UEf© I 23 KAR6A 1961 OSMA 3© DfN Štev 2 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE LJUBLJANA-BEŽIGRAD skladnejši razvoj gospodarstva in standarda Kake je treba razumeti objavo letnega družbenega piana in proračuna v našem časopisu? Kot predlog, ki ga je še vedno mogoče spremeniti. To je Poglavitni napredek v pripravah zn sprejem letnega družbenega Plana in proračuna naše občine. Snov zn letni družbeni plan in proračun se vsako leto pripravlja iz podatkov letnih planov gospodarskih organizacij in P° smernicah okrajnega družbenega plana. Letni plani gospo-a* sluh organizacij se v svojem zbiru večkrat ne ujemajo s splošnimi smernicami in predvidevanji. Močne odklone skuša od-ftvi J *e uslužbenec ljudskega odbora z neposrednimi razgovori ‘i Vi ?|avn|k‘ gospodarskih organizacij. O tako pripravljenih podatkih razpravljajo sveti občinskega ljudskega odbora, ditov °i •* ”s s.,110„l>re^°*e svetov dali ljudskemu odboru v potr-in ,l„ ot",ol‘ je po navadi potrdil, da je predlog v redu nredloir'v* V h t ” )mvnavo na zbore volivcev. Volivci so tak površno rTŽn S ■ar’ k! je že dokončno sprejeta in so zato 8preSlev„|P-r Ja,:i° njem- Iz vzrokov tudi niso dajali pravlia|J« n,nPred!0g0V- Nnto Uudski odbor še enkrat raz-sprejel ° Pl<( 0gU ,U ga navudi brez bistvenih sprememb benn S,,l° .^n^° *Prejemali družbeni plan, se je druž- dntke iz nr^n^ JaI,Jev,mo®no pnzširiIo. Že lani smo glavne po-volivce "-nn°*a l[,,z >u'le*a plana in proračuna razmnožili za SOD s,? L U\to* pn Objavljamo v našem ča- da'8;';/' ,m,*?000 ,z^odov naklade. Toda bistveno novo je to, o pri i ogi svetov najprej na zbore volivcev. Po obrnv- S telicam so zbori volivčevi ki i.^l' r sr.e.d,af“j° utemcljene spre-mnenja veči„c valivoe. on.’ večini''lii' 0l1 ‘“i- bi vS c-r :„ii::^! Toda to še ne pomeni, da ni boljših rešitev Po/ovoSe f t. vsi decembrski zbori volivcev s« .i: - i . ii,Jlirr'i'V" ” r’Vrir':- ’;"1" i0 »h vnnkem večjem ali novem Temeljne smernice in naloge družbenega plana za leto 1961 Družbeni plan občine Bežigrad mi leto 1961 se vključuje s svojimi temeljnimi smernicami v izvrševanje nalog, ki sta jih določila Zvezni, Republiški in Okrajni družbeni plan za leto 1961. Uspehi gospodarskega razvoja v letu 1960, ki se kažejo posebno v naglem naraščanju proizvodnje v 5. doseči vzporedno s povečanjem proizvodnosti dela in proizvodnje naraščanje osebne potrošnje in družbenega standarda. Istočasno je nadaljevati s pospešeno gradnjo stanovanj, šolskih, zdravstvenih, komunalnih in ostalih objektov; bodo tudi uresničene naloge le-i tošnjega družbenega plana. Družbeni bruto 1960 proizvod 27,039.032 30,539.405 Družbeni proizvod 13,967.938 15,995.155 Narodni dohodek 12,110.404 13,795.380 24. junij - pKa&nčk OBONE UUBLJANA-BEZlGRAD Ker je bila občinu Ljubljana-Bežigidd združena nikov (istega, g« je bolj pomemben za občino. Na z občino Ljubijana-.Crnuče, obe občini pa sta imeli predlog občinskega odbora ZB so sprejeli 24. junij vsaka svoj občinski praznik (Bežigrad: 7. september in tako bo odslej 24. junij občinski praznik » občini v spomin na !94t leto, ko so skojevci iz Ježice na ta dan napadli fašistično patruljo, in Cnniče: 24. junij, ko je bila tega dne 1941. leta ustanovljena Ra-šiška četa), je moral ohč nski ljudski odbor Ljub-Ijana-Bcžigrad izbrati izmed obeh dosedanjih praz- Ljubljana-Bežigrad. Hkrati na so odborniki priporočili občinskemu odboru ZB naj bi nroučil predlog, da hi bil tudi na področju občine Ljubljana-Rcžigrad 9. maj praznik kol v vsej Ljubljani. 24. junij in 7. september pa naj bi bila krajevna praznika v občini. Med svečano sejo ObLO ob zadnjem praznovanju občinskega praznika 7. septembra v bežigrajski občini vseh panogah gospodarstva, v intenzivni investicijski dejavnosti in povečanju osebne potrošnje in družbenega standarda, ter temeljne smernice družbenega plana gospodarskega razvoja FLR Jugoslavije in LR Slovenije za razdobje od 1961 —1965 narekujejo, da plan za leto 1961 določi naslednje osnovne naloge: 1. Povečati obseg proizvodnje v vseh panogah gospodarstva in doseči njihov skladnejši razvoj: 2. z uvajanjem modernih tehnoloških postopkov in avtomatizaciio ter z nadaljnjim razvijanjem vzpodbudnejših oblik nagrajevanja dvigati nivo proizvodnosti dela; 4. Za izpolnitev postavljenih nalog je treba nadalje razvijati delavsko in družbeno upravljanje, ki sta pogoj za nadaljnjo krepitev socialističnih proizvodnih in družbenih odnosov. DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Uspehi, ki jih je doseglo gospodarstvo v naši občini v letu 1960, nam zagotavljajo, da bo ob upoštevanju danili smernic dosežen za 12.9 % večji družbeni bruto proizvod kot v letu 1960. za 14.5% večji družbeni proizvod ter za 13,9 % večji narodni dohodek. S tem pa ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST DELA Novi gospodarski sistem bo nujno terjal hitro povečanje produktivnosti dela, pri čemer, bo treba prvenstveno izkoristiti obstoječo delovno silo in izvajati organiza-cijsko-tehnične ukrepe. Zaradi tega naj bi se v družbenem sektorju povečalo število zaposlenih le za 4,2 %. Ob takem porastu števila zaposlenih in ob predvidenem povečanju obsega celotne oroizvodnje in storitev lahko računamo, da se bo produktivnost povečala za 8.5 %• Delovna sila 1960 10.334 1961 10.768 Skladnejši razvoj gospodarstva in standarda iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Nadaljevanje rekonstrukcij IN OBNOVE V INDUSTRIJI j liulusl ri jsku prtM/vodnju v naši ! občini stalno narašča, kljub temu, da še mnofje go-spotiarske organizacije poslujejo v zastarelih, premajhnih prostorih in z iztrošenimi proizvodnimi sredstvi. Že v minulem obdobju so gospodarske organizacije vlagale maksimalna sredstva, da se tako stanje popravi. V tej smeri ugotavljamo v preteklem letu lepe uspehe. V Savskem naselju je začel s polno kapaciteto obratovati novozgrajeni obrat TELE, TONOSA pa je dokončala rekonstrukcijo strojnega parka v prvi fazi. Opekarna Črnuče je dokončala rekonstrukcijo ter s tem povečal proizvodnjo za 100%. Tudi druge gospodarske organizacije so v cilju povečanja proizvodnje v preteklem letu izvajale reorganizacijo proizvodnjega procesa in manjše rcKonstrukcije. V letošnjem letu bodo industrijska podjetja nadaljevala z rekonstrukcijami in obnovo strojnega parka. Tovarna kovinske galanterije pripravlja program za gradnjo novih poslovnih objektov, tako predvideva podjetje TUBA .razširitev dosedanjih poslovnih prostorov in prehod na proizvodnjo aluminijaste ambalaže. Podjetje Cementaf je že v lanskem letu pričelo z deli na izgradnji centralne gramoznice v Tomačevem, ki bo letos dokončana in bo lahko krila potrebe gradbeništva cele Ljubljane. Planica šport opušča proizvodnjo lesenih športnih artiklov in preusmerja svojo proizvodnjo na težko konfekcijo in camp-opremo. Kuverta povečuje strojno opremo, čeprav ji, primanjkuje poslovnih prostorov. Avtoobnova pripravlja načrte za preselitev v nove prostore ob Titovi cesti, prav Industrija tako Avtomehanika, ki bo začela graditi nove prostore ob Parmovi ulici. Elma na Črnučah ima izdelan program rekonstrukcije, ki ga bo izvajala v okviru razpoložljivih sredstev. Podjetje Jambor se je združilo s podjetjem Energoinvest iz Sarajeva in bo poslej poslovalo kot obrat tega podjetja. Zaradi večjih razpoložljivih sredstev mu bo omogočeno izvesti predvideno rekonstrukcijo. Med industrijskimi podjetji se pojavi tudi podjetje INDOP, ki pa ima na območju naše občine le začasni sedež. Opeka rniške obrate gradi v Podutiku in bo že letos začelo s proizvodnjo opeke na najsodobnejši način. Ljubljanske mlekarne se letos pojavijo v industriji, čeprav imajo karakter komunalnega podjetja. Obseg njihovega poslovanja je prerasel okvir razdeljevanja mleka. Industrija za elektrozveze opušča proizvodnjo v obratu na Linhartovi cesti ter bo tukaj koncentrirala celotni upravni aparat. Ker se združi s petimi podjetji elektroindustrije, bo v bodoče poslovalo kot obrat tega kombinata. Tovarna pisalnih strojev predvideva gradnjo nove montažne hale. Žal zaenkrat nima potrebnih investicijskih sredstev. V združeni občini je sedaj 1*5 industrijskih podjetij in 6 obratov, ki bodo letos imeli 13.859,300.000 dinarjev skupne družbene bruto proizvodnje. Šolski vrtec v Savskem naselju v izgradnji Večji poHiarek - pogodbenemu sodelovanji pri pridelovanju krompirja in ostalih povrtnin Plan bruto proizvodnje po panogah gospodarstva za leto 1961 INDUSTRIJA . . 