa mu ne bo uspelo. Njegove osnutke pravilnikov za delitev dohodka, osebnih dohodkov in sklada skupne porabe je sedaj samoupravna komisija temeljito spremenila... Z nami se že ne bo več igral.« »Pravilnik o delitvi dohodka in čistega dohodka morate vendar prilagoditi letnemu planu,« je pripomnil tov. Planinc. »Mogoče bomo plan spremenili. Rebalans je dovoljen, če je utemeljen... Če je računovodja na kmetijskem posestvu v Kočevju zadovoljen s 130 ali 140 tisočak i, mora biti tudi naš, če ne bomo poiskali drugega.« Borčnikova razumna odločnost mi je bila všeč. vendar si nisem mogla kaj, da mu ne bi oponesla zakasnele sindikalne intervencije,'ko je omenil, da bo treba delavsko samoupravljanje učvrstiti. »Kaj hočete,« se je nasmejal, »ob poštenih medsebojnih odnosih še opazili nismo te slabosti. Če komu. v zadrugi ni bilo všeč, si je drugje poiskal delo in tako je življenje mirno teklo naprej. Zdaj so se razmere bistveno spremenile. Fluk-tuacije skoraj ni, s kruhom se ne more nihče več igrati, interes za zadrugo in dobre medsebojne odnose tudi zaradi tega raste. Kljub vsej jezi pa smo računovodji za nekaj le hvaležni: pomagal nas je samoupravno zdramiti. Prepričan sem, da delavski svet ne bo več nobenega predloga na slepo izglasoval.« \ Zal mi je bilo. da razgovoru ni prisostvoval traktorist iz šentviške zadruge, ki je za 360-urno delo prejel ob koncu 'meseca samo 130.000 S-dinarjev, in tisti delavci, ki prelivajo znoj za 50 starih tisočakov na mesec in preklinjajo samo računovodjo ... MARIOLA KOBAL JANEZ VOLJČ DELm DEL JA ■' * r t * t i j t DELTA. KUPUJTE VEDNO MODERNE IN ELEGANTNE SRAJCE ZNAMKE »DELTA« Kolektiv »Delte« čestita vsem občanom občine Ptuj za njihov praznik! PORTRETI IN SREČANJA ^ST ~r adar med hojo po me-BlS s tu z odprtim časni-kom tipa skozi množi-co ali se v kavarni obda s kupom tujih revij in se ure in ure ne zmeni za zgovorno okolico, ni nič paradnega na njem. Prej je podoben odljudnemu knjižnemu molju, ki je v tridesetih letih požrl poleg gimnazijskih in strokovnih knjig o elektriki, obveznih za inženirje šibkega toka, še vse ruske klasi- popolnoma. Prepričan sem, da bi naša gospodarska reforma veliko hitreje uspela, če bi nam uspelo reformirati tudi vlogo strokovnosti in znanja. Glejte, svoje delo obvladam. Cesar ne vem, poiščem v knjigah, toda pripravljam se za prihodnost. V Angliji namerava PTT služba urediti elektronske informacijske centre, slej ko prej bomo Angleže posnemali tudi mi in takrat bom magister elektronike ... Mi- PARADNI KONJ ke, filozofe z vseh strani neba in najvplivnejše znanstvenike ter se tako spremenil v živo zakladnico znanja s samobitno življenjsko filozofijo poguma in samozavesti, tenkočutne poštenosti in neomajne vere v zmago znanja. * ' ' .. 1 Takšen je Josip Majski, inženir za visokofrekvenčne naprave v ljubljanskem podjetju za PTT promet, ki je sebi in svojim šestim poklicnim kolegom, ravno tako mladim inženirjem, nadel vzdevek: paradni konji. »Kadar je govora o kvalifikacijski strukturi v našem podjetju,« mi je Majski razlagal inženirski epiteton, »se hvalijo z nami, dokazujejo svojo naprednost in posluh za modernizacijo PTT službe, vendar pa vsaj zase ne morem reči, da sem popolnoma izkoriščen in da dajem vse iz sebe, kar bi zmogel in za kar se čutim sposobnega. Da me ne bi napak razumeli: svojega šefa izredno cenim, čeprav je samo mehanik. Praksa mu je dala bogato znanje, razen tega je naravno nadarjen ... Toda če imaš strokovno izobrazbo, si samozavestnejši in se znaš s prepričljivejšimi argumenti strokovno postaviti po robu vsemu, kar ne ustreza interesom družbe. To seveda ne velja samo za našo službo.« In že je iz kože paradnega konja skočil v kožo družbenega kritika, ki je med podiplomskim študijem avtomatike postal oboževalec Wimmela, očeta kibernetike, in se z njegovimi besedami bori zoper strokovni primitivizem ter zapostavljanje strokovnjakov. "Wimmel pravi, če ne izkoristiš vseh človekovih sposobnosti, ga degradiraš kot človeka in kot strokovnjaka, hkrati pa je to neodpustljiva materialna razsipnost, še usodnejša, kot če strojev ne Izkoriščaš slim naprej... Ameriški univerzitetni profesor Jang napoveduje, da bosta na vsakega zaposlenega prišla ob koncu stoletja, po dva razvijalca. Ob tem silovitem tempu napredka boleče občutim našo zastarelo miselnost o vodilnih ljudeh ...« Besede so bruhale iz Majskega z ognjem zanesenjaka, ki ga je življenje ojeklenilo. Kot petletni deček je občutil grozoto vojne. Skupaj z mamo, bratom in tremi sestrami bi moral biti ustreljen, pa se je italijanskemu vojaku izmuznil med nogami, še preden so padli streli in se kot preganjana žival zapodil v krševje nad rodno vasjo v bližini Splita. V eni uri je izgubil vse, kar je imel, da konca vojne pa šestindvajset svojih sorodnikov. Potem ga je vzel k sebi stric v Split. Sedem ljudi je preživljal s svojim zaslužkom muzejskega čuvaja. Majski je bil večkrat lačen kot sit, spal je na podu, toda imel je spet dom. »Sprva sem bral zato, da bi pozabil na revščino in da bi dekletom ugajal,« je brez trohe bahavosti povedal inženir Majski. -Potem je postalo branje življenjska potreba. Ruske klasike — Dostojevskega. Tolstoja in Gorkega sem tudi po štirikrat prebral. Z njihovo pomočjo sem uravnal svoje življenjsko krmilo in se začel poglabljati v delovanje skritih silnic na šahovnici življenja.« V svoji listnici hrani citate iz Tagoreja, Gandhija, misli številnih slavnih znanstvenikov, ki potrjujejo njegovo življenjsko filozofijo. Za svoje življenjsko geslo pa si je Majski vzel tele Gan- • dhijeve besede: -Gojim mirno hrabrost: umreti, ne da bi ubijal. Tistemu, ki te hrabrosti nima, svetujem, da goji umetnost ubijanja tn se sprijazni s tem, da bo ubit. Bolje je to, kakor da bi bežal pred nasiljem. Kdor beži pred nasiljem, dela dvojni zločin: dovoljuje negativnemu, da ugonobi pozitivno in da pozitivno ne ugonobi negativnega.« To geslo Majski prenaša na znanost in na odnos do znanosti in strokovnjakov in do vsega življenja. Za ta spopad se nenehno izpopolnjuje. Zjutraj vstaja četrt ure poprej, da preleti Delo, med potjo v vrtec, kamor hodi po drugi uri po mlajšega sina, prebere Politiko ... Toda do ljudi je topel in mehak, prav takšen, kakor takrat, ko se je znašel sam v skalah in so mu dobri ljudje pomagali, da ni umrl od lakote. MARIOLA KOBAL FECRO TOVARNA KOVANIH IZDKLKOV - SLOV1NU GRADIČ B Izdelujemo vse vrste mesarske opreme, tudi v svobodnih izvedbah, iz nerjavečega materiala. Naši kakovostni izdelki so nujni del opreme sodobno in sanitarno popolnih klavnic. Poleg tega izdelujemo vse vrste kos, krogel za mletje rude In prosto kovanih in matrlciranlh odkovkov. NA ROB SKUPŠČINI REPUBLIŠKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV SLOVENIJE PRIMANJKLJAJA VEC KOT DVE MILIJARDI IN POL Minula skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev je bila zelo burna. Na dnevnem redu je bila namreč mimo razprave in sklepanja o povečanju pokojnin za 7 °in in invalidnin zaradi nesreč pri delu ali poklicnih bolezni od 1. januarja letos tudi razprava o poslovanju skladov socialnega zavarovanja v prvem letošnjem polletju. In zlasti v tej točki dnevnega reda je bila razprava razgibana. NAJVEČ IZDATKOV ZA ZDRAVILA K tako živahni razpravi pa so člane skupščine nedvomno spodbudili podatki o tem, da skladi zdravstvenega zavarovanja delavcev izkazujejo v poslovanju prvega polletja več. kot 2,5 milijarde starih dinarjev primanjkljaja. S tem pa se je uspešnost poslovanja sk‘adov v primerjavi z enakim obdobjem minulega leta še zmanjšala, saj je znašal odnos primanjkljaja do izkazanih izdatkov skladov lani 6,28 °/o, medtem ko znaša letos že 7,7 %. In kot so člani skupščine ugotavljali v nadaljevanju razprave, je tolikšen primanjkljaj nastal zavoljo preseganja izdatkov skladov, ki so dosegli v prvem polletju 52,7 % za letos planiranih sredstev. Pri tem je bilo ustvarjenega na območju Slovenije 72,1 °/o primanjkljaja zavoljo preseganja izdatkov za zdravstveno varstvo in le 27,9 odstotka zavoljo preseganja vseh preostalih idatkov sklada, kot denimo izdatkov za vzdrževanje administracije socialnega zavarovanja in podobnega. Ob tem pa je edino komunalna skupnost Murska Sobota zmanjšala primanjkljaj z nižjo realizacijo vseh drugih izdatkov, ki je nastal kot posledica preseganja izdatkov za zdravstveno varstvo. Od posameznih postavk zdravstvenega varstva pa je nastal največji primanjkljaj pri izdatkih za zdravila, in sicer predstavljajo 34.7 */» vsega izkazanega primanjkljaja, ter pri izdatkih za boinično zdravljenje, ki pomenijo 32,5 Ve ustvarjenega primanjkljaja. minula skupščina republiške skupnosti priporočila vsem skupščinam komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja, komunalnim zavodom za socialno zavarovanje ter zdravstvenim centrom, paj storijo vse, da bodo izdatke prilagodili dotoku dohodkov. Člani skupščine so menili, da zaradi sedanjega primanjkljaja še ni potrebno spremeniti primarne delitve sredstev zdravstvenega zavarovanja in odnose med sredstvi za zdravstveno varstvo in sredstvi za denarna nadomestila ob bolezenskih dopustih. Morebitni primanjkljaji, ki pa bi nastali zaradi preseganja potrošnje pri denarnih nadomestilih za bolezenske dopuste, pa naj ne gredo v breme sredstev, ki so predvidena za zdravstveni, varstvo. Da pa bi uskladili potrošnjo skladov zdravstvenega varstva z dohodki, je republiška skupščina tudi priporočila zdravstvenim centrom in zdravstvenim zavodom, da ukrenejo vse potrebno za lastno rentabilno poslovanje in za znižanje stroškov pri zdravstvenem zavarovanju. • LJUTOMER: KAJ BODO NAJPREJ STORILI? Republiški zavod za socialno zavarovanje, so menili člani skupščine, naj takoj prouči tudi tehniko obračunavanja povračil zdravstvenim zavodom za opravljene storitve, kajti dosedanji način obračunavanja in plačevanja sredstev ni povsem v skladu z novo udeležbo zdravstvene službe v dohodkih zdravstvenega zavarovanja, kot to določajo splošni sporazumi, sklenjeni med socialnim zavarovanjem in zdravstvenimi zavodi. Razen tega naj bi republiški zavod za socialno zavarovanje takoj analiziral potrošnjo sredstev, namenjenih za invalidsko zavarovanje, ugotovi pa naj tudi vzroke za prekoračevanje tovrstne potrošnje ter naj nato že na