--—--— vm^szmz&sz.*----
Izhaja 1. in 15. dne vsakega mesca, in velji za celo leto 3 gold. SO kr., za pol leta 1 gold. 30 kr.
Teèaj VIII. v IJublJanl 1. marca 1868. List 5.
Kaj bi mi serce ogrelo
jžSelim imeti si moči, ©Storiti srečne vse ljudi; "ijln ko bi tako moč imel, 'Porabiti bi koj jo tel.
Kar zemlja vsa ljudi ima, Od pervega do zadnjega Poljubil vse bi in objel, Na serce stisnil je vesel.
In kar si želel kdo je kdaj, Dobil stotero bi sedaj; Le eden bi ne bil več ubog, Vsak zgubil brème bi nadlog.
V nebo doneč veseli vrisk Ljudi, odrešenih vseli stisk, Bi pesem bila to za-me, Ki bi ogrela mi serce!
J. Cimperman.
Podpora.
Kje je kdo, ali kje je sploh kaka reč, da bi ne potrebovala podpore? Stvarnik je tako vravnal, da ena reč brez druge ne more shajati, in da ena reč druge potrebuje. Nježno drevesce mora imeti podporo, da lepo ravno raste, dokler se toliko ne vterdi, da more samo stati; pri žitu in travi se bilka na bilka naslanja in ustavlja nevihti; vse živali skerbe za svoje mlade, in jih branijo z nevarnostjo svojega lastnega življenja; starši skerbe za svoje ljube otročiče, da lepo rastejo in se na sercu in umu lepo žlahtnijo; ubogi ljudje potrebujejo podpore bolj premožnih; stare podpirajo mladi; podložni pričakuje pomoči od svojih prednikov; predniki zahtevajo pomoči od svojih podložnih; še celo dežele in deržave potrebujejo pomoči ena od druge, da morejo shajati in lepo cveteti.
Če vse na svetu potrebuje podpore, koliko bolj je potrebuje učitelj, ki skerbi za pervi občni blagor človeški — za korenino prave omike vsem stanovom! Kdo pa naj podpira učitelja?
Učitelja naj podpirajo
1.	starši, kteri mu zaupajo svoje otroke. Akoravno otroci v dobri šoli veliko lepega slišijo in si žlahtne in izobražujejo serce in glavo, pa jih imajo vendar starši naj več časa pri sebi, in ako se njih izreja ne vjema s šolsko, pokvarijo proti vse, kar šola vcepuje otrokom dobrega. Če domača hiša in šola otrok vzajemno ne izreja, je taka izreja napačna, in nikoli ne doseže svojega pravega namena. Ko se pri mladini pokažejo žalostni nasledki take izreje, očitajo to starši šoli, šola pa staršem; in kdo je tega naj več kriv ? Gotovo ta, ki drugega ni podpiral.
Učitelja naj podpira
2.	duhovni učenik ali učenik kerščanskega nauka v šoli. Katehet ima že kot duhoven veliko veljave in vpliva pri učencih, tedaj velj& tudi njegova beseda in njegov zgled veliko več, kakor učiteljevo prizadevanje. Če učenci kdaj zapazijo, da je duhovni učenik merzel do šole in do učitelja, podere pri otroški izreji to velik del tega, kar učitelj dolgo, dolgo časa s trudom zida. Duhovni učenik in šolski učitelj morata biti prava prijatelja. Kolikor je duhovni učenik od šolskega učitelja v tej in unej vedi bolj izobražen, toliko večja je njegova dolžnost, da mu je pri vseh zadevah v šoli in zunaj šole, pravi svetnik in verli podpornik.
Učitelja naj podpira
3.	duhovni prednik šole, t. j. g. fajmošter. Prednik šole mora imeti sam veselje do šole in po zgledu zveličar-jevem priserčno ljubezen do ljubih otročičev. On kot duhovni oče ima veljavo in moč pri otrocih, pri starših, pri srenji, pri duhovski in svetni gosposki in sploh povsod, kjer je treba kaj govoriti in storiti o šolskih in učiteljskih zadevah. On mora tedaj učitelja na vseh teh straneh djansko podpirati, pa tudi kot šolski prednik pogosto hoditi v šolo gledat in po-zvedovat, kako pridno hodijo učenci v šolo. Zraven tega pa naj duhovni oče učitelja tudi podpira v dušnih zadevah. On naj pomaga učitelju, da se čedalje bolj izobražuje, in naj ga v britkih dneh tolaži in varuje, da pri svojem težavnem delu ne onemaga.
Učitelja naj podpira
4.	srenjsko predništvo, t. j. srenjski župan, srenjski odborniki, šolski oče in vsi, ki imajo pri srenji kaj vpliva. Ako so srenjski možje zares pravi možje, so tudi prijatelji šole in prijatelji učiteljevi, ker oni dobro vedo, da je šola perva in naj bolj potrebna naprava v srenji, in da le iz dobre šole prihajajo dobri srenjčani. Žalostno je, da so še tu pa tam srenjski možje (in med njimi še celo taki, ki se štejejo med omikane), ki jim je šola nekaka prisiljena reč in učitelj nekak vsiljenec, kterega plačujejo slabše od svojega čednika. Sedanji duh časa se nikakor ne vjema s takim ravnanjem. Nekteri svobodoteržci vpijejo: „Srenja naj vlada šolo!" Gorje bi bilo marsikteri šoli in marsikteremu učitelju, ako bi bila samo srenja njegova zapovednica.