000 din 13,859.300 KMETIJSTVO . . 1,060.453 GRADBENIŠTVO 8,153.624 PROMET 389.683 TRGOVINA 1,911.641 GOSTINSTVO 400.617 OBRT 4,508.464 KOMUNALA 200.469 KMETIJSKE ZADRUGE . . . , 55.242 Na področju občine Ljubljana-Bežigrad se v letu 1901 predvideva znižanje kmetijske proizvodnje na zasebnem sektorju, ker kmetijske površine postopoma prehajajo v upravljanje socialističnega sektorja. V letu 1980/61 je prevzelo v zakup kmetijsko gospodarstvo »Agrokombinat« v Ljubljani 230 ha njiv in travnikov. Po perspektivnem planu do leta 1965 pa se predvideva, da bo kmelijsko gospodarstvo »Agrokombinat« prevzelo še okoli 229 ha obdelovalnih površin. Pre- Kmetijstvo vzela zemljišča v zakupu se v letošnjem letu urejujejo in spremili jajo kulturo, zato bo v letu 1961 celotna kmetijska proizvodnja nižja. Pridelovanje krmnih rastlin je pod vplivom spremembe lastništva zemljiških površin, ker so prešle v upravljanje kmetijskemu gospodarstvu »Agrokombinat«. Z zmanjšanjem krme v zasebnem sektorju se bo v letu 1961 tudi znižala živinorejska proizvodnja. V naslednjem lelu pa se predvideva porast proizvodnje krme in v zvezi s tem tudi živinoreje na socialističnem sektorju. Kmetijskih obratov družbenih kmetijskih posestev na področju ObLO nimamo. Ta se predvidevajo v letu 1962 pri kmetijskem gospodarstvu »Agrokombinat« v Ljubija- 500 novih telefonskih priključkov Aprila meseca se bodo zaradi podvoza začela dela na Titovi cesti. Ta dela bodo močno ovirala cestni promet, ki bo moral biti preusmerjen na druge prehode preko železniške proge. Zaradi tega bodo močneje obremenjene Parmova, Vilharjeva, Linhartova, Janševa — Samova cesta itd. Letošnji program izgradnje ceste v naši občini bo delno omilil ta problem. Zgrajene bodo Samova cesta, Kržičeva, Smoletova, Livar- Promet ska in Pleteršnikova ulica, ^oprav-Ijeni bosta Janševa in Parmova cesta itd. Že lani so se začela dela na razširitev telefonskega omrežja, ki bodo letos zaključena. Precejšen del sredstev za ta dela so prispevale gospodarske organizacije in zavodi, predvsem tisti, ki bodo to omrežje uporabljali. Kapacitele telefonskega omrežju bodo povečane za 500 priključkov, s tem pa bo problem telefonije rešen za daljšo dobo. Edina gospodarska organizacija prometne panoge v naši občini, t. j. Globus špedicija, bo sredi leta prenesla sedež v občino Moste, ker se sedanji poslovni prostori rušijo za- šle v. 2 Stran 2 Zbor volivcev radi podvoza. S tem bo občina ob- moč obratnih enot tega podjetja v čutno prizadeta. naši občini, posebno še po prese- Z osamosvojitvijo podjetij PTT Htvi v prostore Avtomontnže v prometa bo povečana ekonomska Kamniški ulici. Kako bomo uporabili združena sredstva iz leta 1960 Potrebna Porabljena p ali zaprošena sredstvu I redlop sredstva v letu 1%0 20 't*1° Otroški vrtec Stadion 10,000.000 6,000.000 3 000.000 Pionirski dom Savsko naselje 2,000.000 — 2,000.000 Letovanje otrok 5,000.000 4,000.000 1,000.000 Novi otroški vrtec v Savskem naselju 52,000.600 32,000.000 20,000.000 Gradbeno podjetje Bežigrad 8,000.000 — 8,000.000 Avtomehanika 4,000.000 — 4,000.000 Ključavničarstvo (Kamniška »lica) 7,000.000 — 3,000.000 Inšlalatersko-klcparska delavnica (Samova cesta) 6,000.000 — 6,000.000 Kavarna Bežigrad 4,000.000 — 4,000.000 Obrtno podjetje »Hrast« (Linhartova cesta) 6,000.000 — 3,000.000 Kratka obrazložitev: Gradbeno podjetje Bežigrad potrebuje sredstva za povečanje strojne opreme. Obrazložitev zn Avlomehaniko je v predlogu plana zn gospodarske investicije. Ključavničarstvo potrebuje sredstva za kritje večjih stroškov investicijske izgradnje. Inštalntersko-ključavničarska delavnica potrebuje sredstva zn nadaljevanje lani začete gradnje delavnic. Kavarna Bežigrad potrebuje sredstva za preureditev kohinjc in delno preusmeritev v restavracijo. Podjetje »Hrast« potrebuje sredstva za nadomestitev strojne opreme. ni. Na celotnem občinskem področju deluje ena kmetijska zadruga, ki letos planira 55,242.000 din bruto proizvodnje, kar je za 41% več, kot so imele lani vse tri sedaj združene zadruge. V poljedelstvu in živinoreji se predvideva intenzivno organizirana proizvodnja pri kmetijski zadrugi na zemljiščih zasebnega sektorja. Pri žitih se bo zmanjšala proizvodnja pšenice, povečala pa se bo v glavnem proizvodnja krmnih žit, zlasti ječmena. Večji poudarek bo tudi v pogodbenem'sodelovanju pri proizvodnji krompirja in ostalih vrtnin. V sadjarstvu pričakujemo v letu 1961 povprečno dobro letino. Spomladanska pozeba v letu 1960 ni prizadelo večje škode zn pečknsto sadje, medtem ko je koščičasto sadje in orehi, ki so bolj občutljivi, [»ozeblo. V celoti te sadne vrste nn področju občine ne predstavljajo veliko. Zn kmetijsko proizvodnjo v letu 1961 je predvidena poraba 320 ton umetnih gnojil, kar predstavlja v primerjavi z lanskim letom povečanje zn 7 /n. Do leta -1965 se predvideva večja uporaba umetnih gno- jil za 57 %. Pretežni del teh gnojil bo uporabljenih v organizirani proizvodnji, kjer bo znašala uporaba povprečno (»krog 830 kg za na obdelovalne površine. Za uporabo t® količine umetnih gnojil bodo pripomogli tudi odloki o minimalnih agrotehničnih ukrepih, ki so že sprejeti in bodo še v zvezi z zakonom o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Predvideva se, da bodo v letu 1961 vložili kmetijski proizvajalci v kmetijsko proizvodnjo 137,131.200 din ali 25%, več kakor lani. Investicije v kmetijstvu bodo v glavnem: nabava kmetijskih stro- jev in kratkoročno kreditiranje v organizirani proozvmtnji kmetijstva pri KZ. VIRI SREDSTEV *a gospodorske in negospodarske investicije I. 1961 (brez investicij zn komunalno izgradnjo in vz«lry.evnnjc) t. Občinski investicijski sklad. 202,342.0011 2. Okrajni investicijski sklad............... 3. Združena sredsivc iz leta t%0 4. Združena sredstva v letu 1961............. 5. Presežek proračunskih dohodkov v letu 1961 6. Del proračunskih dohodkov v letu 1961 . . 7. Posojilo v Mestni hranilnici.............. 30,000.000 8. Občinski kreditni sklad zn stanovanjsko izgradnjo.............................. Kratka obrazložitev: Sredstva občinskega sklada za stanovanjsko izgradnjo bodo deloma porabljena za gradnjo šolskili objektov po zakonu o skladu iz leta 1959. Ostala sredstva ,pa bodo porabljena za stanovanja. Poraba proračunskih sredstev za investicije je nadrobno predvidena v predlogu proračuna. 15.600.000 55.000. 000 104,000.000 38.000. 