prihodnji seji skupščini poroča in predlaga ustrezne ukrepe. Hkrati pa naj republiški zavod ugotovi, v kakšnem obsegu so v izdatkih za zdravstveno varstvo letos vključeni tudi računi za zdravstvene storitve iz minulega leta in v kakšni meri prav to dejstvo vpliva na primanjkljaj sklada zdravstvenega zavarovanja v prvem polletju letos. Tudi o Vsem tem bo republiški zavod poročal skupščini na prihodnjem zasedanju in predlagal ustrezne ukrepe, na osnovi katerih bi zmanjšali dveinool-milijardni primanjkljaj v prvem polletju letos. M. 2. BODO SPREJETA PRIPOROČILA KAJ ZALEGLA? Na osnovi omenjenih ugotovitev in spričo nuje po usklajevanju potrošnje skladov zdravstvenega zavarovanja z možnostmi v posameznih komunalnih skupnostih, ki jih določa obseg zbranih dohodkov, je Manj sredstev za sklade V ljutomerski občini ugotavljajo, da so nekatere delovne organizacije v letošnjem polletju povečale osebne dohodke na škodo skladov in da so porušile dosedanja razmerja med sredstvi za osebne dohodke in sklade. Tako se je na primer v gostinskem podjetju "Jeruzalem« celotni dohodek povečal v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 24 odstotkov, dohodek je porasel za 43 odstotkov, bistveno so se povečala tudi sredstva za osebne dohodke, skladi podjetja pa so se zmanjšali za 15 odstotkov. V kri-ževski opekarni so ob polletju dosegli 55-odstotno povečanje dohodka, osebni dohodki so porasli za 77 odstotkov, sredstva za sklade pa je kolektiv povečal samo za 23 odstotkov. Tudi v Tehno-stroju so ob 11-odstotnem povečanju celotnega dohodka namenili za sklade 36 odstotkov manj sredstev. Za skoraj 16 odstotkov pa so v primerjavi z lanskim prvim polletjem zmanjšali sredstva za sklade tudi v trgovskem podjetju Vesna. Smotrnost take politike delitve ustvarjenega dohodka pa bo treba temeljito pretresti. Predvsem pa si bodo morali v teh delovnih kolektivih odgovoriti na vprašanje, ali niso s tolikšnim povečanjem osebnih dohodkov ogrozili svoj nadaljnji razvoj. T. S. Ati veste.. ... da imamo v deželi sadja in mleka samo 163 specializiranih prodajaln, kjer točimo sadne sokovt in mleko in hkrati 15.700 lokalov, kjer točimo alkohol; ... da smo imeli v Jugoslaviji pred dvanajstimi leti komaj 13.000 potniških avtomobilov — to je tisoi manj kot pred vojno — in da smo imeli ob koncu minulega leta že 444.432 registriranih motornih vozil, od tega 237.236 osebnih avtomobilov. To je sedemnajstkrat več kot pred dvanajstimi leti in dvakrat več kot leta 1961; ... da je delalo v Jugoslaviji samo v minulem letu šoferski izpit več kot 350.600 državljanov; ... da znaša dolžina cest v naši državi 76.000 kilometrov in da je od tega komaj 13.000 kilometrov sodobnih cest; ... da je bilo v minulem letu na naših cestah 42.806 prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 2113 ljudi in da je bilo 31.537 laže in teže ranjenih; ... da je v letošnjem letu izgubilo življenje na vsakih 1000 motornih vozil 4,7 Jugoslovanov, kar presega vsa svetovna povprečja. V Angliji znaša namreč ta številka 0,5, v Ameriki 0,6, Avstriji 1,4, Nemčiji 1,2 itd., itd.; ... da je bilo izdelanih V Jugoslaviji leta 1955 760 avtomobilov in da ie to število naraslo deset let kasneje za 46-krat; .. da se danes zgodi » naši domovini vsak dan več kot 120 prometnih nesreč; ... da je 87,3 % vzrok prometne nesreče tako imenovani človeški faktor; ... da znaša materialna škoda v Jugoslaviji na račun prometnik nesreč V zadnjih petih letih že več desetin milijard starih dinarjev; ...da je narasel inozemski turizem v Jugoslaviji v zadnjih petih letih povprečno letno za 25*It, inozemski turizem v Evropi pa povprečno letno za 12*It, kar pomeni, da zanimanje '0 Jugoslavijo iz leta v leto narašča; ... da so v Kmetijski zadrugi Gabrovka-Dole dosegli lani samo v tričetrt letu za 5 milijonov novih din dohodka, kar je 55 °če več kot v istem razdobju lani. Iillllillllllllllllllllliilllllllllllllllllllll lll!!!l!llll!l!l{lll!llllll!i!lllllll!ll!lllllllllllllilll!lll!llllll!!lll!llll!l|liii:illl!l Naš podlistek fliiiimiflnniiiiifiiNiiiiituiiiiiHiiiniiiiinifiiiiinininiiiHitifiiiiiii llll!!l!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!!i!llll!lll!llll!llllllllllllllllllllllllll ll!llllllllllll!!lllllll!lllllllllll!lllllillllllll!lllllllllllllllll!!!llllllllllll!ll!!lll!lllllllllll!!lllllll!ll|lll!!l!!!l!llll!llll!lllllllllllll!illlllllll!linilll!l!llll!ll!!llllllll!lll!l!l!llllll!!l!lll!!lllll!llll IUII||!II#III‘ CIVILNO-PRAVNA POGODBENA RAZMERJA O DELU OVIRAJO REDNO ZAPOSLOVANJE Po zakonu o delovnih razmerjih je delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, osnovno in najvažnejše delovno razmerje. Kot izjemo dopušča zakon še delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, v katerem pa je delavec prav tako polnopraven član delovne skupnosti v času svoje zaposlitve. Za delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, veljajo vsa določila zakona o delovnih razmerjih glede pravic in dolžnosti delavca, v primeru, da se to delovno razmerje podaljša prek časa, za katerega je bil delavec sprejet v delovno organizacijo, pa avtomatično, po sili samega zakona nastane redno delovno razmerje za nedoločen čas. Zakon tudi določa, v kakšnih, primerih se delovno razmerje za določen čas sploh lahko sklene (sezonska dela, začasno povečanje obsega delovne organizacije, nadomeščanje vojaškega obveznika na njegovem delovnem mestu itd.). V činih 138 in 140 pa zakon obravnava tako imenovano ci-vilno-pravno delovno pogodbo, ki se ne šteje za delovno razmerje. Po 138. členu zakona se civilno-pravna pogodba lahko sklene za delo in naloge, za katere ni potrebno gospodarski organizaciji ustanoviti posebnega delovnega mesta, ker so občasne ali začasne in ne trajajo brez presledka dalj kot tri dni, ali pa za opravljanje dela ali nalog, ki imajo majhen obseg in zaradi svoje začasnosti ali občasnosti niso takšne, da bi bilo v organizaciji dela potrebno zanje posebno delovno mesto. Zakon postavlja nadaljnji pogoj, da se za to drugo vrsto nalog lahko sklene civilno-pravna pogodba samo z delovnimi ljudmi, ki jim tako delo ni edini in glavni vir dohodkov za preživljanje in, ki iz takega dela ne pridobijo pravic, ki jim je podlaga in pogoj delovno razmerje. Kontno zakon zahteva od gospodarske organizacije, da v svojem statutu določi, za katera dela ali naloge se lahko sklene civilno-pravna delovna pogodba. Kot vidimo, zakon to institucijo izčrpno in podrobno ureja in za malo bolj veščega pravnika ne more biti dvoma, kdaj naj kakšno delo poimenujemo kot redno delovno razmerje in kdaj se lahko takšno delo opravi na podlagi civilno-pravne delovne pogodbe. Osnovno vodilo za precizno pravno razmejitev med rednim delovnim razmerjem, sklenjenim za določen čas, in civilno-pravno delovno pogodbo je vsebinsko poznavanje zakona o delovnih razmerjih in vsakokratna analiza, ali morda v civilno-pravni pogodbi ni elementov rednega delovnega razmerja. Vnaprej je to zelo težko reči, to je odvisno od vsakega konkretnega primera posebej. Denimo, čim bi ugotovili, da sodi neko delo — pa če je še tako kratkotrajno — v redni delovni proces gospodarske organizacije, ali da je za to delo že formirano delovno mesto, moramo skleniti redno delovno razmerje za določen čas. Skratka, čim je neko delo za gospodarsko organizacijo tako pomembno v njeni organizaciji dela, da bi bil moten normalen produkcijski proces, če ne bi bilo opravljeno — pri čemer ni bistveno, koliko časa to delo traja — je to že delovno mesto, za katero veljajo določbe zakona o rednem delovnem razmerju, sklenjenem za določen čas. Sezonska dela, predavanja po šolah, pomoč pri sestavljanju bilanc in podobno predstavljajo redno delovno razmerje za določen čas, ker vsa takšna dela sodijo v normalen produkcijski proces in so v organizaciji dela gospodarske organizacije nujna. Če torej pogledamo, koliko del oziroma, nalog nam preostane, da H se zanje sklenila civilno-pravna pogodba, vidimo, da je to njihovo število pravzaprav skorajda nepomembno (občasno delo v skladiščih, čiščenje prostorov, nekateri administrativni posli ipd.). Vsa taka dela bi se dejansko lahko opravila v tako imenovanem nadurnem delu in ne bi bilo potrebno zaposlovati drugih ljudi, lahko pa bi zanje dali tudi naročilo nekemu obrtnemu servisu. Vendar je problem precej globlji: za r(^\[ delovno razmerje je gospodarska organizacija dolžna plačet’a. vse prispevke iz osebnega dohodka, medtem ko pri delu podlagi civilno-pravne pogodbe to ni potrebno in so tudi V... spevki minimalni. Jasno je, da zato gospodarske organizaCtL za različna priložnostna dela, ki pa so po svoji pravni dejansko redna delovna razmerja, sklenjena za določen čas, sklenejo civilno-pravno pogodbo in se s tem izognejo j, finančni obveznosti. To se pojavlja pogosto predvsem pri set°ei, skih delih, pri zaposlovanju na podlagi različnih osebnih Z‘v ^ ali pa je to tudi stranska pot reševanja nizkih pokojnin^ , prejemkov upokojencev. Služba družbenega knjigovodstva v ^ krat tudi ne more ugotoviti, ali gre za civilno-pravno delgtjj „ pogodbo ali za redno delovno razmerje, sklenjeno za dol°c čas, tako da številna tovrstna pogodbena razmerja nesankcionirana in se zanje ne plačujejo prispevki. To je '"p razumljivo, saj ta razmejitev predstavlja pravno vprašanje, ga finančni inšpektorji dostikrat sami ne morejo rešiti, j f, na to pa tudi zbledi določilo 143. člena TZDR, da se gosp0<-% ska organizacija kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1 do 10.000 N-dinarjev, če sklene pogodbo o civilno-pravnem r g mer ju v nasprotju z določbami zakona. Prav tako se laK0 kaznuje odgovorna oseba delovne organizacije z denarno kaz 0 do 500 N-dinarjev. Namen zakona je namreč, da civilno-Pra pogodbeno razmerje čimbolj omeji, zato predvideva tudi ° sankcije. Vendar se veliko rednih delovnih razmerij zn čas še zmeraj skriva z: brej pa naj povemo, da je v letošnjem letu Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS razpolagal z 38 milijoni S-din za posredovanje predstav boklicnih gledališč, od česar je skoraj 5 milijonov S-din usmeril že na Gorenjsko, v občino Kranj. Radovljica in Jesenice, -o ni malo, lahko pa bi bilo tudi več. Zanimivo pa je, da ie od teh 5 milijonov S-din parti-cipirala radovljiška občina kar ha 2.700.000 S-din. Ob podrobnejšem opisu radovljiškega primera pa nam bo tudi jasno, zakaj j» prav radovljiški občini sklad tako »naklonjen«. ne le skrb za občana V OBČINSKEM SREDIŠČU Verjetno ne bomb' nikomur krivični, če zapišemo, da je na kulturnem področju v radovljiški občini najbolj aktivna Ob-c'nska kulturno-prosvetha zve-Za- Čeprav na občini včasih namigujejo, češ, bolje bi bilo, če k' se Zveza zanimala bolj za društveno dejavnost, pa se Ob- činska kulturno-prosvetna zveza v Radovljici zelo dobro zaveda, da je skrb za kulturno življenje njihovih občanov celovita naloga in da morata to življenje vsak po svoje izpopolnjevati tako amatersko kot poklicno kulturno in umetniško snovanje. Njihove amaterske dramske skupine vsako sezono naštudirajo 6 do 8 dramskih del1, vsako leto tudi priredijo Sbčinsko dramsko amatersko revijo, toda to je bore malo za kolikor toliko pestro gledališko življenje radovljiških občanov. Zato so v sezoni 66/67 naredili zanimiv poizkus. Organizirali so v treh centrih, v Radovljici, Kropi in na Bledu, kar 13 gostovanj predstav Mestnega gledališča ljubljanskega in Mladinskega gledališča. In v vseh treh 'mestih se je med ljudmi pokazal izredno Velik interes za gleda- lišče, prava »gledališka žeja«.’ Zato so v letošnjem letu svoj plan še povečali na 39 predstav, od katerih jih je 28 že bilo in si jih je ogledalo kar 11.000 gledalcev. Lani je Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti podprl radovljiško občino za gostovanja gledališč le s 600.000 S-din. Letos, ko je bilo že očitno, da so v radovljiški občini poskrbeli ne le za občana v občinskem središču, marveč tudi iz drugih večjih središč v občini, pa je Sklad svoj pripevek zelo dvig;-nil. Zanimivo je namreč, da se je posredovanje predstav poklicnih gledališč ustavilo doslej v4 Sloveniji v glavnem le v občinskih središčih. Njihovo zaledje, da tako rečem, razen v radov* ljiškem primeru in primeru; Slovenske Bistrice, pa je ostalo še dokaj prepuščeno kulturnemu mrtvilu in malemu TV zaslonu. Seveda pa s tem še ni rečeno, da v Radovljici nimajo nikakršnih preglavic s temi gostovanji. Čeprav imajo na Bledu odprodanih 140 abonmajskih sedežev in so v Kropi odkupili celotno dvorano, pa jim posebne denarne težave povzročajo zelo visoke najemnine za dvorane. V Radovljici morajo za kinodvorano odšteti 50.000 S-din, na Bledu pa za dvorano v Zavodu - za napredek turizma kar 100.000-S-din. Res : neverjeten »posluh« za povezovanje ■ turiz- fna s kulturnim življenjem! Predstave poklicnih gledališč si v radovljiški občini ogleda tudi do 95 "/o vse šolske mladine. Šolarje iz Bohinjske Bistrice so k predstavam do marca prevažali .avtobusi. Zdaj pa je avtobusnih popustov konec in kaj bo jeseni? Morda pa bo avtobusno podjetje le pokazalo več posluha za kulturno življenje ■otrok in jeseni vendarle omogočilo cenejši prevoz otrok h gledališkim predstavam! Morda čez čas tolikšnega ; zanimanja za gledališke predstave v Radovljici, Kropi in na Bledu ne bo več, toda načrtfto -usmerjanje mladih ljudi v gle-. dališče vendarle zagotavlja neko kontinuiteto zanimanja za . gledališko življenje. Vse predstave poklicnih gledališčnikov pa si lahko zastonj ali za na-, grado ogledajo tudi domači gle-. dališki amaterji, kar njihpvemu amaterskemu gledališkemu snovanju gotovo tudi »širi obzorja«. In če bi sindikatom ostalo lahko več članarine, bi gotovo tudi kolektivi v bodoče še bolj kot doslej podprli želje delavcev, da si oeledajo čim več gledaliških predstav. In prav to, da so v radovljiški občini poskrbeli za gledališko življenje vseh svojih občanov — ne le Radovljičanov — je najbolj simpatično, kulturno vso javno podporo in pohvalo. ■ v S. G. OB SESTAVI SKUPNEGA PROGRAMA DELAVSKIH UNIVERZ ZASAVJA: Pravočasni predlogi Številna zasavska podjetja, zavodi, družbeno-politič-ne organizacije in tudi posamezniki so pred kratkim dobili v roke enoten program izobraževanja za sezono 1967/68. S tem so delavske univerze v Hrastniku, Trbovljah in v Zagorju uresničile prvi dogovor na področju medsebojnega sodelovanja. in stališči. Najskrbneje pa je y programu zagotgjrf). t, Obcjejano družbeno-ekonomško izobraževanje, s katerim doslej delavske univerze niso bile zadovoljne. V program so vnesli vrsto novih predavanj, novih poglavij in vsebinsko novo zasnovanih seminarjev. Odpadla i»a je marsikatera več ali manj stereotipna tema. Poleg tega pa program hoče zadovoljiti tudi vse tiste ljudi, ki šele pričenjajo spoznavati zakonitosti sodobnega sveta in družbC. Delavske univerze so ta skupen program namenoma zelo zgodaj predložile vsem zainteresiranim. S tem so se hotele izogniti morebitnim izgovorom, da ta ali ona zainteresirana skupnost ni imela dovolj časa, da bi k programu dala svoje mnenje. Prvi odzivi v vodstvih družbe-no-političniih organizacij in v Program temelji na nekaterih dosedanjih izkušnjah vseh treh delavskih univerz, upoštevajoč potrebe celovitejšega znanja na vseh področjih izobraževanja. Sestavljavci programa so zelo temeljito proučili možnosti za razvoj strokovnega, družbe-no-ekonomskega in političnega izobraževanja. Niso pa zanemarili niti splošnega in poljudnoznanstvenega izobraževanja in .vzgoje, zavedajoč se, da je zelo pomembno seznanjati ljudi z vsem tistim, kar jih zanima in do česar kažejo posebna nagnjenja. Program pa želi uveljaviti tudi : nekatere nove oblike izobraževanja. Tako bodo npr. podprli prizadevanja družbeno-poli-tičnih organizacij, da ljudje ne bi le pasivno bili seznanjeni z našo zunanjo politiko, marveč da bi v njenem oblikovanju sodelovali tudi z lastnimi pogledi nekaterih delovnih organizacijah so zato zelo dobri. Več ali manj so enotnega mnenja, da je program solidno pripravljen in da upošteva različne specifičnosti ter nekatere izkušnje iz dosedanjega izobraževanja. Za delavske univerze je program. seveda šele začetni korak. Realizacija vspbin,e programa bo odvisna' tudi ’bd naročnikov. S tem pa delavske univerze nimajo kaj .dobrih izkušenj. Odgovorni organi v delovnih organizacijah bi namreč utegnili zopet odlašati z odločitvijo, kaj in katere seminarje in predavanja bi naročili. Tako zavlačevanje pa utegne zavleči sam začetek izobraževalne sezone tja v pozne jesenske mesece. Delavske univerze pa bi ob takem zavlačevanju tudi težko pravočasno poskrbele za predavatelje ‘ in skripta. Zato bodo vodstva delavskih univerz še ' pred koncem avgusta obiskala vsa večja podjetja in vodstva družbeno-političnih organizacij. -S tem bodo; pospešila njihove odločitve in lastne priprave na novo izobraževalno . sezono. M. V. ^Aaaaaaaaaaaa/ww\a/wwwwwwvwvwwvwwwwww»^ | Tovarna čipk, vezenin in rokavic BLED Jeseniški martinarji tudi pojejo Martinarji, ki opravljajo v jeseniški Železarni gotovo najnapornejše delo, so se že pred dvema letoma organizirali tudi kot pevci. Po težkem delu jim bo pevski zbor gotovo nudil nekoliko razvedrila. K prvi vaji se je zbralo petnajst martinarjev, ki sicer dotlej še.niso peli v pevskem zboru, imeli pa so do petja veselje. V zboru peti pa ni bilo tako enostavno, kot so si predstavljali. Na pevskih vajah, prvih, je tekel znoj skorajda tako kot pri delu v grapi. ‘zdeluje: • strojno klekljane čipke in strojne vezenine • vse vrste ženske konfekcije • damske rokavice iz sintetičnih materialov, kombinirane s čipkami v$e svoje izdelke vam nudimo po konkurenčnih cenah V MODERNO UREJENI TRGOVINI NA BLEDU, Ljubljanska cesta 8 Od vaje do vaje pa je šlo lažje. V dveh mesecih so naštudirali kratek program in z njim nastopili na proslavi dneva zmage, ki so jo organizirali za mar-tinarje in njihove svojce na Mežaklji. Prvi nastop jih je navdušil in ker so naleteli tudi na polno razumevanje za delo pevskega zbora pri obratovodji ing. Čopu in grupnem šefu ing. Kar. bi, so nadaljevali. Zbor se je od nastopa do nastopa popravljal. Lani in letos je tudi že sodeloval na spomladanskem koncertu, ki ga prireja vsako leto »Svoboda« Tone Čufar. Martinarji-pevci pa sodelujejo tudi v jeseniškem združenem pevskem zboru in so danes pravzaprav že njegovo jedro. Tako jeseniški martinarji-pevci danes izpolnjujejo vrzel, ki je nastala Po ukinitvi moškega pevskega zbora na Jesenicah. Zbor ima naštudiran že kar ‘eP prpgram, še s posebnim za-„ n°som pa vedno znova radi zapojejo »martinarsko«. Martinar. jLpevci pa si tudi v poletnih mesecih niso dali predaha. Pr-vega avgusta so nastopili na Proslavi občinskega praznika. V Prihodnji sezoni pa bi radi svoj zbor še pomnožili. Vanj naj bi se vključili vsi železarji-pevci m tako bi Jesenice lahko dobile vsaj 100-članski moški pevski zbor. Vsekakor pa bi radi tolikšen zbor »postavili na noge« ! ?sa.i do prihodnjega leta, ko bo Jeseniška Železarna praznovala svojo 100-letnico. POLDE ULAGA KAŠO IN KOGA ŠTIPENDIRAMO? 0 ZASLEDUJE ŠTIPENDIJSKO POLITIKO V NAŠI REPUBLIKI Za štipendije Tovarne avtomobilov Maribor , ni zanimanja Po ocenah izpred 10 let bi v TAM potrebovali 203 strokovnjake z visokošolsko izobrazbo. 137 delavcev z višjo izobrazbo in 336 absolventov srednjih šol. Te zahteve pa so doslej izpolnjene 65-odstotno. Izkušnje ob delitvi dela pa so pokazale, da pravzaprav ne potrebujejo toliko visoko strokovnih kadrov', kakor so predvidevali. Zato bodo jeseni sestavni; novo sistematizacijo delovnih mest, ki bo pokazala realne potrebe te tovarne po strokovnjakih. 538 ŠTIPENDISTOV TAM Pretekli teden smo obiskali v TAM nekatere tovariše. Pogovarjali smo se s Stanetom Gavezom, vodjem centra za izobraževanje in sekretarjem OO ZK. s Stanetom Reboljem, predsednikom komisije za kadrovsko organizacijska vprašanja pri delavskem svetu, s predsednikom delavskega sveta Marjanom Rožmanom in s predsednikom sindikalne podruž-nicoe Dragom Kmetom. V razgovoru so nam povedali zanimiv podatek, namreč, da je pri n.iih najslabša struktura zaposlenih prav v oddelku za tehnološko pripravo dela! Po sistematizaciji delovnih mest izpred 10 let manjka v tem oddelku kar 31 delavcev z visokošolsko izobrazbo, 25 bi jih moralo imeti višjo izobrazbo, ki pa je še nima nihče in 25 končano srednjo šolo. Opravljeno srednjo šolo ima 17 delavcev, ostalih 25 delovnih mest pa danes zasedajo 1 delavec z višjo izobrazbo, ostali delavci pa imajo le visoko kvalifikacijo, kvalifikacijo, dva pa sta celo samo polkvalificirana delavca! Zato v TAM intenzivno štipendirajo. Na visokih šolah v Ljubljani imajo 50 štipendistov, od tega kar 42 na strojni fakulteti. 