Plirolgiibifo sfremifeife naše tirzavc Zadnji četrtek, 9. mai ca, je imel naš zunanji minister ar. Cincar-iviai kovič na seji narodne skupssčine velik govor o vsescranski mhoijuonosti naše drzave. Markovičev stvarni ter z dokazi pouprti govor so pohvalno omenjaie vse evropske rad^o-posiaje in vsi vounni listi. G. minister je nagiasil uvodoma, da je izšla Jugoslavija iz lanske evropske krize ojačena v svojem mednarodnein ugledu in % obnovljenimi življenjskimi silami. Na osnovi pregleda laiiakih dogodkov se vidi, da je bila naša zunanja politika v teku zadnjih štirih let čisto pravilna. Nato je govornik razčlenil zunanjo politiko naše države in poudaril naše prijaceijstvo do narodov ceŠKO-slovaŠKe države. Velike zasmge za. mir na Balkanu ima Balkanska zveza, ki združuje Romunijo, Grčijo, Turčijo in našo kraljevino ter temelji na neomajni osnovi prijateljstva in medsebojnega zaupanja. Izrazi tega srečnega razrnerja med balkanskimi zavezniki so zelo pogostni. Naše štiri vlade so v stalnih medsebojnih stikih glede vseh težkoč vprašanj, glede katerih imajo skupno zanimanje. Jugcslovanska pogodba večnega prijateljstva z Bolgarijo je zgrajena na resnični presoji obojih koristi, na čustvih bratstva in na globokem pojmovanju miroljnbnega sodelovanja. Na5a država je stara prijateljica s Franoijo. Na preizkušenem prijateljstvu s franooskim narodom bo slonelo tudi za todoče francosko - jugoslovansko sodelovanje v vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Z Veliko Britanijo vzdržuje Jugoslavija dobre kulturne in splošne prijateljske zveae, katere posebno pospešujeta s svojimi obiski pri angleškem kraljevskem paru knez namestnik Pavle in njegova soproga kneginja Olga. Razmerje iski-enega prijateljstva do velikega nemškega soseda, ki danes meji na naa na severni meji, naravna navezanost vsake države na njene mejaše, in vse živahnejši in tesnejši politični ln gospodarski odnosi do Nemčije so nam poroštvo, da borno tako še več pripomogli k ugodnemu razvoju razmerja med Nemčijo in Jugoslaviio. Tudi z našo drugo veliko soeedo kraljevino italijo se na&e razuierje razvija v popolnem prijateljstvu, kakor ga jč ze zacrtal pred 2 lecoma skienj<2ni itaiijanskoju^osiovanski uogovor. Z aa*>o veuko soseao na Jadranu uuamo kar najprisrčnejše razmerje, zasidrano v obojih korietih in v vza.jemnem spoštovanju v auhu omenjenega dogovora. izrazov tega prijateljstva je Dilo mnogo v preteklem tecu. Omeniti je predvsem prihod predseinika vlade Mussolinija na naše ozemije lani v septembru in neaavni obisk zunanjega ministra grofa, Ciana, ki je v obeh državah napravii najlepši vtis. Dve leti sta minili od zgodovinskega dne, ko sta Italija in Jugosiavija z dogovorom z dne 25. marca 1937 ustvarili jvist mir na Jadranu. Razinerje Jugoslavije do Madžarske se . azvija trajno v duhu dobre in prijateljske ioseščine. Nasproti Španiji je vodila naša država med državljansko vojno politiko nevmesavanja. Po zmagi generala Pranca je sklenila naša vlada priznati vlado generala Franca kot zakonito vlado na Španskem. Do republike Poljske ima naša država dobro in prisrčno razmerje, katerega pa hoče še razviti. S kraljevino Albanijo je Jugoslavija dobra soseda in sodeluje z njo gospodarsko. Do vseh držav v obče je razmerje naše države prijateljsko in dobro ter povezano z zunanjo trgovino. Tudi za bodoče hoče sedanja naša vlada vztrajati pri dosedaujem miroljubnem stremljenju in nadaljevati dosedanjo pot, ki se je pohazala, da je dobro izbrana. Narod si želi miru, naši državi, ki se nahaja sredi napredka organskega razvoja notranje utrditve in okrepitve na vseh področjih narodnega življenja, so pa potrebna leta in le^a miru in trdnosti. Pri delu za mir in obrarrbo naše državne celote je vlada ponosna, da lahko računa s pripravljenostjo naše hrabre vcrske in z vsemi silarai naroda. V zvesti službi našega mladega kralja, pod modrim vodstvom kn?ra namestnika Pavla in kr. namestništva, bo kraljevska vlada do konca izpolnila svoje dolžnosti do domovine.