000 13.300.000 441,000.000 Predlog gospodarskih investicij IZ OBČINSKEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA Predlog I leto rX) 46,000.000 25,000.000 21.000.000 Potrebno Porabljeno ali zaprošena sredntva sredstva v letu mo Potrošniški center v Savskem naselju Potrošniški center v Vojkovi ulici Obrtniški center v Savskem naselju »Ton osa« »Soča« »Tein« »Elektrosignal« »Avtomehanika« Trgovina v Črnučah Posojilo 01,0 za kmetijstvo Posojilo OLO za podvoz K rolka obrazložitev Pri obrtniškem centru je med potrebnimi in razpoložljivimi sredstvi razlika 18.600.000 din. ki bo k’ita iz posojila okrajnega iinestioij' skega sklada v znesku 15,600.000, V>*0.000 pu se prenesejo nn naslednje leto. »lonosn« je v kooperaciji z vso slovensko tekstilno industrij0 izvedla rekonstrukcijo strojnega parka. Znesek 6.400.000 din predsta»' Ija posojilo za lastno udeležbo in izvira odobritev tega Dosolila še |Z leta 1960. Pri urejevanju železniškega vozlišča bo troha porušili objekte. r katerih posluje Avtomehanika. Podjetje bo gradilo nove poslovi'® prostore ob Parmovi cesti, <• 47.000. 000 21,500.000 70.400.000 — 6.400.000 — 20.000. 000 — 30.000. 000 — 40.000. 000 — 20.000. 000 — 6.800.000 — 20.400.000 _ 24.500.000 — 25.500.000 51.900.000 6,400.000 7.000.000' 12.000.000 15.000.000 tt.noo.ooo 6,e00.000 20.400.000 24.500.000 Skladnejši razvoj gospodarstva in standarda ■IlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllH Zdravstveni dom, trolejbus do Črnuč kof predlog uporabe združenih sredstev v letu 1961 Zdravstveni dom Podaljšek trolejbusa v Črnuče Kratka obrazložitev: Potrebna ali zaprošena sredstva 240,000.000 44,000.000 Porabljena sredstva v letu 1960 20.000.000 Predlog za leto 1961 60,000.000 44,000.000 Z,a zdravstveni dom 1» letos porabljenih tM) milijonov, od tega oO.OOO.OOO din iz združenih sredstev, 50,000.000 pa iz posojila, ki smo ga najeli pri Mestni hranilnici. KAKO RAZDELITI in iz katerih virov dobiti investicije za komunalno izgradnjo in vzdrževanje naprav Viri sredstev: 1. k proračunskih dohodkov 89,300.000 2. Komunalni prispevek t 228,694.000 3- Občinski cestni sklad 10,410.000 rtu*0*8 in iskana posojila 64,476.000 5. Obveznosti mestnega vodovoda in plinarne 1,800.000 7 !??ta®*ia OL0 Ljubljana 3,500.000 7. Združena sredstva gospodarskih organizacij 44,000.000 Kratka obrazložitev: V-to komunalnega prispevka predstavljajo zapadle obveznosti ' estitorjev iz leta 1960 in obveznosti, ki bodo zapadle v letu 1961. vse z° zapadle obveznosti bo ljudski odbor poizkušal iztožiti, ir. ln iskana posojila bi se uporabila za Samovo cesto, ta so ir. •aSPtov'Jena’ ,n 41 milijonov, za katere občinski svet za komunalo ze vodi razgovore. Uporaba sredstev: L U proračunskega dohodka a) vzdrževanje iu večja popravila cest n) vzdrževanje kanalizacije c) vzdrževanje snage č) vzdrževanje javne razsvetljave d) vzdrževanje »arkov in nasadov e geodetska dela, programi in načrti D napeljava vodovoda v Savljah, v Klečali in 1 omačevem Kratka obrazložitev: ^rclv^na^avškeg^in V^ov0dn St02rn?ki ^ [ .U.lici Padlil1 teorne vode v 1.vraPv°dui cesti ter pri odvodnjavanju me- v vzdrževanii. i^v.r. 1Cl če bodo 29,200.000 2,100.000 22.t00.000 7,000.000 3.500.000 15,000.000 4.400.000 2. Iz komunalnega prispevka a) gradnja zbiralnika Al 1>) dograditev kanalizacije v Vojkovi ulici ^gl^vskf u?icl makedatnu in kanalizacija po d) jiMvn“ raZSVetMava Linhartove ceste (drugi del) ' Heteršnlko^4 ufic? V Jak5i^vi’ Trs.Jnjafovi il G) (sIolpniVce)>ark°V iD naSad0V v Savskem naselju 6 konsumni vodovod po Kodičevi ulici " ^e*Kti£,IS'SeLi''"Sk" 130,000.000 10.250.000 9.750.000 7.000. 000 3.000. 000 4.680.000 952.000 8.800.000 19.600.000 Kratka obrazložitev: Zbiralnik A.1 s unovanjskimi objekti. ,U> ri >no zgraditi, ker je že zazidana z novimi komunalnega Prispevki0 vJsV„cv'k8 Linhartovi cesti naj bi se krili ' kril, stroški za ureditev . "“^Iju. Na isti nači. iz se ...........ega prispevka v SavJiI8 Linhartovi cesti naj bi se krili ‘/Po ZVičeVulTcitc ^■P^,JU' Na naČin “ai ^ SC V 1,1 n°vih stanovanjskih h^3^'4* vodovod zaradi osemletke !■ K«ra6ea .M » ko.. dol) sl CVzvS leJa čeebomoTzbiaf jak0de • ^ Ple‘eršnikove (drugi prispevka. 'e’ Co l>omo zbra'> predvideno vsoto komunalnega kom u n a 1 n i" p'r i spe^ekt* bomrf'^^tem i V k5>1ikPr bv° vj.lačan ves zapadli kovo cesto. ° s temi sredstvi začeli graditi tudi Voj- 3' lz občinskega cestnega sklada a novogradnja ceste v Črnučah h) izdelava hodnika v asfalt,, n c) prispevek za Savsko cesto V Parmovi u,ici O gradnja hodnika na Ježici ml P i, • i ceste v Savlje J z Cl °d Ruskega carja do 4’ ^jota in iskana posojilu «) dokončna ureditev Samove ceste nova cesta od Cementarjeve gramoznice do Titove _ Pl.za zbiralni kanal Al ’■.. ;;; Pa[mOTl 6- dotacija OLO Ljubljana n) za dograditev Savske ceste 2,860.000 4.596.000 2,000.000 U54.000 23,476.000 11,000.000 30,000.000 1.800.000 3,500.000 kratka obrazložitev: nlL ;z“cv j° bila podana v prvi številki našega Dogradifev vajenske šole raznih strok in še vrsta drugih objektov Že vsa leta po osvoboditvi je področje naše občine eno samo gradbišče. Tudi v letošnjem letu še ne bo obseg gradenj manjši kot preteklo leto. V predelu med Titovo in Vodovodno cesto se bodo še nadalje gradili stanovanjski objekti, poleg manjših individualnih in zadružnih gradenj v ostalih predelih občine. Letos bo dograjena vajenska šola raznih strok. Ob Titovi cesti pa se je pričela gradnja poslovno-sta-novanjske stavbe Komunalne banke in poslovne stavbe Lesnine. V Savskem naselju bo dograjenih pet stolpnic ter potrošniški in obrtniški center. Enak potrošniški cen- Gradbeništvo ter bo dograjen na terenu Borisa Kidriča. V Stožicab gradimo osnovno šolo, ki bo zgrajena drugo leto. S pričetkom del na ureditvi železniškega vozlišča na Titovi cesti se Im odprlo veliko gradbišče. Ko bo leta 1963 vse končano, se bo močno spremenil zunanji izgled tega dela pa tudi ritem življenja v novonastajajočem gospodarskem središču v okviru Gospodarskega razstavišča, ki bo z novim podvezom organsko povezavo s celim mestom. Na Gospodarskem razstavišču se bo pričela graditi nova palača trgovinskih (gospodarskih) predstavništev Slovenije. Poleg šolskega gradbenega centra na vzhodni strani Titove ceste raste center političnih šol Slovenije, na zahodni strani Titove ceste pa dom stanovanjske skupnosti Stadion. Tu v bližini bo začelo z izgradnjo tudi podjetje Elektro Ljub-Ijana-okolica. Še dalje proti Ježici bo zgrajena moderna bencinska črpalka. Vsa ta in druga gradbena dela pa ne bodo izvajala le podjetja, ' ki imajo sedež v naši občini: Obnova, GP Bežigrad in GP Črnuče, temveč tudi Gradis, Tehnika, DGP Grosuplje in druga. Gradbeno podjetje Obnova je lani povečalo proizvodnjo za 80%, letos pa predvideva povečanje za 15%, tako da bo njen bruto proizvod okrog 2 milijardi dinarjev. Proračunski presežek iz ieia 1960 Potrebna Porabljena p ,. ali zaprošena sredstva V, sredstva v letu 1%0 za *e<0 80,000.000 30,000.000 20,000.000 10.000.000 1,000.000 4.000. 000 3.000. 