4 delavci še izredno študirajo na ekonomski fakulteti, na višješolskih zavodih v Mariboru in Kranju ima TAM 23 rednih in 32 izrednih slušateljev. Na srednjih šolah imajo „9 rednih štipendistov in 59 izrednih Razen tega pa še ‘‘štipendirajo '343 učenčdv' na" Industrijsko kovinarski šoli v Mariboru. Skupaj TAM štipendira 538 študentov, dijakov, učencev in svojih delavcev. V te namene da tovarna letno po 80 milijonov starih dinarjev, za skripta, honorarje predavateljem in udeležbo na raznih seminarjih pa šc 49 milijonov starih dinarjev, kar znese skupaj 139 milijonov starih dinarjev! Tudi letos so. v skladu s pravilnikom o štipendiranju in pravilnikom o olajšavah pri izobraževanju članov kolektiva v strokovnih šolah, razpisali za dijake in študente '31 štipendij. 120 štipendij pa še za učence Industrijsko kovinarske šole. Na razpiše, objavljene 15. in 18. julija v »Večeru« in 20. julija v »Delu«, pa sc je do danes, 1. avgusta, javilo -vsega 7 (z besedo: sedem) kandidatov, za štipendije, namenjene za šolanje na 1KŠ pa 20 peosilcev! Povprečna višina štipendije je 27.000 starih dinarjev, - poskušali pa bodo dvigniti povprečje na 33 00 starih dinarjev. Za študente strojne in ekonomske fakultete, študente metalurgije, tehnične matematike in fizike, novinarstva in slušatelje Višje šole za varnostne tehnike v Ljubljani in Višje tehniške šole v Mariboru ter dijake tehniških srednjih šol pa štipendije TAM očitno niso zanimive. Zakaj, v TAM ne vedo. radi pa bi vedeli! 20 JIH PROSI ZA ENO ŠTIPENDIJO »Tudi v tovarni IMPOL v Slovenski Bistrici kadrovska struktura še nj'zadovoljiva,« sta nam dejala vodja centra za izobraževanje Ladislav Kovačič in predsednik tovarni-v škega odbora sindikata ing. Jože Kavkler. »Tako bi na primer potrebovali 140 ljudi s končano srednjo šolo. to zahtevo izpolnjuje 79 delavcev, in 116 strokovnjakov z visoko in višjo izobrazbo, ki io ima sedaj ie 52 zaposlenih!« Prav zato so 55 delavcem omogočili izreden študij. 50 (lijakov in študentov pa že prejema štipendijo tovarne. Samo letos bodo v skladu s pravilnikom o štipendiranju podeliti II novih štipendij, in sicer 1 za strojno stroko na tehniški srednji šoli, 4 slušateljem Višje tehniške šole v Mariboru in 5 študentom strojne, elektro. metalurške ter ekonomske fakultete. Že v nekaj dneh po razpisu so dobili 42 prošenj, od tega .20 samo za eno štipendijo —• na tehniški srednji šoli za strojno stroko! Dvainšestdeset prosilcev pa ie kandidiralo za 25 vajenskih rpest! V Mariboru pa ne morejo dobiti štipendistov! Višina štipendije je v IMPOL in TAM približno enaka, do sedaj so zaposlili v obeh tovarnah še vse svoje štinenuiste. povprečni osebni dohodek pa je v TAM celo za nekaj tisočakov višti, kriterij za izbiro kandidatov pa je tudi podoben. Prednost imajo socialno ogroženi in nadarjeni prosilci. V METKI ŠTIPENDIJ ŠE NISO RAZPISALI V Tekstilni tovarni in konfekciji Metka v Celju ie na naše vprašanje odgovarjal Vlado Ramor, vodja splošno kadrovskega sektorja. »Štipendiranje v Metki imamo urejeno s statutom podiv ja in pravilnikom o delitvi osebnega dohodka. Letošnjih štipendij še nismo razpisali. Že nekai let pa imamo stalno po 20 štipendistov, ker tudi pri nas kadrovska struktura še vedno ni zadovoljiva. Povprečna višina štipendije ie 22.000 S-dinarjev. kar ni veliko, ker so tudi osebni dohodki v Metki nizki, le povprečno 58.000 starih dinarjev mesečno. Do sedaj smo vzeli v službo še vse svoie štipendiste, čeprav * se s pogodbo ne zavezujemo, da bomo štipendista tudi zaposlili.« je zaključil Vlado Ramor Kadrovska struktura še ni v nobeni teh tovarn zadovoljiva, sc pa stalno pooravlia. Do leta 1973 (!) bodo vsa delovna mesta, ki zahtevalo strokovnjake z visoko in višjo izobrazbo, v teh tovarnah že zasedena z ustreznimi profili. MATJAŽ VIZJAK Kako gospodarimo I) n nas je zelo razširjeno mnenje, da bo mogoče odvišno delovno silo zaposliti zlasti v terciarnih dejavnostih. Včasih tudi slišimo, ali preberemo podatek, kako se v razvitih industrijskih državah odstotek zaposlenih v primarni (bazični) industriji manjša, oziroma je zelo nizek, visok pa je v terciarnih dejavnostih. Čeprav nisem prepričan, da novih možnosti zaposlovanja v terciarnih dejavnostih ni več, bi rad le poudaril, da je tudi na to potrebno pogledati s širšega vidika. Predvsem odnos med primarno in terciarno dejavnostjo ni matematično sorazmeren, ne deluje avtomatično; če je manj zaposlenih v primarnih dejavnostih, jih mora biti zato več v terciarnih. To razmerje res raste v obratnem sorazmerju, z majhnimi upadanji v sekundarni dejavnosti (predelovalna industrija), vendar raste na osnovi večjih vlaganj, produktivnosti, dohodka, modernizacije v primarni industriji. Tako sprošča delovno silo, s povečanim dohodkom na zaposlenega pa jim omogoča, da lahko večji del svojega dohodka porabijo za usluge pri višji življenjski ravni. Le v tem primeru bi lahko govorili o nekakšnem avtomatizmu. Vendar — ta avtomatizem je ekonomsko pogojen! Je posledica mehanizacije, večje produktivnosti in dohodka na zaposlenega. In če bi iz tega poskusili narediti zaključek, potem samo poudarjamo že napisano misel, da je potrebno zaradi ekonomičnosti, večje rentabilnosti, produktivnosti na zaposlenega delovno silo povsod, kjer je odvisna, kjer je že ekonomsko breme — sproščati, da bomo tudi pri nas doživljali naraven, ustaljen ekonomski razvoj. Zaposlenost in nezaposlenost hi. Za ponazoritev te misli dve primerjalni tabeli, kako se spreminjajo odnosi med zaposlenimi v primarni, sekundarni in terciarni dejavnosti. Zaradi pomanjkanja prostora jemljemo le ameriške in slovenske podatke. Podobno, z majhnimi razlikami pa velja to tudi za Francijo in Nemčijo: Prebivalstvo po sektorjih dejavnosti (v odstotkih) Združene Primarne Sekundarne Terciarne države dejavnosti dejavnosti dejavnosti 1900 37 29 34 1920 27 33 40 1940 19 32 49 1950 12 34 54 Slovenija 1955 8,8 61,5 29,7 1960 7,2 60,2 32,6 1965 6,9 60,1 33,0 čeprav ti podatki niso med sabo povsem primerljivi, kljub vsemu za osnovno trditev le zadoščajo. Večjo vrednost bi imeli, če bi za ta obdobja primerjali tudi narodni dohodek na prebivalca. Če ta del razmišljanj strnemo, potem lahko znova ugotovimo, da je najbolj realna perspektiva v rasti celotnega gospodarstva in da bi se vsakršni umetni posegi lahko le maščevali. Druga misel, ki jo slišimo, je naslednja: »Ali ni bolje, da bi začeli z javnimi deli? Tako bi vse zaposlili, vsakdo, ki dela, pa ustvarja vrednost.« Tudi ta misel je vredna premisleka, je pa meč z dvema reziloma. Na pamet ni mogoče ugotoviti, ali je bolje vložiti denar v modernizacijo industrije, povečati njene zmogljivosti, ali pa začeti z javnimi deli, kjer bo predvsem zelo veliko fizičnega dela, veliko zaposlenih. Za taka dela je prvič potrebno imeti sredstva, drugič — fizično delo je vse bolj drago delo. Posebno še, če zasledujemo pri tem bolj zaposlitev kot pa ekonomski učinek. Potrebno pa je še najmanj dvoje: najboljši, premišljeni načrti in delovna sila, ki bi bila pripravljena na takih gradbiščih opravljati zlasti težka, fizična, nekvalificirana dela. Precej namigov tudi slišimo, da je potrebno drugače vrednotiti osebno delo v socializmu. S to načelno mislijo soglašam. In to z dveh vidikov: Zakaj sektašiti, videti celo razrednega sovražnika tam, na tistih delih, kjer ga ni in izkoriščanje ni n)ogoče. Hkrati pa ne zatiskati oči tudi pred morebiti zaenkrat še bolj posamičnimi pojavi, ko so nekateri posamezniki, obrtniki, prevozniki, zakupniki že razpredli zelo uspešno mrežo sodelavcev, kar jim omogoča visoke zaslužke. Prav nobenih pomislekov nimam proti nikomur, ki sam s svojo družino, kakšnim pomočnikom tudi na modernih sredstvih za delo ustvarja dobrine. Kjer se pa to razrašča v veliko zaslužkarstvo, izkoriščanje delavcev, tam pa je potrebno videti, kje je meja osebnega dela v socializmu, ki ne temelji na izkoriščanju tujega dela. Slišimo: privatni mojstri bi morali vzeti več vajencev v uk. Morda bodo imeti ti vajenci kot pomočniki samo zaradi tega že zagotovljeno zaposlitev? Ali pa je tudi naša dolžnost, da na tak način vzgajamo kvalificirano delovno silo zo tuje delodajalce? Kaj je s tistimi šolami druge stopnje, ki postajajo že delno vzgajališče za odhod na tuje? Ne vem odgovora! Pri vsem razmišljanju o zaposlenosti, in nezaposlenosti pa se mi je en splošen odgovor le vsilil: To je hudo zapletena stvar, ki zahteva skrbne, pretehtane študije in prav tako premišljene, ne nestrpne odločitve. VINKO TRINKAUS 1 ! I ! ! I »nmiiiiiiimiimmminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiioiiinniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiniiniHiinuniiiiiiiianiiinniiiiiHiinHiiiHiniHHiiiiiiiimiiniBiiimiiHiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiii Novost na tržišču! VA-MD Koncentrirano čistilno sredstvo Za keramične ploščice, kopalne kadi, straniščne školjke, posodo, kamnite plošče, emajlirane in kromirane štedilnike Proizvaja • VA-MO čisti in daje sijaj x xj /. / • VA-MO vam prihrani trud šampionka • VA-MO polira in daje blesk .........................................................................................................................................................................Illlllllllllllllllllllllll......Illllllllllllllllllllllllllllllllll NADOMESTNI DELI VELJAJO DEVIZE Nekatera protislovja in nerešena vprašanja v devizni participaciji Kadar skušajo v storitveni obrti dokazati, da se vedno bolj uspešno vključujejo v turistično tržišče, so pravzaprav v težavah. Veliko manj imajo otipljivih številčnih dokazov za zasluge v deviznem prilivu kot na primer gostinci in trgovci. Zato zaleže njihov glas toliko manj pri neposredni delitvi deviznih sredstev. Navzlic temu pa ni prav nič težko dokazati, da bi bila brez njih turistična dejavnost osiromašena, da bi bil brez njih tudi devizni priliv manjši. VRZELI V POSLOVNEM SOŽITJU V večini servisov so redkobesedni, kadar nanese pogovor na oskrbo z rezervnimi deli. Konsignacijska skladišča imajo »v zakupu« uvozniki avtomobilov. Če želijo servisna podjetja živeti z njim v dobrem poslovnem sožitju, d o tlel