Učitelja naj podpira
5.	duhovna in svetna gosposka. Obe imate svojo pravico do šole, tedaj tudi obe svoje dolžnosti do nje. Kako spodbudljivo je učitelju pri sercu, ko pri svoji gosposki dobiva hitro pomoč in pravico, kedar je potrebuje in prosi!
Ako ima tedaj pridni učitelj na vseh teh omenjenih straneh dovolj in zdatne podpore, se gotovo šola lepo razvija in donaša takega sadu, kakoršnega pričakuje in zahteva od nje cerkev, domovina in deržava. Bog daj, da bi tako bilo! P.
N r a v n o s t.
Vse, kar je pri izreji, mora svoj n ravni namen imeti, in napačna je misel tistih, ki pravijo, da more človek dospeti do pravega spoznanja svoje neumerjoče duše in do spoznanja svojega namena, čeravno se njegove dušne zmožnosti že v zgodnji mladosti ne vkvarjajo z ničemur drugim, nego le s poverš-nimi, zelo plitvimi nauki, ki nimajo nikakovega vpliva na mo-ralično stran človeškega izobraženja. Svetni nauki, v kterih se malo, ali celo nič ne nehaja, kar bi merilo na moralično stran človeške izomike , nimajo, bi rekel, prav nobene koristi za občno človeško druščino. Kaj neki hasne vsa svetna zgodovina nježni mladini, ako le to vé in zna, kedaj je ta ali uni vladar svoje podložne vladoval; da je bil ta vladar lepe in krepke postave, a drugi zopet majhne in čverste, ako djanja
v zgodovini navedenih vladarjev ne cikajo na raznoterne strasti in kreposti naše mladine, in je ne zavračajo od krivega, brezbožnega djanja, napeljevaje jo k bogoljubnemu, pravičnemu življenju! Kaj hasne človeku jezikoslovje, Iepopisje, matematika i razne druge vede in znanosti, ako pa človek pri vsem tem nima pravega spoznanja, o svojem pravem namenu! — Da bodo svetni nauki koristili enako posainesnemu človeku, kakor občni človeški druščini, more se učitelj pri vsakem, bodisi pri kterem koli nauku, vedno ozirati na moralično stran človeške izomike; ne sme pozabiti njegove neumerjoče duše, ki je vdih božji, torej — naj veči zaklad, ki ga hrani trohljivo njegovo telo. Ne sme se tedaj gledati samo na to, da se mladina vkre-puje in vadi svoje telo v raznih spretnostih, ki je zahteva človeška druščina, temveč gledati je treba tudi na to, da mladina zališa svojo dušo. Mladost mora biti plemenita, krepka in čversta, a to ne samo po telesu, temveč veliko bolj po svoji duši; ona mora imeti žlahtna, plemenita čutila. Človek, ki je vzrejen moralično in ki je vse svoje izobraženje od mladih nog zajemal iz nravnega vira, najde povsod pravo spoštovanje in neko vrednost, s ktero se ne more nikdar ponašati hinavec. Čelo nravno izobraženega človeka kaže, da je nravno olikan; njegove oči izrazujejo dobroto in ljubezen do vsakega človeka, in vsa njegova vnanja obnaša kaže, da so njegova čutila vir naj lepših, Bogu in ljudem dopadljivih, krasnih misli, ki mu napajajo njegovo dušo, in vodijo vse njegovo življenje; a ravno nasprotno je to vse pri človeku, ki nima nravne olike. — Napredek v nravnem smislu bodi tedaj naša perva potreba, naša perva skerb in perva dolžnost. Perva potreba in perva dolžnost vsakega človeka pa je, da skerbi za svojo ne-umerjočo dušo, ktera se le takrat neoskrunjena ohrani, ako se človek privaja nravnosti. — Da bode naša mladina enkrat krepka in čversta, da bode narodu in deržavi na čast in slavo, zali-vajmo jej tedaj skerbno nadepolne kali duha in serca s pod-učevanjem, ki se vjema z nravnostjo in pravo kerščansko v zrejo.	Iv. Tomšič.
Stari in mladi Slovenec.
Vaditi.
8. Dostikrat sein že mislil, da ima glagol na-vaditi (cf. vedem — vesti, vodim — vodili) in ravno tako tudi samo-stavnik na-vada, vaja več v sebi, kakor sedanji Slovenec navadno z njim zaznaninja.
O. Vaditi pomeni accusare, incitare, supponere, repre-hendere, vada calumnia, navaditi impellere, vaditi se conten-dere, svada contentio, in ser. vad loqui govoriti, s predlogom: vi disputare.
S. Torej piše Gutsman: Od hiše kapljive in žene svad-Ijive, reši nas! Znano mi je tudi ovaditi koga, t. j. zato-žiti, naznaniti; s vad iti se (worteln, zanken) t. j. spreti, skregati se. Pa saj ni naša svada isto kar nemški „Suada, Suade" (Redefluss, angenehm lliessender Vortrag)? In Terste-njak meni, da je iz vad — v and staro imenovanje Vand — Vend — Vind (šumeč, govoreč, sloveč), tedaj slovensko.
Vašinu.
S. Koj sem se poprijel oblike vaš in (e vestra regiono oriundus) in naš in (nostras), ker mi tako kratko pa krepko zaznamva vašega ali našega človeka. Glasi se bolje od naši-nec, vašinec. Dobro mi bode služila časi tudi našinstvo (res nostrae) in vašinstvo (res vestrae).