000 2 domova stanovanjskih skupnosti Dotacije stanovanjskim skupnostim Ureditev Navja Okrevališče ZB v Banjolah Prečrpovalna naprava Kratka obrazložitev: K gradnji domov stanovanjskih skupnosti prispevamo letos nadaljnjih 20 milijonov, ostanek pa se prenese na naslednje leto. Za nadaljnje urejevanje servisnih delavnic pri stanovanjskih skupnostih je predvidena dotacija 10 milijonov. Mestni odbor ZB gradi v Banjolah okrevališče za svoje člane ter je znesek 4 milijonov naš prispevek k gradnji tega okrevališča. Za ureditev kanalizacije na področju Ježice bomo nabavili pre-črpovalne naprave. Nova potrošniška centra v Vojkovi ulici - na terenu Borisa Kidriča in v Savskem naselju Izdelava načrtov za samopostrežne trgovine vsem manifakturnih, konfekcijskih, galanterijskih in elektrotehničnih. Občinski perspektivni plan bo dal poseben poudarek razvoju trgovine, ki je izreden činitelj družbenega in osebnega standarda občanov. Letos bosta zgrajena dva potrošniška centra, eden v Vojkovi ulici za stanovanjsko skupnost Boris Kidrič, eden pa v Ulici Luize Pesjakove za Savsko naselje, vendar še zdaleč ne bosta mogla zadostiti vedno večjim potrebam v teh predelili občine. Posebno vprašanje so lokali raznih predstavništev, ki v nemajhnem številu zasedajo prostore, primerne za trgovine. To zlasti velja za lokale ob Titovi cesti. Občinski ljudski odbor si skupaj s prizadetimi podjetji prizadeva, da bi čimveč takih lokalov v kar najbolj krat- Spričo intenzivne gradnje stanovanjskih hiš, zlasti v Savskem naselju. na Brinju in v Stožicab, nenehno narašča število prebivalstva, s tem pa tudi potrebe po poslovnih prostorih — potrošniških središčih in specializiranih trgovinah, pred- T rgbvina IP Linhartova cesta kem času pridobil za trgovine široke potrošnje. V ta namen je svci za trgovino imenoval posebno komisijo. Ljudski odbor in pristojni svet za Soli v Stožicab in Savskem naselju bi gradili iz občinskega sklada za stanovanjsko izgradnjo trgovino se dobro zaveda, da je iz hod za dobro iu solidno preskrbo vanje prebivalstva v novih moder Potrebna ali zaprošena sredstva 158.000. 000 90.000. 000 Porabljena sredstva v letu 1960 26,000.000 Predlog za leto 1961 100,000.000 60,000.000 Osemletka v Stožicah Sola v Savskem naselju Kratka obrazložitev: Šolske graduje v lanskem letu so bile financirane delno iz posojila pri Mestni hranilnici in Narodni banki, delno pa iz sredstev občinskega sklada za stanovanjsko izgradnjo, kar je potrebno še letos. V Savskem naselju je treba dograditi nekatere objekte, ki spadajo k šoli. Ker pa občinska sredstva ne zadoščajo za kritje vseh stroškov, bo stanovanjska skupnost posodila iz komunalnega prispevka 30,000.000 din. Potrebna stanovanja Ce izhajamo iz števila prebivalcev, strukture in števila stanovanj in če upoštevamo še rekonstrukcije in sanacije, bi bile potrebe po gradnji novih stanovanj za leto 1961 sledeče: 1. zaradi prirastka prebivalstva (naravni in mehanski)................. 324 stanovanj 2. primanjkljaj iz preteklosti .... 74 stanovanj 3. zaradi dotrajanosti (amortizacija) . . 71 stanovanj 4. rekonstrukcije.................25 stanovanj Skupaj 494 stanovanj nih trgovinskih lokalih oziroma . potrošniških centrih, in to na samopostrežni osnovi. Seveda pa je za uresničenje takih zamisli treba imeti več materialnih sredstev. Zaenkrat je letos predvidena le izdelava več načrtov za nove samopostrežne trgovine v novo nastalih naseljih občine. V naši občini posluje tudi šest grosističnih trgovskih podjetij, ki bodo v letošnjem letu ustvarila 23,7 milijarde prometa. Lesnina gradi s pomočjo ObLG ob Titovi cesti skladišče s prodajnimi prostori, predvideva pa še začetek gradnje poslovne stavbe v kooperaciji z drugimi investitorji, prav tako ob Titovi cesti. Astra bo poleg razširitve asortimenta organizirala servisno delavnico za polaganje tal iz umetnih mas. Podjetje Odpad bo nadaljevalo z nabavljanjem mehanizacije za industrijski način predelave odpadkov. Cement opeka se vedno bolj uveljavlja j>ri oskrbovanju gradbene-ništva s potrebnim materialom. Tobak je razširil prodajalno omrežje tudi v severne predele Slovenije. Elektrotehna je povečala asortiment ter razširila maloprodajalno omrežje. Zbor volivcev Štev. 2 Stran 3 Veliko povečanje proračunskih dohodkov 1 J velik prispevek k dvigu življenjske ravni delovnih ljudi V letu 1961 se bo v glavnem nadaljevalo z nedokonča- Vrsfne hišice zgrajene v zadrugi v 1060. letu Od vseli teh gradenj odpade na investitorje: v občini.................................... 50t.()()().()00 izven občine . 3,222.000.000 od tega na občinski sklad Ljubljana Bežigrad 299,000.000 za leto 1961 . .............................. 183,000.000 Na novo se bo v letu 1961 pričelo z gradnjo 2 stolpičev po 20 stanovanj, ki jih bo gradil Zavod za zadružno gradnjo OLO Ljubljana v vrednosti 140.000.000 din, in sieer enega za Sklad za zidanje stanovanjskih hiš, drugega pa za občino, deloma za člane ZB, deloma za preselitev strank v zvezi s podvozom. Komunalna banka je na vogalu Titove in Jakšičeve ceste pričela z gradnjo poslovno-stanovanjske hiše s poslovnimi prostori v pritličju in dvanajstimi stanovanji v štirih etažah. Vrednost gradnje je 110,000.000 din. Zavod za stanovanjsko izgradnjo ima že lokacijo in izdelane načrte za gradnjo 3 stolpičev ob Posavskega ulici, ki pa se bodo gradili le v primeru, če bodo na razpolago finančna sredstva oziroma, če se bodo pojavili interesenti — investitorji. Za gradnjo stanovanjskih hiš, ki se bodo pričele graditi v letu 1961, so investitorji izključno iz območja občine Ljubljana Bežigrad. Sklad za zidanje bo dal za začeto gradnjo v letu 1961 posojilo v višini 44,000.000 din Občinskemu ljudskemu odboru za blok, ki se gradi za člane ZB in preselitev strank v zvezi s podvozom. Ostali investitorji pa grade stanovanja z lastnimi sredstvi Iz sredstev Sklada se kreditira tudi dokončanje gradnje osemletke v Savskem naselju, Črnučah in Stožicah v višini 189,000.000 din. Ostale obveznosti Sklada (vrnitev vlog iz preteklih let. plačilo anuitet najetih posojil, režijo sklada) pa znašajo 25,000.000 din. Ker bo v občinskem Skladu za zidanje samo 227,000.000 dinarjev predvidenih za gradnjo stanovanj v letu 1961, obveznosti pa znašajo 324.000.000 dinarjev, ne bo mogoče vseh gradenj zaključiti v letu 1961, temveč se bodo nekatere •gradnje glede na fitrančne možnosti sklada zavlekle do sredine leta 1962. Kakšne dohodke predvidevamo nimi gradnjami iz preteklih let, in sicer: vrednost v (MM) din Jambor 1 blok Z 9 stanovanji 25.000 Elma 1 blok s 24 stanovanji 65.000 Tehnika 1 blok s 23 stanovanji 71.000 Termika 1 blok z 20 stanovanji 49.000 Triglav film .... 1 blok z 12 stanovanji 35.000 Podjetje PTT . . . 1 blok s 86 sobami 105.000 Zavod za stanov, izg. 5 stolpnic z 280 stanovanji 1,100.000 fntertrans 1 blok s 83 stanovanji 227.000 Mladinska knjiga . . Projekt nizke 1 blok s 17 stanovanji 51.000 gradnje 1 blok s 4 stanovinji 16.000 Tovarna »Rog« . . . 1 blok z 20 stanovanji 65.000 DSNZ Zavod za zadružno 2 bloku 8 40 stanovanji 120.000 gradnjo 2 bloka 20 stanovanjskih zadrug gradi s 40 stanovanji 120.000 vrslnili hiš z istim številom z 621 stanovanji 1,174.000 125 državljanov gradi 125 hiš 8 132 stanovanji 528.000 Skupno 746 stanovanj 8 86 samskih sob 3,748.000 I. SKUPNI VIRI DOHODKOV 1. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka izven gospodarstva 2. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka v gospodarstvu 3. Prispevek iz sklada skupne porabe 4. Dohodnina od kmetijstva 5. Dohodnina od samostojnih poklicev 6. Občinska doklada od kmetijskih obveznosti 7. Občinski prometni davek od maloprodaje 8. Občinski prometni davek od alkoholnih pijač 9. Prometni davek zasebnikov 10. Prometni davek od vrednotnic tl. Zemljarina 12. Upravne takse 13. Prometni davek od piva in žganja II. POSEBNI OBČINSKI DOHODKI Davek od osebnih dohodkov Dopolnilni proračunski prispevek 16. Občinska doklada od kmetijstva — občinska stopnja 17. Obč inska doklada ostalih poklicev 18. Občinski prometni davek od alkoholnih pijač (nad 5 oz. 10%) 19. Občinski prometni davek od proizvodov 20. Občinska taksa 21. Davek od tuje delovne sile 22. Dohodki uradov in ustanov 23. Ostali proračunski dohodki Bruto dohodki sku puj FI.RJ 3 •/. Delitev proračunskih sredstev za skupne LRS OLO mestne 37 •/• 23 •/• potrebe 8 •/. sredstva obe. prorač. 