je najbolje, če preveč ne pripominjajo na sedanje poslovne odnose. Vedeti je namreč treba, da gospodarijo uvozniki z devizno provizijo za uvožen avtomobil, ki ni tako majhna, in da je potlej od njih odvisno, kolikšen del deviznih sredstev bodo namenili za nadomestne dele. V večini .servisov zatrjujejo, da dobijo brez posebnih težav 70 do 80 odstotkov nadomestnih delov. Še vedno pa jim manjka JANEZ AJSTER, VODJA ODDELKA PRIPRAVE DELA PRI PVG »STAVBAR« MARIBOR 20 do 30 odstotkov delov. Silno Volkswagen. V tem servisu ima' nerodno je, kadar se zateče po jo tudi menjalnico, da bi tuje-pomoč na servis domači ali tuji mu avtomobilistu prihranili ne-avtomobilist. ki mu ne morejo potrebna pota. In vendar se tudi popraviti vozila, ker nima.io re- temu servisu zgodi, da nima na zervnega dela. ki sodi v tistih voljo vseh nadomestnih delov-20 do 30 odstotkov. V takšnih da mora kdaj pa kdaj napotiti primerih pomagajo prizadeti av- tujca drugam. Čeprav v servisu tomobilisti razvijati izletniški preobračajo devizna sredstva, turizem v sosednji Italiji in Av- jih ne dobijo niti toliko, da b>' s tri ji. Avtomobilistu, ki mu na se reševali iz zadrege v naj nuj' domačem servisu niso mogli liejših primerih, ustreči, ne ostane nič drugega, V skladiščih nekaterih uvoz-kot da se odpravi po rezervni del nikov, kot sta »Avtocommerce« preko meje. V naših servisih in »Avtotehna« pa so rezervni so tako ljubeznivi, da vam po- deli na voljo, vendar samo za vedo natančen naslov servisa v devizna sredstva. Trenutno zato sosednji Avstriji ali Italiji, kjer . ne terjajo servisi. nič drugega, boste del zagotovo dobili. Kdor kot da bi bili deležni devizne se je po takem nasvetu ravnal, participacije po vloženem pri zave, da bo onstran meje del devanju za večji devizni priliv-zagotovo dobil, kajti če ga v ser- Nekoliko bolj tihe so njihove visu trenutno nimajo, ga oskr- želje, da bi dobili pod svojo bijo v nekaj urah. Takšne po- streho konsignacijska skladišča-slovnosti pa si naši servisi ne Pritrditi jim moramo, da prav more j o .privošči ti. gotovo najbolje vedo. kako bi morali imeti založena skladišča-NEREGISTRIRAN Medtem ko se nam kdaj Pa KONKURENČNI IZVOZ kdaj zgodi, da iščemo avtomp- Za usluge tujim avtomobili- bilske usluge v Avstriji in Itali' stom in za dejanski devizni pri- ji, se nam sosedje oddolžijo za liv na račun servisnih storitev promet, ki ga ustvarjamo v nji' servisi niso neposredno udeleže- hovih storitvenih dejavnosti, z ni v devizni participaciji. Na obiski v naših frizerskih in kro-nekaterih servisih zatrjujejo, da jaških salonih. Tako so obrtni' j e v sezoni, razmerje med doma- ki prav teh dveh strok znali cimi in tujimi strankami celo dokazati, da je poleg drugih tu-70:30. Med tako prometne ser- ristov in med več kot 8 vise sodi na primer avtopoprav- milijoni »maloobmejnih potni' Ijalnica za avtomobile znamke kov« veliko njihovih strank. Nikjer ne dokazujejo svojih trditev v odstotkih, ker strank iz zamejstva ne preštevajo. Vendar pravijo v nekem krojaškem salonu v Mariboru, da bi lahko šivali samo za Avstrijce, če ne bi čutili, da so dolžni ustreči najprej domačemu potrošniku. Vemo, da so obrtniške usluge v Avstriji dražje kot pri nas in da so konkurenčne cene najpomembnejši razlog, da z lahkoto prodajamo krojaške in frizerske usluge. Vemo na tudi-da bi potemtakem morali tem obrtnim podjetjem priznat; zasluge za devizni priliv, da bi laže nakupovali moderno opremo in da bi si lahko kupili tudi izrabljene nadomestne dele za uvožene aparate. NEKATERI PROBLEMI RAZVOJA GRADBENIŠTVA III. METODA ZA ŠTUDIJ DELA — REFA Statistični podatki pričajo, da se pripelje preko naših republiških meja 94 odstotkov vseh avtomobilskih potnikov, ki potujejo v našo. deželo ali preko nje. Ta podatek je posebno zanimiv za avtomobilske servise. V zadnjih letih so se pri nas razvili po vseh večjih mestih specializirani avtomobilski servisi. Prav gotovo gre zasluga za tak razmah servisov izdatnemu domačemu uvozu avtomobilov vseh najbolj znanih evropskih proizvajalcev. Zato ne kaže prikrivati, da smo takega razvoja servisov, njihovih uslug, najbolj veseli domači potrošniki in da imamo toliko večji : interes, da bodo servisi sposobni popraviti vsakršne okvare na avtomobilu. Zal se jim to vedno ne posreči. (Nadalj. iz prejšnje številke) V večini delovnih kolektivov si postavljajo kot osnovno vpra_ sanje delitev ustvarjalnega dohodka, žal pa veliko manj govorijo o tem, kako dohodek ustvariti, kako ga ustvariti več, kako ustvariti pogoje, ki bodo zagotavljali vedno večji dohodek. Malo je kolektivov, ki bi tem vprašanjem posvečali kaj več pozornosti, namesto tega pa se izgubljajo v razpravah o pravični delitvi minimalno ustvarjenega dohodka. Kako deliti dohodek, o tem vprašanju so napisane gore knjig, prikazani so številni obračuni in poznam celo primer, ko so delitev, da bi upravičili njeno pravičnost, izračunavali z integrali. Toda zelo malo pa je največkrat govora o tem, kako ustvarjati pogoje za povečanje tega dohodka, ki ga delimo s pomočjo integralov. Te mučne razmere bi bilo treba odpraviti. Odpraviti pa bi morali najprej nenačrtnost dela. Če hočemo zniževati poslovne stroške s kakršnim koli namenom, ali če skušamo povečati dohodek, ali skušamo postati konkurenčni, bomo uspeli le, če jih bomo obravnavali sistematično in metodično. Če namreč prepustimo organizacijo dela delavcu samemu, potem si jo bo pač sam urejeval in oblikoval tako, kot mu bo trenutno kazalo, kot bo primerno njegovi strokovni usposobljenosti in iznajdljivosti. Tudi to daje kajpak v proizvodnji nekatere uspehe, vendar ne zadostnih. Do povsem drugačnih uspehov pa lahko pridemo, če delo urejamo sistematično, metodično in če to nalogo opravlja strokovno usposobljen delavec ali skupina strokovnih delavcev. Marsikatero podjetje bi’ takoj ustanovilo oddelek, v katerem bi reševali probleme te vrste, pa se boje. da jih ne bodo sposobni reševati. V marsikaterem podjetju so tud; polno zasedeni oddelki, ki bi naj obravnavali in reševali probleme te vrste, vendar jih ne rešujejo, ker jih ne znajo reševati, ali pa jih rešujejo nesistematično in nemetodično in sd zaradi tega tudi rezultati piškavi. In marsi- kje je prav nemetodično reševanje vzrok za odpor, ki ga čutir mo pri proizvajalcih do takšnega reševanja. Ze prej sem poudaril, da je v svetu več metod za študij dela. Ena od teh je REFA. Ni pa seveda nujno, da se oprimemo ravno te metode, saj moram poudariti, da imajo vse enak cilj — metodično urejevati delovni proces. Zakaj omenjam ravno REFA? Zato, ker imamo pri nas ravno za to metodo največ možnosti, da se z njo seznanimo. K nam je prišla iz Zahodne Nemčije in prodira v naša podjetja preko višje šole za organizacijo dela v Kranju, kj prireja o njej cenene tritedenske seminarje. Na teh seminarjih se lahko kadri, ki naj bi delali kasneje v pripravi dela, v podrobnosti seznanijo z osnovami, ki lih obravnava metoda za študij dela -na štirih področjih. Ta štiri področja so: m oblikovanje dela. H predpisovanje časa, ■ analitično vrednotenje dela ■ proučevanje dela. Napak bi bilo misliti, da dajejo seminarji recept za rešitev vseh problemov, ki tarejo podjetja. Recept za rešitev teh problemov je v kadrih, ki obiskujejo omenjene tečaje in ki potem skušajo kar največ problemov metodično rešiti. Udeleženci seminarja pa morajo biti strokovnjaki, ki poznajo v podrobnostih proizvodni proces, kajti le tako lahko predlagajo različne izboljšave. Zavedati P3 se moramo tudi dejstva, da izboljšava proizvodnega procesa ni enkratna naloga, ki bi jo lahko rešili z receptom, pač pa mora postati stalna naloga službe v podjetju, ki se sistematično in metodično ukvarja z njo. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se zelo malo ali pa sploh ne zavedamo, k-"ko se da vsako leto bistveno spremeniti in pri tem doseči znatne prihranke — tudi 100-odstotne. Če problema ne začnemo metodično obravnavati, lahke hodimo dneve, tedne in leta mimo neoblikovanega delovnega procesa, pa se nam bo zdelo, da smo dosegli že njegovo najpopolnejšo obliko. Ze prva metodična obravnavanja pa nam razkrijejo drugačen videz. Tako smo v našem podjetju v nekem primeru, ko so bili vsi, od odgovornih za proizvodnjo do tistih, ki so neposredno sodelovali v proizvodnji, prepričani, da je vse v nai-lepšem redu in da bolje sploh ne more biti, zmanjšali porabljeni čas za enoto opravljenega dela za več kot 100 %. Pri tem pa je bilo najvažnejše to, da smo po preoblikovanju dela porabili manj fizičnega napora kot Prej. Prvi uspeh je bil dovoli za spoznanje, da moramo tudi temu področju posvečati veliko več pozornosti. Od tedaj se ukvarjamo s študijem dela sistematično in ga ne prepuščamo nenačrtnim prizadevanjem proizvajalcev na delovnih mestih. To se nam bogato obrestuje. Poskusili smo in uspeli. Prihranili smo podjetju 100. 80, 50. 