O. Hrovat pravi tudi na pr. govori naš k i t. j. po naše nam. mojega našisky (nostro more).
Velii.
O. Poslednji čas so jeli slovenski pisatelji večkrat rabiti obliko veli- ali vele- vsaj v sostavah, in prav bi bilo, da jo pisarijo še bolj pogostoma nekaj, ker je krajši mimo velik - o, nekaj ker se lepše glasi: velelep, vele-um, -glav, -ok, -ust, -glasen, -daren, -dušen itd.; velemož ali velimoža (optimatum unus, insignis, dynasta).
Meni je posebno všeč Vaš velim i, -ma, -me (velmi, velma, valde, sehr), glagol veličiti in veličati (evtollerej, — s§ (extolli), veličiv in veličav (superbus, arrogans, inanis gloriae cupidus), veličaj superbia, veličije, velično magnifice, velič-nost, velikota, veličestvo itd. Zlasti pa sem spoznal, da ste
Vi (Ijali veliki (lan, velikodenni, velikodnevni, kakor pravim zdaj še veliki četertek, veliki petek, velika sobota, velika nedelja, zakaj bi ne govoril ravno tako tudi veliki dan, kakor govorim velika noč, sveti dan? Zakaj imenujejo Slovenci god vstajenja Gospodnjega ravno velika noč ali „velikonoč", je bilo sini ter tje brati. Jaz hočem pa v prihodnje „pascha, dies paschalis" zvati vsaj večkrat po Vaše: v é 1 i k i dan.
Veselü.
O. Sej se ti bodo verstniki in tovarši smejali, če boš take besede pobiral po mojem hramu, ki jih imaš že od nekdaj tudi v svojem!
Kes je, da se rad veselim in me mika veselje, ali vse premalo rabimo Vaše vesel o vat i in veselovanje, ves ein o (veselno vino), veselost in veselnost, veselstvo. Mika me še posebej, ker se mi kaže v nji korenika besede vesna t. j. veseli čas ali spomlad.
O. Ser. vas amare, vasna bonus, vasanta ver (tempus amoenum), rad. vas, us splendere.
S. Morebiti se vjema z vesna vsaj časi moja vesnisa, prijetna, svetla vas, dolina, ki je pa časi berž ko ne namesti besnica t. j. huda, hudobna, zlobna. Tudi se mi bo vstreglo tu pa tam z glagolom v es no va t i vernare, kakor mi je v navadi zimo va t i hibernare.
Vetühü.
S. Ta prilog ima Metelko v slovnici, in mislim, da je lat. vetus; vendar se mi čudno zdi, da je bil Vam tako navaden: vetühü, vetühati, — ostï, — ota vetustas, vetüsiti an-tiquare, vetušati antiquari, vetšan in vetšal vetus itd.
O. Ser. vatsas annus, gr. ¿'tog, lat. vetus. Sveto pismo se stsl. kliče: Knigy vethago i novago zavêta na pr. vü gradé Ostrozê 1. 1581.
S. Jarnik kaže razloček med vetih vetha, vetho sachalt in star lebens - alt, in izpeljuje iz tega celo veča, na večo iti, večvati, večovne bukvi itd., ter pravi, da je veča po Koroškem: alte Stift, Giebigkeit (neue Anlagen = novice).
Zdravo telo naj boljše blago!
Vsakemn človeku je na tem svetu zdravje naj ljubše; in res, komu bi tudi ne bilo, ker zdravje nam daje moč, zadovolj-nost in veselje! Zdrav človek je pač srečen. Koliko je bogatinov, ki bi radi dali polovico ali pa še celo vse premoženje, da bi le ozdraveli. Hudo je, ako boli noga, hudo je, ako te boli roka, še hujše, ako te bolijo zobje; naj hujša bolezen pa so bolne oči. Kako hudo se godi slepcu, ki ne vidi belega dneva, ne lepega solnca, ne blede lune, ne svetleh zvezdic! Kako mora tedaj biti zdrav človek hvaležen Bogu za zdrave oči, za ta veliki dar božji!
Ker je tedaj oko tako imeniten ud telesa, se torej tudi mnogo piše o njem. Skušnja pa uči, da vkljub temu, ako vsak oči naj bolj ljubi, vendar le naj manj za nje skerbi, in, ako mu obole, si jih lahko naj popred spridi. Koliko ljudi po deželi je že zgubilo ljubo luč svojega očesa ravno zarad tega, ki so, kedar so jim oči obolele, berž tekli okoli vseh vračarjev, hitro znesli olja z vseh kotov skup in si oči mazali, mesto da bi bili šli h kakemu pametnemu zdravniku, ki je v tej reči gotovo bolj izurjen, nego stare babure.
Ako je človek bolan na druzih delih telesa, gotovo jih ne bo z delom preobkladal, in jih bolj natezoval, kakor pa morejo prestati; temuč šel bode h kakemu pametnemu in modremu zdravniku in mu razodel svojo bolezen. Ako ti, na primer, kaka reč v želodcu ostane, se gotovo ne boš več tako do sitega najedal, kakor popred; izvolil si bodeš tudi raji lahkejše reči in gledal, kako bi zopet kmali ozdravel. Ako te boli noga, bo se ti hoja sama ustavila; bolna roka ne more tako delati kakor zdrava itd. Vse drugače pa počenjaš z očmi; če so zdrave, morajo ti brez usmiljenja naj hujše reči preterpeti; ako ti obole, se komaj zmeniš za nje in vedno dalje delaš, dokler moreš. Noben prah se ti ne zdi prehud, nobeno vreme preslabo, da bi te zaderževati moglo od vsakdanjih veselic. K večemu, ako po-kladaš kako bezgovo gobico, ali pa kako mokro cunjico na nje, kakor da bi jih s tem moral k zdravju, naj si bo že lek pravi ali ne, to ti je vse eno.