2<> #/* 1.305,325 39,159 482,972 300,222 104,426 378,546 269,908 8,097 99,866 62,079 21,593 78.273 778,037 23,341 287,874 178,948 62,243 225,631 25.058 752 9,272 5,763 2,004 7,267 19,274 578 7,132 4,433 1,542 5,589 78,323 2,350 28,980 18,013 6,266 22.714 20,800 624 7,696 4,784 1,664 6,032 40,462 1,214 14,971 9,306 3237 11,734 10,364 311 3,834 2.384 829 3,006 44j022 1,321 16,288 10,125 3,522 12,766 116 3 43 27 9 34 975 29 361 224 78 283 11,641 349 4.307 2,677 931 3,377 6,345 190 2,348 1,459 508 1,840 14. 15. 221.015 7.074 36,705 12,318 44,145 10,085 88,915 6,802 12,008 685 2280 17,681 566 2,936 985 3,532 807 7,113 544 961 55 182 203,334 6,508 33,769 11,333 40,613 9,278 81,800 6,258 11,047 630 2.098 SKUPAJ I. in H. 1.526,340 39,159 482,972 300,222 122,107 581.880 Proračunski prispevek iz osebnega dohodka - glavni vir proračuna Proračunske dohodke delimo v dve skupini: v skupne vire dohodkov v posebne dohodke. Dohodki prve skupine se delijo med politično teritorialne enote. Odstotna udeležba posamezne |X)li-tične teritorialne enote se določa vsako leto z družbenimi plani zveze, republike in okraja ter znaša letos za našo občino 29 %. Glavni vir proračunskih dohodkov je proračunski prispevek iz osebnega dohodka, ki ga je treba plačati ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov. Po veljavnih predpisih morajo gospodarske organizacije pri trošenju sredstev sklada skupne porabe vplačati proračunski prispevek, kateri znaša 20 % formiranih skladov. Dohodnina od kmelijstva se od- merja po katastrskem dohodku, dohodnina od samostojnih poklicev pa po davčnih prijavah oz. odmerah. Poleg obvezne dohodnine po katastrskem dohodku je predpisana tudi občinska doklada, ki je osnova d ohodnine. Pri prodaji industrijskega blaga morajo trgovske gospodarske organizacije obračunati prometni davek otl maloprodaje. Stopnja sc določa s posebnim odlokom in znaša v naši občini 3 %. Pri proizvodnji določenih artiklov morajo proizvajalci privatnega sektorja obračunavati prometni davek po zvezni tarifi. Prodaja alkoholnih pijač, bodisi v gostinstvu ali v trgovini prav tako podleže plačilu prometnega davka. Nn promet z naravnim vinom se plača samo občinski prometni davek, dočim se na promet z ostalimi Delavska onverza UrtbM Bežigrad in Krajevni odbor IZDl .Borisa Kiiriia' pvir«(0*0 v IAler«V»ih KroikiS PREDAVANJA I hrhfiM » *aJtra« rvvv* VflMIM « ««*•« VfMM M Ulrt-VB . s«-. r»«•..»* /ki ». J Drtmiu < •**» 1. 4 *'.r,i|»~ K h* na* mt J. tu V«. < '\M UM* t mmtt MAHU* ■* 'UHtnil tUANl MtlUfl* ■I aua« K4IIA a* "mntim Jh /INI "Kli *>•« Ml MAK T M>>U MAHU« I At m UO*- /HUMAN I MN JAK ah cm > KAK pa,4 MM AH 'MtlMI pa.* SAP MII ***** paaM a* tAnUNt 2'ONI paaM SKANllAI I rm aho ••ai t JK tpial* MMAKMI2*M( M «um AilUflAAUHM Predavan)« bodo ob 30. un v osnovni Oob »Mirana )«rc«« Fantov« ulica It V«a pniavliana ut liste, ki se ta niso OdloCtt« m ta piedavania. ki vaa Krajevne organizacije SZDL Borisa Kidriča, Stadion, Bežigrad in Savsko naselje so anketirale 50 % članov SZDL, ki so se odločili za vzgojo v enajstih interesnih krožkih. V navedenih in ostalih krajih so v tej sezoni, v sodelovanju z Delavsko univerzo Ljubljnna-Bežigrad, že priredili številna predavanja Na območju KO SZDL Borisu Kidriča so poskrbeli poleg osebnih vabil tudi za obveščanje prebivalcev z lepakom! ki ga vidimo na sliki alkoholnimi pijačimi plačuje zvezni in občinski prometni davek, Del tega prometnega davka spada med skupno vire dohodkov, de) pa med posebne dohodke. Prometni davek od vrednotic' jc določen z zvezno tarifo prometnega davka. Zeniljurino plačujejo gospodarske organizacijo za uporabo zemlje, ki je splošno ljudsko premoženje. Upravne takse plačujejo pravno in fizične osebe za postopke, ki jih vodijo upravni organi nn osnovi zakona o upravnem postopku. Proračun 1961 Posebni dohodki so v celoti dohodek občinskega proračuna, razen V občinah mesta. Ljubljane, kjer sc najprej izloči 8% teh dohodkov za skupne mestne potrebe. Vsak državljan je dolžan plačati davek od osebnih dohodkov, čin' ti presežejo znesek 700.000 dinarjev- Občinski ljudski odbor lahko predpiše s posebnim odlokom, da morajo posamezne gospodarske organizacije ali pa panoge pri izplačevanju osebnih dohodkov odtegovati še dopolnilni proračunski dohodek. Z družbenim planom ali pa s posebnim odlokom uvede občinskj ljudski odbor občinsko doklado 01 kmetijstva in od ostalih poklicev, katere namen je, da obdavči dohodek. ki je sorazmerno večji nasproti drugim občinam glede nn ugoa' nejše tržne in delovne pogoje v do-tični občini. Občinske takse so predpisane posebnim občinskim odlokom k"t pr. turistična taksa, taksa nn deloV' ne priprave itd. Zasebni proizvajalci plačujejo 0 najete delovne sile poseben diivo • ki se obračunava od iste osnove k dohodnina in občinska doklado, je od čistega dohodka. Dohodki uradov in ustanov ostali proračunski dohodki po tudi razni nepredvideni dohodki- PREDLOG proračunskih izdatkov 1.1961 Izdatki 1. DEL - PROSVETA IN KULTURA Predvojaška vzgoja Ljudska knjižnica Rež grad Ostala prosveta 2. DEL - SOCIALNO SKRBSTVO 3. DEL - ZDRAVSTVENA ZAŠČITA 5. DEL - DRŽAVNA UPRAVA __ osebni izdatki operativni izdatki funkcionalni izdatki 6. DEL - KOMUNALNA DEJAVNOST SPLOSNE ZADEVE __ gasilstvo civilna zaščita ostalo 7- DEL — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Osnovna šola Ježica, ureditev greznice Gasilski dom Tomačevo Gasilski dom Nadgorica Civilna zaščita Otroški vrtec Savsko naselje (oprema) Otroški vrtec Črnuče (oprema) Telovadišče šole in »Partizana«, Ježica Vodovod Savlje, Kleče, Toniačevo 8, DEL — DOTACIJE *• Tin. samostojni zavodi Otroški vrtec Bežigrad Otroški vrtec Sneguljčica Otroški vrtec Stožice Otroški vrtec Savsko naselje Otroški vrtec Jelku Otroški vrtec Črnuče Glasbena šola Be/igrad-Crnučc 1. osn. šola Vita Kraigherja 2. osn. šolo Vita Kraigherja 3. osn. šola Mirana Jarca 5. osn. šola Borisa Kidriča L gimnazija Bežigrad osnovna šola Ježica osnovna šola Stožicc osnovna šola Črnuče osnovna šola Dol pri Ljubljani osnovna šola Dragomelj osnovna šola Šentjakob Delavski"' ZnV°d BSžiSrad v Črnučah IJclavska univerzo Ljubljana-Bežigrad 2. Družbene organizacije /R V; L*U|>Iiann‘Bežigrad) '/n in nak,,,P stanovanj) “•.“sSSS1"' l"i’pcvckl Tivet za telesno vzgojo Občinska zveza DPM Bežigrad O K msk; Odbor RK Bežigrad Občinski odbor ZROP Bežigrad Občinski odbor ZVVI Bežigrad Društvo upokojencev Bežigrad Turistično društvo Bežigrad 3. Sklad za štipendije 4' ^LjubVlan" 0rg0",izacijo N(>vo'ctne jelke 0 DEL - OBVEZNOST! IZ POSOJIL IN GARANCIJE J 10' DEL - PRORAČUNSKA REZERVA SKUPAJ IZDATKI l.-io. — tl ea 1 i/ari ja VMM 3,861 1,590 1.616 655 24,636 7,686 71,135 56,888 9,795 4,452 49,213 3,115 2,815 150 150 9,919 155.054 144.-36 5,473 2.620 6,328 433 7.208 17.513 25.857 29.575 26.857 6,331 8,722 4.252 1.636 1.581 2,350 8.600 6,500 1.600 500 1,148 570 7,615 6,866 339,100 -v 000 din Plan t%l 8,129 3.200 2,529 2,400 29,500 21,200 92,945 72,000 12.700 8,243 78,500 4.700 3.400 400 900 13.300 300 4.000 1.000 700 300 600 2,000 4.400 279.397 251.572 5.200 1.000 3.000 7,100 1.000 2.462 8.500 24.625 32.706 40,877 42.645 45.184 7.986 3,694 13,838 6.894 455 2,106 2.300 3.500 25,275 11.000 t .675 2.