20, nekje samo 5 ali 3 % od vloženih stroškov, ki smo jih imeli pred preoblikovanjem delovnih procesov. V prihodnji številki: Metoda mrežnega planiranja ŠE NAJBOLJE ZA PRIVATNE OBRTNIKE V neurejenih deviznih razmerah pa so privatni obrtnik' veliko na boljšem kot družbena obrt. Če družba ne prizna storitveni dejavnosti devizne participacije. so si jo nekateri privatniki v nekaterih strokah boli-v drugih mani sami priznali; Devizna sredstva dobiio bodis’ z neposredno menjavo, delno Pa tudi z nakupi in jih potlej spet delno prelivalo v uvoz nadomestnih delov za svoje storitveno področje, delno na seved® za druge osebne potrebe. Družbena podjetja storitvene obrti jim glede tega ne more!0 in ne smelo konkurirati. Ven dat se je tudi v podjetjih, posedel velja to za servise, že poja' vilo prekupčevanje z devizam'-V nekem podružničnem servis11 na Primorskem, na primer, ustanavljajo konsignacijsko skladišče za Fiatove rezervne dele ,n da bi lahko zamisel uresničili* so se pogodili z nekim uvozni'11 podjetjem za nakup deviz Tak0 se po sili razmer zaradi skladij v devizni particioa0*'1 tudi v storitveni obrti že sr®' čujemo s trgovanjem z deviznimi sredstvi. I. VRHOVČAlC »f 1 K*————»»——a——O * Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR PRODAJNI SERVIS ■Kako rjospodrtrinin p market v Opatiji Te dni je trgovsko podjetje Prehrana iz Ljubljane odprlo nov turistični P-MARKET tudi v Opatiji, našem najbolj znanem turističnem centru na severnem Jadranu. To je prvi korali ljubljanske Prehrane v razširjanju trgovske mreže trdi izven naše ožje domovine, kar pa pomeni, da v trgovini tudi republiške meje niso več »neprehodna« ovira. Novi turistični P-MARKET, ki je bil zgrajen skupaj z novim hotelom PARIŠ, je za Opatijo nedvomno velika pridobitev, še posebej zato. ker je bilo v zadnjem času v tem letoviškem kraju, kamor prihaja vse več domačih in tujih turistov, že čutiti pomanjkanje tovrstnih trgovinskih kapacitet. Površina vseh prostorov novega P-MARKETA v Opatiji meri 137 kvadratnih metrov. Od tega je 356 kvadratnih metrov prodajnih prostorov vključno z bifejem, 230 kvadratnih metrov je skladišč, druga površina pa je namenjena pomožnim prostorom in kuhinji. V objektu so nameščeni vsi potrebni tehnični pripomočki, tako da bo blago kar najbolje vskladiščeno. Prodaja je samopostrežna, saj sc je tak sistem že močno priljubil potrošnikom in nedvomno omogoča tudi hitro izbiro in postrežbo. Povedati moramo, da ljubljanska Prehrana v Opatiji nudi potrošnikom bogato izbiro najrazličnejših izdelkov. ■Turistični market PREHRANE je bil v Opatiji zgrajen v rekordnem času, v pičlih petih mesecih, za kar je poskrbelo ljubljansko gradbeno podjetje Gradis, ki je bilo na licitaciji ob prevzemu gradnje najugodnejši ponudnik. Gradnja objekta je veljala 195 milijonov S-dinarjev, od tega je investitor namenil za opremo kar 45 milijonov S-dinarjev. Že zdaj pa naj dodamo, da se bo opatijskemu P-MAR-KETU na Hrvaškem pridružil še P-SUFERMARKET v Osijeku, ki bo ena največjih tovrstnih trgovskih hiš pri nas. Kot predvidevajo, bo ta objekt v Osijeku odprt ob koncu septembra. To pa bo že drugi, še večji korak PREHRANE na jugoslovansko tržišče in kjer namerava to trgovsko podjetje zgraditi še več podobnih trgovskih hiš. M. Ž. j^AKO PAPIRNICA VEVČE USPEŠNO KLJUBUJE TEŽAVAM, V KATERE JE ZABREDLA PAPIRNA INDUSTRIJA Samo sposobni so se znašli V minulih treh letih se je povečala jugoslovanska proizvodnja papirja za več kot 50"/o, ali od 2C7.000 na 425.000 ton; letos pa bo narasla proizvodnja papirja v primerjavi z lanskim letom še za nadaljnjih 13 °lo. Povečanje proizvodnje papirja gre v precejšnji meri na račun novih tovarn, ki danes poslujejo vse prej kot rentabilno. Tako je znašala na primer v minulem letu izguba v celotni jugoslovanski papirni industriji po plačani realizaciji več kot 7 milijard starih dinarjev. Izgubo pa izpričujejo nove tovarne, medtem ko stare poslujejo rentabilno. Tovarne papirja se danes pUšajo reševati s pomočjo izvo-a- V prvih štirih mesecih so Povečale izvoz za 33 %, toda Uub temu naraščajo nepro-zaloge vsak mesec za 2000 samo vrsto papirja, ki pa je tako kvaliteten, da ga povsod zlahka prodamo. In to je tudi tisto, kar nas danes drži tako trdno na površju.« Zaradi investicij v mehanizacijo, predvsem pa na račun boljše organizacije dela, imajo danes v Papirnici Vevče nekoliko več delavcev, kot pa bi jih potrebovali. »Odvečni kader imamo predvsem v tako imenovanih spremljevalnih dejavnostih,« pojasnjuje direktor tovarne Albin Vengust. »Seveda v primerjavi s papirnicami v svetu, ki se ponašajo z boljšo organizacijo dela, kot je danes naša. Vprašanje rešujemo s pomočjo naravne do 3000 ton papirja. Prodajo na ^°hiačem trgu namreč ovira ped drugim tudi uvoz papirja, p je znašal samo v letošnjih ®rvih štirih mesecih 9000 ton. . Vsa ta dejstva zaostrujejo te-jpve naših papirničarjev. Res Pa je, da to ne velja enako za ,Se proizvajalce papirja. Neka-e,'i so se namreč — povsem v asProtju z drugimi — tudi v a°strenih pogojih gospodarjenja laično znašli in uspešno kljujejo sedanjim in novim težavni. AKTUALNO VPRAŠANJE: KAKO INTENZIVIRATI KMETIJSKO PROIZVODNJO ZA MALO DENARJA... »Povečana proizvodnja papir-h»s je vse prizadela, vendar P v tem bistvene razlike ...« jvi Albin Vengust,-generalni jektor papirnice Vevče. »Slo-jei občutimo krizo neprimer-'nanj, kot nekateri proizva-v drugih republikah. Vse-j°r pa je treba ob tem pri-h ji- da so a°Ve j>, = tovarne nep r jzvodnjo papirja bile investicije v tovarne nepremišljene. smo nam-V'v, Povečali v zadnjih letih za j kot 50 %, medtem ko so ijmembe v potrošnji papirja a. hiinimalne. Skratka, potroš-5 Papirja ni rasla vzporedno v Ve6anjem kapacitet. Kljub Ij. ju poslujejo še vedno rentami*0 tiste papirnice, ki so vlo-vle v minulih letih veliko truda Povišanje kvalitete. Novim to-jham pa prede danes precej v a Predvsem zaradi pomanjša tradicije, šibkih polroš-k* centrov in neugodne lo- papirnica Vevče, ki ima da-sv® na račun visoke kvalitete 'le8a papirja tako rekoč mo-Wjs°-en Položaj na domačem Vid- se že dolga leta uspešno tjjuje tudi na mednarodni Wo' se 5* z-aradi povečanja Vij. jodnje papirja v Jugosla-W tlldi niso zamajala tla pod »ami, V^odaja doma pomeni sicer fj' dohodek ...« ugotavlja di-4an°vr ycvške papirnice, »toda v hr0(rnjih Posojili poslovanja in *aint smo 17 lcta v leto bn,i lHegjesirani za čim večji izvoz. W j ko smo izvozili v minu-*ariev U zc za ^ milijona dolbe bafla!^°s povečati izvoz še za h0 a»njih 13 %. To pomeni, |da jhi« asla vrednost izvoza v le-•isof0”? letu na 2 milijona 400 Vi)Z ^ dolarjev. Tako visok iz-kva|la* omogoča samo visoka ***iŠče a" domače in tuje Celo,' PaPivja, ali 29 % naše Proizvajamo namreč eno Za naše kmetijstvo so še vedno značilne izredno velike razlike v hektarskih donosih, v kakovosti pridelkov, v mlečnosti krav in prirastku pa tudi v produktivnosti dela, proizvodnih stroških, akumulativnosti itd. Povprečna- mlečnost na družbenem sektorju je na primer 3219 litrov na kravo, medtem ko znaša na naših najboljših farmah več kot 4000 litrov. Na sadnih plantažah pridelamo povprečno po 5000 kg sadja, naši najboljši sadovnjaki pa ga rodijo tudi po več vagonov na enaki površini. Pridelek koruze na hektar je razmeroma visok, saj znaša povprečno 06 metrskih centov, vendar pa se na nekaterih posestvih povzpne že na 100 metrskih centov ... Kako si naj razlagamo tako različne proizvodne rezultate? skupnosti, to predvsem zaradi neurejenega financiranja. Svet za kmetijstvo pri republiški gospodarski zbornici je predvidel, da bodo naloge, ki so obvezne glede na naše predpise, financirale občinske in republiška skupščina z uvedbo novih prispevkov in taks, deloma pa s prispevkom od katastrskega dohodka individualnih proizvajalcev. Nekaj sredstev naj bi dale kmetijske proizvodne, predelovalne in trgovske organizacije v. obliki dodatne namenske članarine, ki bi jo pobirala Gospodarska zbornica SRS. Toda predvidevanja se niso uresničila. Predlog komisije Sekretariata za gospodarstvo SRS, ki je proučevala možnost financiranja kmetijske raziskovalne in pospeševalne službe s strani zasebnega sektorja, doslej še ni bil obravnavan. Prav t.ako še ni sklepa o prispevku kmetijskih proizvodnih, predelovalnih in trgovskih organizacij za razvojno in pospeševalno službo. Zaradi vsega tega predvidene naloge niso niti minimalno financirane. Institucije, ki naj bi jih opravile, so primorane zmanjšev vati obseg del ali jih celo ukinjati. Republiški proračun je namreč zagotovil skupno za kmetijske strokovne službe 520 tisoč N-dinarjev in za veterinarsko strokovno službo 400.000 N-dinarjev ali skupno 920.000 novih dinarjev, za izvedbo vseh planiranih nalog pa bi potrebovali 2,426.000 N-din. Strokovnjaki utemeljujejo te razlike z nedograjenostjo mnogih obratov, z raznolikimi materialnimi pogoji, z nedognanimi proizvodnimi koncepti, z organizacijskimi in samoupravnimi slabostmi, med katere sodi premalo stimulativna delitev osebnih dohodkov. Navajajo pa še druge objektivne in subjektivne vzroke. Med njimi zaostajanje kmetijske in veterinarske raziskovalne ter pospeševalne službe za potrebami Ijmetistva. Zaradi tega tudi niso dovolj izkoriščene rezerve, - ki jih sprošča današnja tehnološka revolucija v kmetijstvu. IN VENDAR ZASTOJ V RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI Brez dvoma je naše kmetijstvo na splošno doslej vidno napredovalo s pomočjo raziskovalnih institucij in razvojnih služb v kmetijskih organizacijah. Prav tako se lepo razvija raziskovalno povezovanje med njimi in daje zelo dobre rezultate, če so kmetijske organizacije neposredno zainteresirane zanje. Ožje raziskovalne in strokovne naloge, ki jih prevzemajo od raziskovalnih institucij, vestno Opravljajo in poskrbijo za dosledno aplikacijo napotkov. Manj zadovoljivo pa poteka izpolnjevanje tistih raziskovalnih nalog, ki so širšega pomena in ki služijo vsem kmetijskim proizvajalcem ali vsej družbeni RAZGOVOR Z LADOM PETERNELJEM. ZAČASNIM DIREKTORJEM ENOTNE ZAVAROVALNICE SAVA_ Konkurenčnost tudi v zavarovalstvu V Ljubljani so ustanovili novo zavarovalnico Sava, ki razen mariborske in ljubljanske zavarovalnice združuje vseh enajst slovenskih zavarovalnic, prav tako pa tudi Zavarovalno skupnost, Slovenije in zavarovalnico, iz Čakovca. Za začasnega direktorja nove zavarovalnice Sava so na minulem združitvenem zboru imenovali Lada Peternelja, dosedanjega direktorja imovinskega zavarovanja pri republiški zavarovalni skupnosti. Tovariša Peternelja smo tudi za prosili za razgovor o problemih za-varoval st va in predvsem, da nam pojasni, kaj je vodilo večino slovenskih zavarovalnic k združitvi v eno zavarovalnico. fluktuacije. Zato ni govora o kakršnemkoli nasilnem zmanjševanju števila zaposlenih. Ker pa predvidevamo, da kljub vsemu z naravno fluktuacijo ne bomo uspeli zmanjšati odvečnega števila delavcev, gradimo v Vevčah novo tovarno za premazne papirje, ki bo začela še letos obratovati. Za nas bo pomenila v določenem smislu monopolno specializacijo in možnost zaposlitve 90 delavcev. Zato kljub temu, da imamo trenutno še preveč delavcev, že zaposlujemo nove, seveda samo z ustrezno izobrazbo.