Tedaj, ljubi „Tovarš", mi gotovo ne boš zameril, ako ti pošljem kake dobre svete o tej reči. Kdo bo tajil, da mu ni
med vsemi peterimi počutki vid naj ljubši in naj drajši? Gotovo ga ne dobiš pod solncem pametnega, ki bi ti dal oko za cel svet in vse bogastvo. Vsakemu pa morebiti ni znano, da je oko že od mladih nog do sive starosti vedno podverženo bolezni , ktere ga slabe in včasi še celo popolnoma pokvarijo in oslepe. Drugi telesni udje so že dostikrat pri rojstvu poka-ženi, in hvala Bogu, da se pri očeh le malo kedaj kaj takega primeri. Ljudje terdijo, da, ako je oko že o mladosti svojo ljubo luč zgubilo, da je bilo že slepo rojeno; ali to ni bilo tako , temuč vzrok temu so bile od začetka le majhne bolezni, kterih si nezmožno dete samo ni moglo ozdraviti; redniki in roditelji pa se še za nje zmenili niso, ali pa jih ne zapazili. Ali ne samo o zgodnji mladosti, temuč tudi po dokončani rasti se ta neprecenljivi dar božji pokvari, bodi si po neprevidnosti, ali po nesreči, ali pa, ker človek včasi dobro ne pozna reči, ktere so očesu škodljive. Torej skoraj neverjetno pa vendar resnično je, kako je to, da imajo mnogokrat nektere bolezni v očeh nekako termoglavnost. Bolnik take bolezni z začetka še ne zapazi ne, ter živi po svoji vsakdanji navadi, kakor popred.
Zali Bog, da so še dandanašnji taki zdravniki na svetu, kterim so očesne bolezni malo mar; toda Bog ne daj, da bi tukaj obiral vse zdravnike, kteri so takim boleznim kos; vsa čast in hvala jim bodi! Nekteri zdravnik pa misli, da je vse opravljeno, ako bolno oko s kako pobarvano vodo omije ali s kakim mazilom pomaže. Zdravju ni nič bolj nevarnega, kakor taki zdravniki, ki ne poznajo dobro zdravil, in zapišejo take, po kterih je bolezen vedno hujša, mesto boljša.
Ako pa je imel bolnik umnega zdravnika, ki mu je zapisal prava zdravila, ali on jih je zanemarjal, potem naj sam sebi za uho založi, ako mu je hujši, in ako sčasoma hira.
Tako, na primer, ima kak tak bolne oči, ki ima veliko opravila z branjem, s pisanjem ali z učenjem, kjer oči posebno veliko terpe, in zdravnik mu svetuje, da naj se bolj varuje, in on vendar temu vkljub dalje rije in rije; potem je sam kriv, ako se mu vedno očesna luč zgublja in zmanjšuje.
Take in enake reči se vidijo dan na dan, in ni se treba čuditi, ako oči obolč, če si sicer kaj bolan, kajti oči in drugi organizem so s seboj tako v tesni zvezi, kakor udje verige. Oči lahko vsaka majčkina stvarica pokonča, zato, ker so iz tako drobnih in majhnih materij sostavljene.
Te in enake skušnje dajejo očesni dietetiki mnogo obšir-nosti, kajti ona ima nalogo ne samo splošne škodljivosti, kakor so, postavim, prah, preojster zrak, branje, pisanje itd., temveč je tudi njena naloga, da odpravlja in zboljša, kolikor je mogoče, bolezni, ktere se vsled združenja oči z drugimi organi zgodijo. Marsikdo bi ne verjel, da zarad druzih bolnih udov tudi oči dostikrat obole; tako n. pr. piše dr. Eulenburg: „Videl sem čversto in lepo rudečo deklino, ki se je na glavi hudo potolkla, in od tega je začela v dvoje gledati" (Schielen, Doppelsehen), in Anglež Wardop pripoveduje, da je neka deklica biser po-žerla in zarad tega popolnoma oslepela, potem pa, ko je biser zopet iz sebe spravila, je zopet vid zadobila.
Vsakemu je znano, da mu je takrat temno pred očmi in mu vse mergoli, kedar mu je slabo. Torej se iz tega lahko po pravici sklene, da želodec in prekuhovanje njegovo grozno veliko očem škodujeta, to je takrat, kedar kaj nezdravega po-vžijemo. Ako kaj nevšečnega in ostudnega gledamo, se nam dostikrat gnjusi; to pride tudi od tod, ker so oči v tako tanki zvezi z vsem organizmom. — Razširjena punčica je dostikrat znamenje, da so v čevih gliste in drugi červi, in to je vzrok, da se bolnikom dostikrat vzdiguje, ko jih ozdravljajo.
Jaka Premisl.
Zcmljepisje v ljudski šoli.
(Dalje.)
§. 7.
Zrak po gorah.