(MM) 2.500 2.500 1.000 300 150 300 100 250 1,750 800 27,711 26,500 581,880 Zakaj 26.500.000 din Proračunske rezerve? je bda1’določena izredno"nizk” Jro" Izdatke.^ ,nllk° kri'a nePredv;dent tazirvu in sicer 6,866.000 Predlog proračunskih izdatkov dinarjev. Ta znesek ni v v soraz-'"frju z doseženo realizacijo, kate-je znašala 339,000.000 dinarjev. Nizka ' ‘ leto 1961 predvideva proračunsko rezervo v višini 26,300.000 dinarjev, kar je popolnoma realno , , J, • popolnoma realno \ j, rezerva je bila samo posle- Pnmerjnvi s predvidenimi izdnlk d,cn administrativnega določanja v /išini 38t,88oV) dinol" v ------- --------- „ ‘meti moramo v vidu, da'so pro računski dohodki zelo napeti in di obstaja bojazen, du ne bodo v ce loti realizirani. Ce bi res prišlo d< manjše realizacije dohodkov, b primanjkljaj pokrili z rezervo. T( je tudi osnovni namen rezerve kaj ti le tako lahko zagotovimo ’vsen organom in organizacijam nemote no črpanje v proračunu predvide nih izdatkov. Prav tako lahko pri de do nepredvidenih izdatkov, katere ne bi mogli plačati, če ne b V;v. ......UJMI im > lH-fcU Ulil e proračunskih sredstev v pre-leni letu. Proračun za leto 1960 Prornz' bili san'° zn 19 % večji od nih I V" za lHo «959. Iz navede-inogočl ORov H'0 popolnoma ne-v0 vn i poloviti zadostno rezer-kov kni 'l8 zgri1 jenih hiš o« eta 1919 do 1930 zgrajenih hiš »d leta !<)i- ‘!° l'W"> Zfzrnionil1 l>iš etn 194» do 1960 zgrajenih hiš Bkujiaj Kor. pov. 18.355 2.070 55.607 146.271 89.128 47.718 taslednja: 731 302 1.332 1.521 3.176 7.062 Odstotek 15 1.2 23.3 37.1 17.3 6,1 stanovanj stanovanj stanovanj stanovanj stanova nj stanovanj Ramnvževn hiša v Stožirnh kjer je vodil tovariš Franc Leskošek-Ltika prvi seslanck, ki na je organiziral Andrej Kumar-Marko. za ustanovitev OF. Sestanek je bil konec nnriia 1941. Navzoči: Cene Stupar. Polde Novak, Janez Bohinc in Vidmar - svak Ramovževih. V ter t’'-'" je '--ilo tudi skladišče ilesrMnrea materiala med vojno, katerega je vodila Draga Rodič Mtaiv 1. marca 1961 je bila letna konferenca občinskih odborov ZB NOV za občini Ljubljana-Bežigrad Jn Črnuče. Na konferenco je prišlo veliko število članov organizacije. Občinska odbora ZB Ljubljana-Bežigrad in Ljnbljnna-Crnučc sta dala v poročilih obračun enoletnega dela. Organizaciji 7.B sta reševali vrsto problemov v skladu z družbenim, političnim in gospodarskim razvojem. Poročevalci pa so tudi ugotavljali. da se bo morala organizacija spoprijemati še daljšo dobo z reševanjem različnih vprašanj, ki tarejo člane ZB. Iskati bo morala vse načine, da bo delo uspešno nadaljevala in reševala predvsem problem šolanja, prekvalifikacije, urejanje osebnih in družinskih razmer borcev in aktivistov NOV. tako da bo izpolnila sklepe in priporočila Izvršnega sveta LS LRS in da bo leto 1961 postalo nekaka prelomnica. Občinska konferenca ZB NOV VEČ SKRBI za borce in akčivisče MOV Na hiši št. v? >■ Parmovi ulici je bil julija 1941 ustanovni sestanek OF zn rajon Bežigrad sliki: Pepca Kardelj odkriva spominsko plošč Na konferenci so ugotovili, da bo treba, zaradi vedno večjega dela utrditi in izboljšati delo terenskih odborov ZB in jih tesno navezati na občinske komisije. Utrditi bo treba organiziranje zborov članstva ZB, ki so pokazali, da lahko postanejo javna tribuna sodelovanja nri reševanju vseh problemo\ med članstvom in odbori. Sklepali sc da bodo morale komisije poživit svojo organizacijsko obliko postaviti dobre načrte za delo v letu 196t in skrbeti, da se bode hitro in temeljito reševale vso naloge in sklepi, ki jih bodo sprejemali. Zlasti bosta morali veliko naredit: še zgodovinska komisija in komisija za obujanje preteklosti, k’ morata varovati pred pozabo vso zgodovino naše občine in neposredno s svojim delom vzgajati naše mladino. Tudi komisija z,a socialna vprašanja bo morala letos še bol-poglobiti sejdelovanje z občinskim ljudskim odborom, ko bo reševala problematiko članov ZB in njihove gmotne razmere. Pred komisijo za izobraževanje članstva in prekvalifikacijo so postavljene take naloge. da bo morala temeljito in stal no delati vse leto, medtem ko be sekcija za internirance strmela za zbliževanje bivših internirancev in vojnih ujetnikov. V ta namen jih bo organizirala v posebne odbore. Organizacija ZB bo v tem letu izpolnjevala svoje programe proslavljanja 20. obletnice vstaje in bo sodelovala pri vseh manifesla-cijah in prireditvah v občini. Novo izvoljeni odbor je sprejel naloge in sklepe z željo in ciljem da bo v letošnjem jubilejnem letu dosegel pri delu nailej»še uspehe. Na t. seji ObO ZB so si tnkoh razdelili naloge: v’ za predsednika je bil izvoljen Jože Slovenc, za podpredsednika Peter Lešnjak, za tajnico Milena Žigon. za blagajnika pa Luka Miloševič. V izvršni odbor ObO ZB so bil izvoljeni še: Mirko Jerman, Ljuba Javornik. Andrej Kumar, Kostn Bizjak, Miha Bi/iak, Dominik Bizjak in Franc Bolla. Dohodki in izdatki sklada za zidanje hiš Dohodki: 1. Stanovanjski prispevek od gospodarskih organizacij 154.000.000 2. Stanovanjski prispevek izven gosfeuliirstva .... 45.760.000 5. Amortizacija stavb v družbeni lastnini.................. 30.590.000 4. Del najemnine za poslovne prostore..................... 11.020.000 5 Hišnimi . ............................................. 20.360.000 6 Obresti od jžosojil o koriščenju in amortizacije . . 23.620.000 7. Sredstva ob prodaje hiš SL P '.................... 2.000.000 5 Anuitete.......................................... 45.670.000 9. Posojila i/. republiškega sklada in vloge.........110.000.000 Skupaj dohodki . . . 441.020.000 I /. <1 a I k i : 1 Posojila gospodarskim organizacijam..................... 95 000.000 2 Posojila političnim teritorialnim enotam......... 230.700.000 3. Posojila zavodom..................................4s.4'0.000 4. Posojila stanovanjskim zadrugam....................... 25,000.000 5. Posojila delavcem in uslužbencem.................. 17.200.000 6 Režija Sklada ........................................... 1.520.000 7. Provizija banke............................................ 565.000 8 Anuitete prejetih posojil: za leto 1961............ 7781.000 za pretekla leta .... 10.813.000 9. N rnitev vlog..................................... 3,372.000 i0. Vračilo dohodkov iz preteklih lei .... 599.000 Skupaj izdatki , . . 441,020.000 Nove uslužnosti NA STADIONU Da zadovolji in ustreže željan-stanovalcev, je stanovanjska skupnost Stadion v zadnjem času uredila nove uslužnostne delavnice Novembra lanskega letu >tn začel poslovati na Titovi cesti 94 moške in žensko krojaštvo. Pod vodstvom kvalificiranega poslovodje opravljata krojaštvi vsa dela iz te stroke. Sprejemata tudi preobračanje oblek in plaščev. Strankam so na razpolago najnovejši modni časopisi ter s tem ta delavnica lahko zadovolji želje in zahteve širšega kroga prebivalcev. S t. decembrom lanskega leta je prevzela stanovanjska skupnost na Vodovodni cesti 36 še žensko ši- Nadaljevanje na 8. strani Zbo/ volivcev Štev. 2 Stran 5 POGOVORI Z VOLIVCI in odgovori na vprašanja Z ZBOROV VOLIVCEV 5. KRAJEVNI ODBOR SAVLJE-KLECE a) Volivci želijo pojasnilo, zakaj so se dimnikarske usluge podražile in ali morajo plačevati za ometanje dimnikov, čeprav dimnikar dela ne izvrši. Predlagajo, da bi imeli dimnikarji knjižico, v katero bi se vpisalo, da je bilo delo opravljeno, in končno, da naj se dimnikar drži določenih dni. Povišanje dimnikarskih storitev je bilo odobreno že leta 1959. Zi neopravljeno delo, ki ga dimnikar ni izvršil po lastni krivdi, ni upravičen zahtevati plačila. Cc pa dimnikar po krivdi stranke ne more (Nadaljevanje na 7. str.) 1. STANOVANJSKA SKUPNOST BEŽIGRAD a) Zbor volivcev predlaga občini, da odobri tovarni mesnih izdelkov prodajo konjskega mesa v Ple-tenšnikovi ulici. Tovarni mesnih izdelkov Ljubljana, Mesarska ul. št. 1 je bila z odločbo št. 04/3-Toa-5/2-bt z dne 23. 