« A. U. Za malo denarja malo mu-zilvG! ^ KDO BO OČISTIL ZAPRAŠENE NAČRTE? Raziskovalci imajo torej čiste roke, toda — problem ostaja. Raziskovalno in pospeševalno delo caplja za potrebami. Sosednje države nam po dampinških cenah ponujajo surovo maslo, jajca, zmrznjeno meso. S predpisi preprečujemo uvoz vsega tega — na škodo potrošnikov, zato da ščitimo domače proizvajalce, ki tujcem niso sposobni konkurirati. Ta ukrep je lahko le začasen. In potem? Naše raziskovalne kmetijske organizacije so že dokazale, da jim lahko zaupamo? Z njihovo pomočjo so se stroški krmilnih mešanic pocenili do 15 %, krmilni obroki za pitano govedo od 11 do 25 %, za krave pa od 16 do 34 %. S tem se je rentabilnost živinoreje v Sloveniji in v drugih republikah precej izboljšala. Zelo dobre rezultate smo že dosegli tudi na področju proučevanja in aplikacije sodobnih pašno-košnih sistemov na družbenih obratih in pri zasebnih kooperantih in ki se razkrivajo v povečani rentabilnosti živinoreje. Z visoko strokovno specializacijo in praktičnim obvladanjem tehnoloških procesov v posameznih proizvodnih panogah so nekatere kmetijske organizacije razvile celo projektiranje novih obratov. Agrokombinat Emona je prevzel projektiranje in izgradnjo več pitališč govedi, svinj, in brojlerjev v Jugoslaviji in v Vzhodni Nemčiji. Izdelal bo tudi tehnologijo vzreje in prehrane, po potrebi bo vse te nove objekte oskrbel s plemensko živino. Pri gradnji objekta za 200.000 prašičev v Vzhodni Nemčiji bodo predvidoma sodelovala 3 naša gradbena podjetja in nekaj domačih izvoznikov opreme .. . Predlogi za financiranje splošnih družbeno pomembnih raziskovalnih nalog v kmetijstvu. ki so že sestavljeni, bi to-re.l le zaslužili, da se izprašijo in uvrstijo v dnevni red pooblaščenih arbitrov. M. K. »Se preden bi povedal, kaj nas je vodilo k ustanovitvi enotne zavarovalnice, mi dovolite, da najprej spregovorim, kaj prinaša novi temeljni zakon o zavarovalnicah in zavarovalstvu,« je začel razgovor tovariš Lado Peternelj. »Omenjeni zakon namreč prinaša nekaj bistvenih sprememb v zavarovalstvu. Predvsem odpravlja številne monopole in administra-tivne ukrepe, ki so bil: doslej globoko zakoreninjeni pri našem delu. Tako je z novim temeljnim zakonom o zavarovalnicah in zavarovalstvu odpravljen monopol delovnega področja posamezne zavarovalnice, ki je bila doslej zaprta v ozke lokalne meje ene, dveh ali treh občin. Potem je odpravljen monopol nad cenami za zavarovanje ... In kar je najpomembnejše, novi-zakon ukinja obvezno zavarovanje" skoraj v celoti, razen za žrtve v najrazličnejših prometnih nesrečah, bodisi z osebnimi avtomobili ali v javnem prometu z avtobusi, vlaki, ladjami itd/ Po domače povedano, vse druge .vrste zavarovanja bodo poslej povsem prostovoljne...« EKONOMSKO MOČNEJŠE ZAVAROVALNICE Po besedah Lada Peternelja lahko sklepamo, da novi zakon o zavarovalnicah in zavarovalstvu terja ekonomsko sposobne zavarovalne organizacije, kajti minili so časi, ko je denar tako rekoč z administrativnimi predpisi sam pritekal v blagajne zavarovalnic,: . . m . »Novi zakon tudi predpisuje, da mora imeti vsaka zavarovalnica začetno varnostno rezervo 3,2 milijarde starih dinarjev,« nadaljuje tovariš Lado Peternelj, »če bo hotela izpolniti vse obveznosti v zavarovanju na svojem delovnem področju. Marsikatera slovenska zavarovalnica pa tega denarja ne bi bila sposobna zagotoviti niti s krediti bank niti z lastnim delom oziroma z ustanoviteljskimi deleži delovnih organizacij. Vidite, zavoljo tega smo začeli razmišljati, še preden je bil sploh uzakonjen novi zakon, o enotni slovenski zavarovalni organizaciji. Kot veste, smo jo že ustanovili . . .« . »Tovariš Peternelj, koliko pa bo poslej zavarovalnic v Sloveniji, ko lnariborska in ljubljanska nista pristopili k Savi? »V tem primeru bi bile v Sloveniji tri zavarovalnice. , to je mariborska in ljubljanska, ki imata pogoje, da zbereta/ začetni kapital 3.2 milijardi S-din, in seveda zavarovalnica Sava.« »Kaj to pomeni za slovensko zavarovalstvo, ko bo imelo v prihodnje, ali točneje, od novega leta dalje samo tri zavarovalnice?« »To je precejšnja prednost za organizacijo slovenskega zavarovalstva. Vse tri zavaroval- Za poletne dni ptujski bitter »KURENT« s sifonom PEtOVIA liliil Kolektiv PETOVIE čestita vsem občanom Ptuja za občinski praznik! niče bodo ekonomsko močnejše, saj bo njihov, delovni prostor mnogo širši, kar velja zlasti za novo ustanovljeno Savo, ki združuje kar 44 slovenskih in 1 hrvaško občino. Zavarovalnica Sava bo spričo širine njenega delovnega področja lahko prevzela tudi precej večje zavarovalne rizike. Znano je namreč, da je zavarovalnica tem močnejša, čim večji prostor obvlada, se pravi, da nima vseh zavarovanj osredotočenih le v enem mestu, denimo v Ljubljani. Iz tega lahko tudi sklepamo, da se nam bo kmalu pridružila tudi ljubljanska 'zavarovalnica; medtem ko bo mariborska zavarovalnica verjetno še naprej ostala safma zase.« »Kako to, da se je k Savi pridružila tudi zavarovalnica iz Čakovca?« »Zavarovalnica iz Čakovca je že vseskozi navezana na slovensko zavarovalno skupnost, predvsem "zaradi tega, ker so ji že doslej bolj ustrezali naši pogoji pri zavarovanju avtomobilov kot pa pogoji hrvaške zavarovalne skupnosti. To sodelo-. vanje pa jo je tudi zdaj vodilo, da se je vključila v novo zavarovalnico Sava.« »Kaj pa varnostno rezervo 3,2 milijarde S-din že imate?« »To rezervo smo si zagotovili, še preden smo ustanovili enotno zavarovalnico. , Varnostne rezerve smo že doslej imeli milijardo S-din, preostala sredstva pa smo zbrali s krediti pri slovenskih bankah in z ustanoviteljskimi deleži gospodarskih organizacij.« >•/ ■ ; POTREBUJEJO 1 SPOSOBNE LJUDI »Vsaka nova stvar prinaša tudi težave. S kakšnimi teža- vami se torej srečujete v okviru zavarovalnice Sava?« »Težav tudi mi ne bomo jmeli malo. Najprej bomo morali začeti seznanjati občane z novimi pogoji zavarovanja, še prej pa preračunati nove . cene za vseh petdeset vrst zavarovanja, kolikor jih pač imamo. Kar pa je najpomembnejše, usposobiti moramo ljudi, zaposlene pri zavarovalnicah, za nov način dela. Stare metpde dela, ko smo prišli v neko podjetje in dobesedno prebrali nekaj paragrafov, po katerih je moralo podjetje obvezno zavarovati imovino, se prav gotovo ne bodo več obnesle? Zdaj bo drugače. V podjetjih se bodo ali pa se ne bodo odločali za zavarovanje imovine in podobnega. Zategadelj bo prav od sposobnosti naših uslužbencev v največji meri odvisno, kako bomo uspeli prepričati naše partnerje, da bodo še naprej zavarovali svojo imovino. Zato se že zdaj trudimo, da bi tudi v zavarovalstvu uvedli sodoben način poslovanja in da / bomo v cenah zavarovanja konkurenčni drugim zavarovalnicam.« M. Ž. Zahtevajte v vaši trgovini okusne in vedno sveže piščance iz Ptuja YUGOSLAVIA Kolektiv Mesokombinata PERUTNINA čestita vsem občanom za občinski praznik! ^7VV^^^7“7^y'vV^AyV^Ay^v^^^AAA7^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAy^AA^^^yW^AA/^7^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^w^AA/^AAA/^AAAAAAAAAAAA^.A/^y^AAAAA/AA, '/‘^AAAAAAAAAAAAA^! v Prt nas so nekateri običaji »svečanih otvoritev« že tako v navadi, da o njih smislu in nesmislu sploh ne razmišljamo več. Pa čeprav so bili v naš svet prineseni od drugod. Udomačili so se ti običaji lahko pri nas v dvajsetih letih zato, ker smo tudi mi na začetku poti prehodili kar dolgo obdobje administrativnega socializma. Danes pa smo samoupravljalska družba — to menda ni treba dokazovati! — in prav zato izzvenijo nekateri stari običaji »svečanih otvoritev« še prav posebno anahronistično. Za kaj gre? Večina nas ne hodi na svečane otvoritve novih gradbišč, dokončanih javnih objektov, cest, šol, tovarn ali njihovih novih obratov, razstavišč, tr- Škarjice govin in drugih novih pridobitev. Ob večerih pa, pri malem TV zaslonu, vsemu temu — med novicami — le nekako »prisostvujemo«. Po pravici povedano pa se nam ob gledanju tovrstnih jilmskih zapisov vse skupaj zdi že precej groteskno. Vedno isto prizorišče: bel trak, ki ga je treba svečano prerezati z zlatimi ali navadnimi škarjicami, poseben gumb, s katerim je treba svečano sprožiti nov delovni proces, prva lopata na gradbišču in podobno. In nastopajoči: občinski partijski sekretar, ki je »prerezal«, »pritisnil«, »zasadil« ali član tega ali onega izvršnega sveta ali ta ali oni sekretar državne uprave ali... Neka hudomušna prispodoba se mi vsiljuje: kadar ta ali ona delovna skupnost razmišlja o tem, da bi bilo najbolje »štacuno zapreti«, bi potemtakem morali zavrteti nazaj filmski zapis njihove svečane otvoritve pred leti, tako da bi tisti, ki je trak prerezal, zdaj ta trak tudi »zlepil«. Pa ni tako, samoupravljavci sami to najbolje vedo, ko morajo v različnih težavah »kar sami plavati«. Otvoritve novih javnih objektov, šol, tovarn in podobnega, bi resnično kazalo narediti bolj samo-upravljalsko. Pa brez demagogije! Zakaj je treba vedno znova plodove rok samoupravljavcev »iz rok političnih in upravnih predstavnikov« predajati »v roke delavcev«? Ali ni ta protokol »svečanih otvoritev« značilen za obdobje, ko smo imeli še občinske, okrajne, republiške in zvezne tovarne, ceste, šole? Ali ni ta protokol kar preveč značilen za obdobje političnih investicij, kreditnih zvez in zvezic in vladanja podobnih »stricev«?] Ne vem. kakšne bi morale biti naše »svečane otvoritve«, a vsekakor »bolj v skladu z delom rok glavnih avtorjev« bi morale biti. Zakaj ne bi otvoritev opravljali ljudje, kjsso zasnovali ali vodili strokovno delo na novih objektih, inženirji, arhitekti, projektanti, predstavniki samo-upravljalskega kolektiva, ki je vložil v novogradnjo tudi svoja sredstva — skratka tisti, katerih delo in trud imata pri vsej stvari največ zaslug. Čudno, da se nam zdi logično, da otvarjajo, denimo, likovne razstave strokovnjaki — in ne občinski partijski funkcionarji! — in da ob tej priložnosti govorimo . o tistem, katerega delo razstavljamo. O delu strokovnjakov pri vseh drugih otvoritvah govorimo še zelo malo. Tudi tisk ima pri tem svoj naglavni greh: po hierarhični lestvici poročamo o vseh »funkcijah« na otvoritvi, šele ob koncu — če ne pozabimo, ker o tem nihče javno ni govoril — pa še o zaslužnih strokovnjakih. Anahronizmov, ki ne sodijo več na naše »svečane otvoritve«, pa je še mnogo. Kdo zda razložiti, zakaj mora svečani otvoritvi vinskega sejma v Ljubljani kot gost prisostvovati tudi občinski politični sekretar ZK? S. G. w © VAS VABI NA PRIREDITVE V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA 8, AVGUSTA IN 25-LETNICE USTANOVITVE SLOVENJEGORIŠKE ČETE Spored prireditev: SOBOTA, dne 5. avgusta 1967 ob 10. uri otvoritev razstavnega paviljona Dušana Kvedra-Tomaža v stolpu ob Dravi (bivši vinarski