O. Gora v nepretergani versti ali posamesnih, ali v panogah imamo na Kranjski zemlji veliko. Gore zemljo lepšajo in ljudem koristijo. Pust in a je dolgočasna, prijetniša pa in človeka bolj razveseljuje dežela, kjer niso le polja, gojz-di in travniki, ampak se tudi verste male ravnine, griči, nižave in gore, iz kterih izvirajo šumeči potoki in dereče reke. Tudi zemlja tam marsikaj rodi; v goratih deželah so gojzdi in kamenje; nahaja se tam ruda in oglje, s kterim se topi. Prebivalci po gorah vživajo tudi čistejši zrak, in so tudi terdneji in močneji.
J. Po gorah tedaj bolj veter vleče, kakor po dolinah, tedaj je čistejši zrak.
O. Veter tudi vleče po ravninah, dostikrat po mahu in pustinah, kakor po gorah. Marveč tukaj mislimo lastnosti gorskega zraka, tudi kedar ni vetra. Zraka ne vidimo, čutimo ga pa, kedar se zamaje. Zrak se razprostira po vsi zemlji; tišči v vse špranje in luknjice, tudi, če jih ne vidimo. Zrak je tedaj tekoč in raztegljiv. Če se kupica v vodo povezne, voda mehurčke poganja. Iz tega se spozna, da je zrak ložeji od vode. Zgornji zrak tišči na spodnji, tedaj je ta gostejši kakor uni; od tega pa pride, da se ložeje diha, če so hribi srednje visokosti. Po visokih gorah je pa zrak pretanek in človeka sili, da prehitro in prenaglo sope. Tanek zrak tudi manj nosi, kakor gost; tedaj se tudi tiči vzdigujejo le do neke daljave. Ravno tako je tudi z dimom; kedar visoko pride, se pa razide. Iz vode in vlažne zemlje se vzdigujejo soparji v kviško; spreminjajo se v megle, ktere se sprehajajo po gorah. Vzdigujejo se, in se v višjem zraku razdele, da jih kar ni viditi, ali pa se v oblakih nad nami vidijo; to je pa gotovo znamenje, da so ložeji, kakor zrak, ki je pod njimi. Kedar se pa zgoste, pa pridejo zopet na zemljo v deževnih kapljicah.
J. Kako je pa to, da je po gorah merzleje, in da tam sneg dalje leži, kakor po dolinah in na ravnem?
O. Solnce gorenji zrak po gorali manj more razgreti, kakor doljeni in spodnje okoje pri gorah. Zato se pa sneg tam kasneje raztaja, kakor v ravnini, in po naj višjih gorah je večen sneg in led. V naših gorah imajo verhi, herbti in nižave med njimi, če so višeji nad 8000 čevljev, večen led. Ta viso-čina se imenuje snežna mera. Da tam štirinožne živali živeti ne morejo, se lahko razume, k večemu le divja koza, kozorog in mermljača; tudi rastline tam ne rastejo.
§■ 8.
Podnebje in rastlinstvo po gorah.
J. Ali so po gorah zmirom merzli dnevi, ali je tam gori kedaj gorko?
O. Tudi po gorah so gorki dnevi, kakor pri nas v dolini; vendar, če soštejemo merzle in gorke dneve pri nas in na gorah, najdemo, da je pri nas več gorkih dni, kakor tam; to se reče: obnebje ali zračje je tam merzleje. Ta beseda tedaj pove
navadno vreme v kakem kraji. Po toplih in merzlih krajih imajo gorke in merzle dneve, pa tam je več toplih dni, kakor tukaj, in vreme je rastlinam vgodnejše.
J. Pa vendar tudi po gorah žito raste, kakor pri nas.
O. Tukaj pa je treba razločiti. Po goratih deželah je obnebje v globinah drugače, kakor po senčnatih okrajih. V Cemšeniku, postavim, je veliko višeje, kakor na Šmarni gori, pa vendar tam gori še marelice rastejo, ker imajo tamkej celi dan solnce. Na Vranskem je vse drugačno, kakor v gornji savinski dolini, ker uni kraj je bolj proti solncu, ta pa je bolj v senci. Spod visokih planin, ktere pokriva večni led, rastejo naj lepši kostanji in orehi; še celo terta rodi. Višeje so hrastovi in bukovi gojzdi in lepi pašniki. Višeje raste smreka in jelka. Tudi to počasi jenja, in drevje, kolikor ga je še, vse je pritlikasto. Nekoliko višeje drevje več ne raste, vendar se nahajajo razni mahovi, in planinske cvetice rastejo tik večnega snega.	CD«'j«
Spodbudna pisina.
„Kteri so jih veliko v čednosti podučili, se bojo svetili kakor zvezde na nebu vse večne čase."
IV. Pismo.	D*°- »•
Preljubi moj!