1. 1961 dovoljena prodaja konjskega mesa v Pleteršnikovi ul. št. 27. 2. STANOVANJSKA SKUPNOST »BORIS KIDRIČ« a) Zasilno naj se uredi vsaj en hodnik V Kržičevi ul. 1. Kržičeva ul. lani ni bila izgrajena zaradi nepredvidenih zemeljskih del (vodovoda) in zaradi sla- bega vremena. Priznati je treba pomanjkljivost v delu občinske ko-ne bi zastajala niti ob večjih'* nalivih, ie v letošnjem planu komunalnega vzdrževanja predvidena izgradnja večje ponikovalnice. č) Volivci opozarjajo na nesolidno obnovo Linhartove ceste, ki je vsa v kotanjah, in zahtevajo pojasnila. Obnova Linhartove ceste se je v preteklem letu zavlekla zaradi slabega vremena. Iz istega razloga tudi dela niso kvalitetno opravljena. Izvajalec del jo bo letos popravil iz svojih sredstev. d) Volivci so z ogorčenjem poslušali pritožbe o pogostih primerih grobega nadlegovanja in fizičnega Sestanek SKOJ marca 1942 v Tomačevem. Na sliki z leve proti desni: Dušan Kerševan, Angelco Dežman, Mirko Korošec, Milica Dobovšek, Ludvik Kreč, klečita: Marjan Dolenc in Jože Slovenc; leži: Miro Glinšek, ki je tudi posnel to fotografijo muualc, ker je pustila tud; hodnik v takem stanju, da je vzbudil kritiko volivcev. Lipamo, da se bodo nadaljevalna dela v tej ulici pričela še pred ponovnimi zbori volivcev. b) Občina naj razmotri možnost, da podjetja, ki intenzivno izkoriščajo ceste, tudi poskrbijo za njihovo kolikor toliko znosno stanje. Občina je že enkrat izvedla akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov od gospodarskih organizacij, katere v večji meri uporabljajo ceste, in je v tej akciji tudi deloma uspela. Kolikor pa so m š-Ijenja gradbena podjetja, ki prekomerno trošijo ceste v zvezi z gradbišči, pa lahko organ: stanovanjske skupnosti z direktnimi razgovori store več kot ljudski'odbor. c) Z izkopom površinskega jarka naj se poskrbi za odtok vode z ulic, kot so Robbova in Crtomiro-va, ki sta bili med nedavnim dežjem neprehodni celo za voz la. ker požiralniki ne zaležejo in se pre-hitro zamašijo. Oddelek za komunalne zadeve občine je napravil vse, kar je mogoče, za odtok meteorne vole. Tudi požiralniki so bili očiščeni in deloma napravljene nove nonikoval-nice tako, da sedaj voda ne zastaja več po cestah, razen v primerih izrednih nalivov. Da meteorna voda |t^avn26 Zim volivcev napadanja žensk v večernih urah in ponoči v Crtomirovi pa tudi v drugih ulicah v bližini baračnih naselij. Predlagajo, da se te ulice bolje osvetlijo in da jim organi ljudske milice posvetijo več pozornosti v večernih urah, zlasti ob sobotah in prazničnih dnevih, ko se taki napadi najraje primerijo. Postajo ljudske milice Ljubljana-Bežigrad smo obvestili o ugotovitvah zbora volivcev. Postaja ugotavlja, da ji ni bil javljen noben tak primer z območja stanovanjske skupnosti Borisa Kidriča, kar seveda ne dokazuje, da takih primerov ni, pač pa dokazuje, da kakšnega večjega obsega niso dosegli. Pravilno bi bilo, da bi ženske, ki ,so bile napadene, to takoj javile postaji LV1 ter' dale čim bolj izčrpen osebni opis storilca. Samo tako bi organi ljudske milice lahko poskrbeli, da se storilci izslede ter kaznujejo m s tem preprečijo nadalmji podobni dogo iki. Kadrovska zasedba postaje LM ni tako močna da bi bil lahko na tem področju stalen miličnik. Vsekakor pa bodo temu terenu posvetili več pozornosti zlasti zvečer in ob prazničnih dneh. Crtomirova ulica je razsvetljena tako kot vse ostale ulice, v katerih se ni bila izvršena rekonstrukcija cestne razsvetljave. Občina ima v načrtu, izboljšati v nekaj letih vso cestno razsvetljavo. 3. STANOVANJSKA SKUPNOST »STADION« a) Občina naj poskrbi za boljšo ureditev" cest. ‘ * • Občinski ljudski odbor urejuje ceste v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. V letošnjem programu so zopet predvidena znatna sredstva za vzdrževanje in večja popravila ter rekonstrukcije cest. Samo v proračunskih izdatkih je predvideno skoraj 100 % več stroškov kot lani. 4. STANOVANJSKA SKUPNOST »SAVSKO NASEUJE« a) Zbor volivcev soglaša, da sc iz komunalnega prispevka Savsko naselje posodi 30 milijonov dinarjev za gradnjo telovadnice pod pogo>-jem, da se najprej potroši v ta namen 60 milijonov dinarjev, ki so zagotovljeni pri občinskem ljudskem odboru. Občinski ljudski odbor je sklep zbora volivcev vzel na znanje, smatra pa, da je tak sklep izraz nezaupanja občinskemu ljudskemu odboru. b) Z gradnjo obrtniškega centra naj se prične čimprej, računa pa naj se s tem, da bi se zgradilo vsaj eno nadstropje.. To vprašanje naj se še prouči iti bi se morda zaenkrat pripravili samo temelji. Južni trakt zgradbe obrtniškega centra naj se spremeni v obrat družbene prehrane. Sklep zbora volivcev je bil obravnavan na 43. seji občinskega ljudskega odbora dne 15. februarja l%t in na 2. seji ljudskega odbora združene občine dne 13. marca t. 1. Sprejet je bil sklep, da se naj zgradi samo en trakt, prostor, kjer naj bi bil drugi trakt, pa naj se rezervira za izgradnjo obrata družbene prehrane. Nedokončane gradnje zadružnih in individualnih hišic Stanovanjske zadruge: Bežigrad..........................8 hišic Borec............................12 hišic Borka.............................2 hišici Delo in dom.......................2 hišici Hišica...........................18 hišic Ideal............................10 hišic 1» maj «••■••••••■•• l hišice Trata.............................6 hišic Življenje........................12 hišic Lokomotiva.........................7 hišic Estur.............................10 hišic Grndidom...........................6 hišic Gorjanci.........................10 hišic Hišni graditelji..................2 hišici 13. maj..........................12 hišic Miličnik..........................8 hišic Lokomotiva........................6 hišic Astra 6 hišic Franc Kozman-Stnne...............12 hišic 19 stanovanjskih zadrug zidu 163 zadružnih hišic, 125 državljanov zida 125 individiinlnili hiš s 132 stanovali ji. Ne zgolj formalnost Zbore volivcev proizvajalcev je treba resneje jemati Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Bežigrad je sklenil na 39. seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2. decembra 1960, da se skličejo zbori volivcev-proiz-vajalcev, in sicer najkasneje do konca meseca decembra 1960. Dnevni red je bil določen tako: t. Načela za sestavo družbenega plana in proračuna zu leto 1961 2. Združitev občine Ljubijana-Be-žigrad in Ljubljana-Črnuče 3. Razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetijskih prebivalcev. Naknadno je občinski ljudski odbor sklenil, da lahko podjetja zaradi obilice poslov v mesecu decembru skličejo zbore volivcev-proizvajalcev tudi v mesecu januarju, in to najkasneje do 15. februar- ja- Zbor proizvajalcev občine Ljub-Ijana-Bežigrad je pred združitvijo sestavljalo 25 odbornikov, izvoljenih v 25 volilnih enotah. Niso se sestale: 5. volilna enota, ki jo sklicuje Tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov »Tuba«, odbornik Vladimir Dekleva; ' 12. volilna enota, ki jo sklicuje Gradbeno podjetje Tehnika. Odbornik Anton Hrastnik. Podjetje opravičuje, da zbora volivcev ni bilo mogoče sklicati zaradi kolektivnih dopustov. 