muzej); ob 15. uri otvoritev radijske antene in studia Radia Ptuj na ptujskem gradu. NEDELJA, dne 6. avgusta 1967 ob 8. uri otvoritev spominske sobe v domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka v Novi vasi pri Ptuju; ob 10. uri svečana seja občinske skupščine v Desterniku v prenovljeni prosvetni dvorani; ob 11. uri odkritje spomenika Reševi družini v Vintarov-cih. Po programu bo v Desterniku partizansko slavje. VSEM OBČANOM PTUJSKE OBČINE ČESTITAJO ZA PRAZNIK @ Občinska skupščina Ptuj @ Občinska konferenca SZDL Ptuj © Občinski komite ZKS Ptuj @ Občinski sindikalni svet Ptuj ® Občinski odbor ZZB NOV Ptuj © Občinski komite ZMS Ptuj GOR IN DOL PO CARINSKIH PARAGRAFIH Diši po gospodarski sabotaži. Toda kdo naj bi bi! saboter, ko pa oblikovalci sedanjih in minulih neustreznih carinskih stopenj skupaj s prizadetimi industrijskimi kolektivi vred kritizirajo neurejeno in gospodarski reformi neprilagojeno carinsko tarifo. Svojo počasnost v izboljševanju pa tudi lahko opravičijo. Prvič: naglica in zaletavost ni v ničemer dobra, kar se v našem gospodarstvu jasno kaže in ravno tako v dosedanjem spreminjanju carinskih dajatev, ne glede na olajševalno okoliščino, da so bile v zadnjih letih vedno javno označene kot začasne. Drugič: lahko si operejo roke, sklicevaje se na pomanjkljivo dolgoročno programiranje gospodarskega razvoja Jugoslavije. Carinska tarifa bi morala ščititi panoge, ki jih nameravamo razvijati, zaradi zadevne nejasnosti pa tudi carinska politika ni ustaljena. Dokler gre, gre... Večno ne bo šlo in takrat . • , • . • i . j £. .: «. • \ i.1 . A : - . • 1-U>- f bo carinska tarifa slekla obleko fiskalnega instru- menta in postala gospodarski instrument, kakor smo napovedali pred dvema letoma, ob uveljavitvi gospodarske reforme. Vsem, ki jih vznemirjajo carinske dajatve, naj povem, da v nesreči niso osamljeni. Angleži se ravno tako razburjajo. Razlika med jugoslovanskimi in angleškimi nezadovoljneži je samo v tem, da se naši razburjajo dve leti po spremembi carinske tarife, angleški pa dve leti pred napovedano spremembo. Anekdota ni zrasla na mojem zeljniku, ampak v republiški gospodarski zbornici, po čemer smemo upati, da ta ustanova ni kriva carinskega nereda. LAJEŽ NA LUNO Natanko se zavedam, da v enem samem članku ni mogoče obravnavati vseh naših carinskih problemov in za nameček še slabosti in okornosti carinske službe. Preveč ie vsega in povrhu je še strašansko zamotano: druge države s carino ščitijo domačo industrijo in pospešujejo ali zavirajo razvoj posameznih pano£ mi pa — odkrito priznajmo — še po dvajsetih letih nismo prišli na čisto, kaj naj pravzaprav razvijamo in kai zaviramo in tako tudi carina ne more odigrati ekonomske vloge, ki smo jo ob gospodarski reformi posebej poudarili. Celo zvezni sekretar za zunanjo trgovino je nedavno priznal, da ie carinska tarifa še vedno predvsem fiskalni instrument. ali po domače, vir proračunskega dohodka, ki se mu, kot vse kaže. silno neradi odrekamo. Toda, kaj bi dolgovezila. Poglejmo tokrat v svet carinskih anomalij in njihovih gospodarskih posledic. CjLAVOBOL V BELINKI ' Če bi- bili v Belinki vedeži, ne bi bili reveži. Popravljam: reveži ravno niso, ampak njihove investicije v proizvodnjo boraksa pomenijo toliko, kot če bi jih zaigrali na ruleti. Imeli šo čudovit načrt: z bo-raksom naj b; oskrbovali vse domače odjemalce, polovico pa naj bi ga izvažali. Toda človek obrača, carinska tarifa pa je obrnila. Domače proizvajalce boraksa ščiti carinska tarifa samo s 3 % stopnjo, uvoz pa je sproščen. Tuji konkurenti silijo s cenejšim boraksom na naš trg in krog Belinkinih odjemalcev se manjša. Preden porečete: »Prav ji je, zakaj pa boraksa ne poceni,« vam povem še tole:-tujci lahko kupujejo Belinkin boraks in ga potem izvažajo- v Jugoslavijo in lep dobiček je tako rekoč že v žepu. Vse države, včlanjene v GATT, namreč svoje kemične tovarne varujejo z visoko zaščitno carino. Če hoče Belinka konkurirati na Zahodu, mora cene boraksa znižati za 50 %>, tujim odjemalcem je potem igrača plačati 3 % carinsko zaščito ob uvozu istega boraksa v Jugoslavijo ... Podobne težave ima Belinka pri prodaji in izvozu natrijevega perborata. Tujci plačujejo samo 3% zaščitno carino pri izvozu tega kemičnega proizvoda v Jugoslavijo. Belinka pa povprečno 25 °/o ob izvozu na Zahod. Uvoženi perborat je zato poceni. Belinka pa tujcem ne more konkurirati. Lastni izvoz ji prinaša čisto izgubo, ki je prodaja na domačem trgu ne more pokriti zaradi premočne tuje konkurence v cenah ... Modreci pravijo, da bi morali naše carinske stopnje prilogoditi tujim in, seveda, dolgoročnim programom gospodarskega razvoja Jugoslovije. toda tako govore šele modreci... ALI NIČ POTREBUJE ZAŠČITO? Nič je nič in, priznajte, ne potrebuje zaščite, pa naj bo v gospodarstvu ali med zemljani Naša carinska tarifa pa kljub temu ščiti nič. Nekaterih glav- nih surovin za proizvodnjo barv in lakov ne proizva.iamo in jih najbrž nikoli ne bomo, ker je potrošnja, premajhna, kljub temu pa to proizvodnjo, ki je ni, ščitimo z 10, ali celo s .15 % carinsko stopnjo. Da ne bi govorila počez: umetnih smol, cin-kovega oksida, naftenske kisline. kloriranega kavčuka ne izdelujemo. predelovalci teh kemičnih produktov pa plačujejo pri uvozu 10 do 15 % carino. Šaljivci pravijo, da za zaščito industrije, ki je ni. vsekakor pa v prid družbenih proračunov, ki so! Posledica: gospodarski glavo- > bol odjemalcev pri izvozu iu pri domači prodaji vseh izdelkov iz umetno podraženi-h surovin. In jeza, seveda, kadar jim solimo pamet o premajhni produktivnosti in slabi organizaciji dela. s čimer domala vedno opravičujemo negativno izvozno bilanco. GRENKA MELASA Citronska, mlečna in. vinska kislina, ki jih i zdeluje: Tovarna organskih kislin v Ilirski Bistrici in s katerimi naj bii zalagala vso Jugoslavijo, so predrage. Odjemalci kaj lahko dokažejo, da se jim bolj izplača te izdelke uvažati ali kupovati uvožene. In -— domači proizvajalci jim morajo — hote ali nehote — prikimati, ker je pač res. Kaj malo pa zaleže njihova razlaga .visokih proizvodnih stroškov, dokler si je ne vzamejo k srcu glavni povzročitelji. Tovarne sladkorja poskušajo svojo izgubo zmanjševati z drago prodajo melase. Tovarna organskih kislin io mora plačevati za 100 %> dra-že, kot ie svetovna cena sladkorja. Draga surovina — drag izdelek — ne glede na državne meje. In ilirskobistriški kolektiv ne more svojih kislin prodajati po svetovnih cenah. Lahko bi jih pa, če bi imeli pri uvozu enake carinske ugodnosti, kakor so dane in priznane ob uvozu končnih izdelkov. Problem je nekoliko drugačen kakor v Belinki, vendar so posledice carinskih dajatev v obeh podjetjih enake ... Neustreznost nekaterih ali pa mnogih carinskih stopenj, ki veljajo za kemično industrijo, seve, lahko še na široko ilustriram. Toda v teh soparnih dneh naj prizanesem sebi in vam in opišem samo še težave Tovarne dušika V Rušah. SIZIFOVO DELO Da ie to podjetje solidno, morate verjeti. Kljub- 80 % po-* dražitvi električne energije in 40 do 70 %> večjim izdatkom za surovine in material, podjetje ni navilo čene elektrokorunda. To sicer smete pripisovati družbeni zavesti' delovnega- kolektiva. prav gotovo na se ne boste zmotili, če boste stalnost cen pripisali zaostreni konkurenci inozemskih oodietii. Morda hodijo tujci ruški tovarni v zeljnik še iz kakih drugih razlogov, denimo zato. ker stroje in ljudi smotrno izkoriščajo, drži pa kljub temu. da jim sami pomagamo prodirati k nam s carinsko politiko. Plačujejo namreč samo 8 "/o carinsko stopnjo, torej zelo malo v primerjavi s carinskimi dajatvami, ki jih mora plačevati Tovarna dušika ob izvozu elektrokorunda na Zahod. Italija ščiti svojo proizvodnjo z 19,5 % zaščitno carino. Avstrija s 15.25 % in Zahodna Nemčija s 14% carinsko stopnjo. Madžarska pa ie svoje proizvajalce elektrokorunda še bolj zaščitila: - tuja podjetja. ki ga želijo izvažati tja. morajo plačati 20 % carinsko dajatev na vrednost pošiljk ... Nič čudnega, če ruški in poleg navedenih še mnogi kolektivi glasno zahtevalo, da bi morala družba izenačiti pogoje gospodarjenja. ki jih določajo s splošno veljavnim, toda premalo vsestransko proučenim in uporabnim gospodarskim instru mentom, ki se mu pravi carin ska tarifa. (Nadaljevanje prihodnjič) MARIOLA KOBAL Pa še res jje...i Na zadnji seji skupščin* skupnosti za zaposlovanj* se je v razpravi o čedalj* bolj naraščajoči brezposel-nosti razvil med člani približno takle razgovor: »Sprašujem se,« je menil eden od uslužbencev, »ati so komunalni zavodi za zaposlovanje v takšni obliki’ kakršni so danes, sploh š* potrebni. Saj nam je vsem . jasno, da na komunalnih I zavodih za zaposlovanj j registriramo največ deset ^ do petnajst odstotkov ti- j stih, ki se na novo zapo- i slijo...« Drugi je dopolnjeval: »Saj vsi vemo, da delovn* organizacije samo formaln* sporočajo svoje potrebe P° novih delavcih v zavod* za zaposlovanje. Zaposlovanje pa potem tako in tak* sami in po svoje urede. • * Tretji je spet menil: »Navsezadnje bi bilo **' j neje, če bi v hodnikih k*' j munalniii zavodov za zap°' I slovanje namestili kar raz- < glasne deske, na katerih h> j oh sobotah objavili prosta j delovna mesta. Za to dri* j Pa bi v zavodu zadostovala j največ po dva uslužben- I ca___« Nekdo pa je provociral’ »Potem na bi lahko vS^ druge uslužbence, komunal' \ nih zavodov odpustili. ■ •" gg \ ►►Joj, tega pa nikar,* 9 J > ustrašil Rudi Mahkot*’ j direktor Republiškega ^ * voda za zaposlovanje. »pe- tem bomo pa v Sloveti*;’1 \ imeli še več brezposeln**1 delavcev...!*« M. 2* Uasllo Republiškega sveta Z '.a Slovenijo Izdaja CZ? 1 j i-avska enotnost v LjubU® Ust je bil ustanovljen 20. ‘ /embra 1942 Urejuje uredni* . idbor Glavni In odsovo i redni k MILAN POGAČNIK Naslov uredništva tn a PraV^ Dalmatinova J* .jubljana. loštm predal 313 vi 5 irednlštva 316-672. 3,|T0g3 112-402 tn 310-033. uprave '310' \ tačun pri Narodni &ande-jubljanl. 51 NB 501-1-991. iznl račun pri Kreditni d ^ n hranilnici [.jubljana. ' 01-620-7-32000-10-3204-486 " _pa, amezna številka stane 50 N - 50 S-dln. - Naročnina jf »trtletna 6.50 N-dm - dl11 polletna 13 N-din - Jjp n letna 2fi N-dln - 2600 S- _ Rokopisov ne vračam »oštnina plačana v - Tisk 1n klišeji C.7.F *T.jir pravica« MuhMana