Danes se hočeva nekoliko pomeniti o prelepem , toda te-škem učiteljskem stanu. Preljubi! Po božji neskončni dobroti in previdnosti sva tudi mi dva v učiteljski stan poklicana. — Sam Bog je perva človeka podučeval. Potem je Bog poduče-val človeštvo po očakih in prerokih. Nazadnje pa je poslal še celo svojega Sina na svet, da bi ljudi podučeval. Ta je zopet svoje učence in aposteljne po vsem svetu poslal ljudi učit. Glej, kako imeniten je učiteljski stan! Tudi nam učiteljem je naloga, da podučujemo. Večno gorje mu, kdor to naloženo nalogo leno opravlja! — Učiteljski stan je pa tudi težaven in siten; to si že morda večkrat slišal. Latinski pregovor pravi: „Quem dii odere, paedagogum fecere", t. j.: „Kogar so bogovi čertili, so ga za učitelja naredili". Pa ljubi moj! Latinci so bili pagani, in niso imeli zaumenkov o pravi ljubezni do bližnjega. — Res je, da tudi sedanji svet kaj pičlo plačuje učiteljev trud, a večje
je plačilo, ki nam ga obeta za to kerščanska vera. — Vedi pa, ljubi moj, da ima vsak stan svoje križe in nadloge; tako je naredil neskončno usmiljeni Bog, toda le k našemu pridu. So pa tudi nekteri, ki jih njihovi stan bolj žuli in tlači, kakor druge. Kdor ni voljen in poterpežljiv pri svojih opravilih, čuti veliko več grenkosti in težav v svojem stanu. Kdor si učiteljski stan izvoli le zarad zložnega življenja, ali iz kakega drugega vzroka, ta se močno moti, in tak tudi ne more biti nikoli zadovoljen, kajti v učiteljskem stanu ima vse kaj drugega, kakor to, kar si je domišljeval. Gorje takemu nesrečnežu! Ljubi moj! svetoval bi ti, da bereš jako podučljiva pisma, kakor sta si jih v četertem „Tovarševem" tečaji dva slovenska učitelja, Sveto-slav in Tugoslav, dopisovala.— V imenovanih pismih Sve-toslav prav lepo podučuje in tolaži Tugoslava, ki je vedno žaloval. Tako dolgo ga je podučeval, da nazadnje že poredni Tugoslav ni hotel več Svetoslavu odpisati, kar je potem Svetoslav tudi „Tovaršu" potožil, rekši: da mu Tugoslav noče nič več odpisati, češ: „Ti in tvoji sveti pojdite rakom žvižgat! Tvoje lepe besede mi ne zašijejo sterganih žepov in ne zboljšajo mojega ubogega stana". No, to je pa malo preveč bilo od porednega Tugoslava! Zato je pa vedno tugoval, ker ni hotel dobrih svetov svojega prijatelja poslušati, in se jih ni hotel in vedel v prid oberniti. Pregovor naš pravi: „Komur ni svetovati, mu tudi ni pomagati". — Ti pa, predragi moj! ne posnemaj Tugoslava, temuč, ako kako dobro zerno najdeš v mojih pismih, ravnaj se po njem, in dobro si ga zapomni. Ako tako storiš, ti ne bode žal. Bodi moj prijatelj, kakor sem tudi jaz vedno
tvoj odkritoserčni
Ivan Zamik.
Šolsko blago.
Iz slovnice. *) Glagol. Kaj dela kosec? Kaj dela perica? Kaj je z drevesom?
Kosec kosi. Perica pere. Drevo cvete.
Kaj se je zgodilo s travo? Kaj se je zgodilo s perilom? Kaj je z drevesom?
Trava je pokošena. Perilo je oprano. Drevo je razcveteno.
*) Slovnica za ljudske šole bode kmali gotova.
Vr.dn.
Kaj dopovedujejo besede »kosi«, »pere«, »cvete« ? kaj povedi besede »pokošena«, »oprano«, »razcveteno?«
Te besede dopovedujejo, kaj osebe ali reči delajo, ali kaj se ž njimi
godi.
Beseda, ki dopoveduje, kaj oseba ali stvar dela ali terpi, ali v kterem stanu je, se imenuje glagol.
Koga sin ljubi? Kaj greje zemljo?
Sin ljubi očeta. Solnce greje zemljo.
Od koga in na koga prehaja glagol »ljubi«? Od kaj in na kaj se prehaja glagol »greje« ?
Glagol »ljubi« se prehaja od sina na očeta, glagol »greje« pa se prehaja od solnca na zemljo.
Glagol, kteri kaže tako djanje, ki se prehaja na kako drugo osebo ali stvar, je prehajavni glagol; tisti pa, ki kaže tako djanje, ki se ne prehaja na kako drugo osebo ali stvar, je neprehajavni glagol, n. pr.: Deček skače. Solnce sije. Dete spi.
Kaj se godi o hudi uri?
Bliska se, germi in treska.
Kdo to dela?
To dela neka tretja oseba, ki ni imenovana.
Glagoli, ki se rabijo samo v tretji edinji osebi, so brezosebni glagoli.
Književstvo.
Nova knjiga, učiteljem prav primerna, je prišla na svetlo. „Danica" o tem delu takole piše:
„Izverstno in močno obširno delo o odgoji ali izreji je spisal slavnoznani francoski škof Dupanloup, ki je pred kratkim na svetlo prišlo tudi v nemški prestavi z naslovom: vDie Erziehung, 3 Bände, von Bischof Dupanloup, Mainz, Kirchheim." Pisatelj, ki slovi po svoji učenosti med francoskimi škofi, in se je poprej sam veliko pečal z izrejo, je gotovo spreten, tako tehtno in obširno reč v keršanskem duhu obravnavati zoper toliko nasprotnikov, ki hočejo izreje in omike brez Kristusa na paganski podlagi. Zato je to izverstno delo, pisano v prav gorki besedi, je na Francoskem v kratkem sedem natisov doživelo, in se prestavlja v različne jezike, ter razširja hitro po daljnem svetu. Enoglasno stavi kritika to delo med naj izverstniše sedanjega časa: celo amerikanski časniki (Wahrheitsfreund , Cincinnati) priznavajo, da je slavno delo slavnega pisalca celo pričakovanje prekosilo, ter pravi, da narodi sveta so ozdravljivi, sredstvo v to je prava izreja mladega zaroda;
ta zamere vse popraviti, vse rešiti. Te bukve vtegnejo veliko blagra obroditi, ako ti, kterim je izreja izročena, starši, učitelji, duhovni in gosposka ravnajo, po osnovah in vodilih te knjige. Naj veljajo le besede tudi pri nas, ter naj nas njena obširnost in cena nikar ne straši, temuč le zagotovlja tehtnost tvarine in izverslnost slavnega pisatelja\u	Iv. Zamik.
®©pisi ti noviee.
Iz Celovca. Razpis d r u ž b i n i h daril in vabilo za tekoče leto. — V povzdigo domače književnosti in v omiko slovenskega naroda razpisuje s tem družba sv. Mohora za prihodnje leto sledeča darila:
a)	sto in petdeset goldinarjev za najboljšo povest v obsegu blizo petih tiskanih pol, kterej naj se vzame tvarina, če je mogoče, iz domače zgodovine ali vsaj naslanja na njo; celo djanje naj se tako razplete, da bode delo mikavno za mladež in slovensko ljudstvo sploh. Ako ne pride darila vredne izvirne povesti, podeli se sto goldinarjev najboljšemu prevodu kake zanimive nravno-podučne povesti v tem istem obsegu.
b)	sto in dvajset goldinarjev za najboljše gospodarsko delo n. pr. o živinoreji, ratarstvu, bučelarstvu, domačem gospodinjstvu ali pa kakem drugem važnišem gospodarskem predelu (razun sadjereje) — v obsegu blizo petih tiskanih pol.
c)	sto goldinarjev za štiri krajše izvirne nravno-podučne pri-povesti, vsakej po 35 goldinarjev v obsegu blizo ®/3 ali ene tiskane pole; in
d)	sto goldinarjev za štiri krajše podučne spise raznega za-popadka, vsakemu po 35 gold. v obsegu blizo a/3 ali ene tiskane pole.
Vsi spisi nuj bodo prav lehko umevni in zanimivi, da bodo mladino in sploh priprosto ljudstvo slovensko pošteno razveseljevali ter jim um in serce požlahtnovali. Vsi rokopisi naj se pošljejo družbi vsaj do 1. decembra 1. 1868. brez podpisanega imena, ktero naj se v zapečatenem listu priloži; rokopis, ki družbi pozneje dojde, ne bo se mogel sprejeti. 1'risojena darila se izplačajo na Vodnikov dan (3. febr.) 1869. leta.
Pri tej priložnosti ponavlja družbin odbor svoje vabilo vsem čast. gg. dekanijskim in farnim predstojnikom, pa tudi vsem drugim rodoljubom, ki jim je v resnici mar za pravo kerščansko omiko našega naroda, da pridobodo družbi sv. Mohora, ki tiska svoje letošnje bukve v 11000—13000 iztisih, po vseh slovenskih straneh prav veliko diuž-nikov, da jih more konec mesca junija s toliko večim številom raznih podučnih knjig razveseliti. Da se more pri premnogih opravilih o pravem času vse v red spraviti in občni imenik tudi v tiskarnici do-veršiti, zato je čas pristopa za 1. 1868. do 31. marca t. 1. Ponižno
torej prosimo, da nam dojdejo oglasila vsaj do vstanovljenega obroka (časa) t. j. 31. marca t. 1.
V Celovcu 1. februarja 1868.
Odbor družbe sv, Mohora.
Iz slovenograške okolice. — R. — Učiteljsko društvo vDrav-berci (Unter-Drauburg) je imelo dne 6. svečana svoj pervi glavni zbor. Po kratkem pa jedernatem ogovoru v. č. g. prošta Kogelnika se je volil odbor. Za pervosednika je izvoljen v. č. g. Matija Ko-gelnlk, prošt v Dravberci, za podpredsednika g. Franc Hafner, učitelj v Starem gradu, za odbornika gg. Viktor Puh ar, župnik v Libeličah, in Franc Zahn, učitelj, za tajnika g. Jakob Lopan, učitelj v St. Janžu, in za denarničarja in knjižničarja, g. Jože Crnut, učitelj v Dravbercih. Društvo šteje sedaj 25 udov, ter ima 9 peda-gogičnih časopisov. Nadjamo se, da se jih bo pridružilo še več, ke-dar spoznajo, koliko se premore z združeno močjo. — Dalje se je obdelovalo pri omenjenem glavnem zboru sledeče vprašanje: „Koliko realne tvarine in kako naj se spretno vpleta v poduk?" — G. Hafner je povdarjal, da se po šolah na kmetih le premalo gleda na poduk v kmetijstvu, ter je terdil, da so berila o tej zadevi zelo pomankljiva. Učitelj ima tedaj dolžnost, da dostavlja, kar primanjkuje. Potem pravi, da pri vsaki šoli naj bi bil dostojno velik vert, kjer bi se učili dečki sadjoreje, dekleta pa umetne sočivjareje itd. Kdor pa hoče dati, mora sam imeti. Učitelju je tedaj treba marljivega napredovanja v tem predmetu. Ker ima pa ravno naše društvo važen namen, da pelje učitelje do toliko zaželjene omike v vsakem obziru, predlaga g. Hafner, da naj se kupi nekaj obširnih knjig o kmetijstvu. Predlog je bil radostno sprejet.
Na zprašanje: „Kaj zahtevajo sedanji časi od ljudske šole, in kaj tirjajo šole od sedanjosti?", je g. Crnut jako dobro odgovarjal. „Vse sedanje tako imenovano liberalno časnikarstvo", je rekel, „vpije po ločitvi šole od cerkve, češ, da je cerkev kriva, da šola v vsem ne zadostuje sedanjosti". Učiteljske pripravnišnice se morajo po duhu časa prestrojiti. Zmirom več se tirja od učitelja, tako da so tiste znanosti in vednosti, kterih si nabere v pripravnišnici, kakor kapljica proti morju. Vendar ga navdaja sladka nada, da bodo učitelji skoraj zadostovali sedanji tirjatvi, kajti naj več vsi posamesno ali v društvih se trudijo kakor nobeden drugi stan, da bi se dalje izobraževali. Šola pa tirja od sedanjosti, da se ločijo vsa postranska opravila od učitelj-stva; ta posel naj se postavi duševno in materijalno na tako stališče, da se učitelju ne bo treba vedno s skerbjo boriti, s čem se bo preživel v siromaštvu; v uboštvu hira duh in telo. „Ne dajte šol," je g. Crnut navdušeno klical, „v roke nevednim županom, ki njenega vpljiva za blagor človeštva ne poznajo; ako želimo šoli razvoj, dajmo ji samostalnost".
Na to je odgovarjal na vprašanje: „Kaj naj šola stori, da strastnemu hrepenenju po razveselovanju pri otrocih v okom pride", g. učitelj Lopan. Pravil je, da šola v tej zadevi le malo premore, posebno, če ji starši ne pomagajo. Naj spretnejše sredstvo se mu zdi, da
se otroci vadijo nikdar ne biti brez dela; delo naj bo njih razveselo-vanje, se ve da taka dela, ki so njih duševnim in telesnim zmožnostim primerna. V šolah na kmetih mu kaže kmetijstvo naj več priložnosti k temu. Sadjereje, bučelarstva, sviloreje — dekleta umetne sočivjereje — naj bi se praktično učili; namesto igrač naj bi delali majhino kmetijsko orodje i. t. d. „O pomenbi narodnih pesem pri podučevanji je bral podučitelj g. Šal igo svoj izversten spis. Pervi glavni zbor ima biti vSlovenogradcu 9. septembra; vendar ima odbor pravico ga prej sklicati, kar sami želimo. Bog daj mlademu društvu spešen razvitek.*)
Iz Ribnice. Prijazna opomba g, dopisniku iz Veli-kovca na Koroškem. „Novice" so 39. januarja t. I. prinesle zares žalostno, milovanja vredno dogodbo 60 let starega učitelja. Globoko v serce mora presuniti ta novica vsakega sočutnega človeka, še bolj pa slehernega učitelja. Ako nam noben človek ne more drugače pomagati k boljšemu stanju, naj nam saj še zadnje iskrice zasluženega spoštovanja pri prostem ljudstvu ne zaduši. Kako bo tudi učitelja britka misel, da bo moral na stare dni svojo doslužnino kot čednik po hišah ali celo v zaporih iskati, veselega peljala med ukaželjno mladino v šolo! — Naj bi se torej take v serce segajoče dogodbe zanaprej saj po slovenskih časnikih ne razglaševale!	Učitelji v Ribnici.
Iz vipavske doline. Z velikim veseljem smo ravno kar izve-dili, da je pravica vender le zmogla: ministerstvo nauka in bogočastja je po dogovoru s c. k. deželnim predsedništvom in knezo-škofijskim ordinarijatom našim prečastitega našega dekana gosp. J u r j a Grabrijan-a zopet postavilo za okrajnega nadzornika ljudskih šol.	(nVov.u)
Iz teržafike okolice. Iz šolskega odbora sta izvoljena g. g. De Rin in Nabergoj za šole v Verdeli in Rojani. Učitelji in učenci se tega vesele, ker pogovarjali se bodo ž njima v svojem domačem jeziku.	(„Prim.a)
Iz Ljubljane. Gimnazija in realka ste pervo polovico šolskega leta sklenile pred pustnimi dnevi; druge deške in dekliške šole pa ga bodo ta in drugi teden do 11. t. m.
— Dunajski učitelji so ministerstvu predlagali, da bi se dosedanja navadna šolska darila odpravila.
Razpis učiteljske službe.
Po ukazu slavne deželne vlade 27. jan. t. 1. s št. 9656 se v Šentvida nad Ljubljano razpisuje nova učiteljeva in orglarjeva služba s 315 gold. letnih dohodkov. Prošnje za njo se ravnajo do preč. knezošk. stolnega korarstva (Domkapitel), in se oddajajo pri preč. konzistoriju v Ljubljani do 10. t. m.
Tudi „Tovarš" voši temu društvu naj večo srečo, — in želi, da bi se po zgledu dravberskih učiteljev še več enakih društev osnovalo med slovenskimi učitelji. (Slišimo, da se je tudi na Koroškem osnovalo učiteljsko društvo.) Pomagajmo si sami, in Bog nam bo pomagal!	Vredn.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk,
Tiskar in založnik: Jož. Rudolf MiUo.