16. volilna enota, ki jo sklicuje podjetje Avtomontaža. Odbornik Janez Merlak. 21. volilna enota, ki jo sklicuje trg. podjetje Metalka. Odbornik Stane Bregant. Zaradi premajhne udeležbe zbor volivcev ni bil opravljen v 24. volilni enoti, ki združuje Pekarno Bežigrad in privatne proizvajalce — obrtnike. Zbor volivcev-proizva jalcev je torej opravilo 19 gospodarskih organizacij. Udeležba na zborih volivcev ni problem, ker se ti navadno opravijo neposredno pred zaključkom ali pa takoj po zaključku delovnega časa. Izjema so le izrazito terenska podjetja, ki imajo na območju občine samo sedež podjetja, delavce pa po celi Sloveniji ali celo Jugosjuvijj. Isti projjlj'tl' I’1’* javlja pri podjetjih sezonskega značaja. Posebne težave se pojavljajo pri gradbenih podjetjih. V letu 1937, to je v času, ko so bili proizvajalci razdeljeni v volilne enote, je bilo na območju občine več gradbišč raznih gradbenih podjetij, ki so bila združena v eno volilno enoto. Večina teli podjetij danes ne dela več na območju občine in |c ostalo samo še podjetje, ki je sklicatelj zbora volivcev in ima sedež v naši občini. Zbori volivcev-proizvajalcev se običajno pri obravnavanju posameznih problemov omejujejo na dnevni red zboru in ne kažejo velike zainteresiranosti za ostale občinske probleme. Zapisniki zadnjih zborov volivcev proizvajalcev so zelo skopi in iz njih ni mogoče ugotoviti, kakšna je bila razprava in kaj predvsem zanima volivce. Iz njih je razvidno le, da se volivci-proizva-jalci strinjajo s predlogi občinskega ljudskega© dbora o načinu sestave predlogu družbenega plana in proračuna za leto 1961 in da se strinjajo z združitvijo občine Ljub-1 jaua-Bcžigrad in Ljubljana-Črnuče. Prav tako so sc strinjali z uvedbo razširjenega kmetijskega zavarovanja, pri čemer pa je zanimivo, da so le redki zbori kaj več ra pravljali o tem vprašanju. , : Podobno je bilo v edini vo*1' enoti kmetijstva. Tu so razj,,.rll,u Ijali v glavnem samo o prc{''°® f razširjenega zdravstvenega zavajj vanju kmetijskih proizvajalcev, ;L nrav je znano, da Je na podroG* Kmelijstva vrsta problemov, no ,• terih so proizvajalci t^ ^Jtupijia ^ vo zainteresirani. Na vsak način treba prekiniti z dosedanjim ,n^ I jen jem, du zbora volivcev ni P, trebno sklicevati, ker sp kmetov . ei itak o vsem obveščeni, pjeko s »tankov kmetijske zadruge. L' stališče je zgrešeno, ker je v j/lt zbora proizvajalcev drugačna ,ig organov kmetijske zadruge. L<: vrsta problemov je, kajpri mezni kmetje dnevno sprožijo P upravnih organih občine, ,ni, ptr še niso o njih razpravljal' zboru volivcev-proizvajalcev ■ tijske skupine. Konkretni pr" g je vprašanje plačila _ zeinljist n8 hipodrom, vzdrževanje potov 9 savsko obrežje, škoda v zvez kopanjem gramozu itd. -.t. Vsekakor z zbori volilcev-P' |j. vujalcev ne moremo biti rado ni. Treba bo ugotoviti vzroke. radi katerih ti zbori nimajo '.,a. vloge, ki jo družba od njih P kuje. /MiaiS • Delavci in delavke IEV med delom POGOVORI Z VOLIVCI Zelje in predlogi »■ (Nadaljevanje s (». struni) opraviti iliinniikarskih storitev ali kontrolnega pregleda, je npraviet/ti !turačunali pri gospodinjskih nap/u-vah (štedilnikih) 50 % tarife, 'za Unnnwtke tuljave pu se zaraeediava polna pristojbina, ker se v vsakem Primeru morajo čistiti. I\> 5« člena oureslbe 0 obvezneiu ometuoju ku ritnih naprav z dne 27. 2y1U48 jt ituonikar dolžan preg[etli/fi te na-prave ne glede ua to, e/i Se upo-. “iliu ali ne. Vpraša n že, ali naj ??*** dimnikarji; kaji/jše, v katere i se vpisovale ogMtlivljene dimni-arske storitve, je sžvar dogovora ■*ed hutnini lastnikom oziroma liiš-mm svetom in podjetjem. člen nm erlene -odredbe določa «u se mora dimnikar držati dolo-/,n' 1 r oineianje ne zaračuna, do-« ravno je bil izvršen kontrolni pre-r>l>isku(xljelje. tt^pred S'1 d&h,F^-i^^^ P'ed zaključkom °<1',oklicani veljške^p/10^ rekonstrukcije Sa-no vreme SJeije j)‘*0 izredno dežev- Pustilo dn J.an8kem Jetu. ki ni do-utrdilo' a, l,se eestišče osušilo in to* pon n v n° b<> irebn to cesto le-izvajalen !!°i P.^P.r*'1'''*! na stroške w*ti Skle • Del« so bila na lej J1"1**" «?:en.e„T“ “ 10 “■ ^ovSna1,.^^’ I>ravi goče.^doLi0 ^'aiovodne ceste ni mo-obnovil i ne 1*0 mestni vodovorl tožene .J, . .vod»e cevi, ki so po-ne ustrev eesti- Obstoječe cevi bo treh,, V0 več potrebam in jili ključku tehXi°t iznienjnti. Po za-* obnovo Vml* "“j1*0 ta h ko pričelo "Java cevi z^-°d,n1. eeste. Zu.ne-st.cv. s katerimi finančnili sred-ni vodovod, i ei ruzpolagnl Mest-' ,ozorilom onesnažuje javno cesto. Zbor volivcev predlaga, da se prehod, ki vodi čez Jerečevo dvorišče. dovoli samo pešcem. Imenovana je bila posebna komisija. ki Iro o svojih ugotovitvah poročala svetu za komunalne zadeve, ta pa bo nato primerno ukrepal. 43. sela Občiflskeie ljudskega odbora Liubllana-Bežigrad Kakšen obrtniški center v Savskem naselju! To je bila zadnja seja občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Be-žigrad pred združitvijo z. občino Ljubljana-Crnuče v novo občino. Seje se je udeležilo 20 odbornikov občinskega zbora in 13 odbornikov zbora proizvajalcev. Občinski ljudski odbor je sprejel odlok o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov, ki jih je. izdal občinski ljudski odbor leta 1933, ko je bil ustanovljen. Prenehal je veljati odlok o pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb, odlok o kategorizaciji stanovanj, odlok o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih in odlok o oddaji poslovnih prostorov v najem. Vsi navedeni odloki niso več v skladu z novimi stanovanjsk ini predpisi, ki so izšli v začetku leta 1959. Nadalje je prenehal veljati odlok o pobiranju občinskega |>rometnega davka, izdan od bivšega MLO Ljubljana, ker je stopil v veljavo nov občinski odlok o prometnem davku. Občinski ljudski odbor je tudi razveljavil odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve, ker na območju občine nimamo niti enega dimnikarskega podjetja, tarife pa predpisujejo podjetjem občine, na območju katerih imajo podjetja svoje sedeže. Občinski ljudski odbor je potrdil sklep delavskega sveta trg. podjetja Tobak Ljubljana, Likozarjeva 5, in sklep prisilne uprave trg. jjod-jetja Tobak Maribor o pripojitvi trg. podjetja Tobak Maribor k trg. podjetju Tobak Ljubljana. Odobrena je bila garancijska iz-j'avu podjetju Agroobnovi iz Ljubljane', Crtomirova 4. za najetje kredita v višini 35.000.000 din pri Zadružni hranilnici in jrosojilnici v Ljubljani. Posojilo potrebuje podjetje za obratna sredstva in ga bo vrnilo v roku enega leta. Nadalje je bila odobrena garancijska izjava komunalnemu podjetju Ljubljanske mlekarne v višini 22,660.000 din za obratna sredstva. Podjetje bo najelo kredit j)ri Zadružni hranilnici in posojilnici z odplačilnim rokom 3 let in s 3 % obrestno mero. • Na področju premoženjsko pravnih zadev je' občinski ljudski odbor dovolil trem bivšim lastnikom uporabb’nacionaliziranih parcel za gradnjo . .stanovanjskih družinskih hišic. Iz splošnega ljudskega premoženja je dodelil 4 prosilcem brezplačno primerne parcele za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš po jiredpisih uredbe o zidanju stano- vanjskih hiš delavcev in uslužbea-. cev. Enemu prosilcu je bilo dodes Ijeno manjše nacionalizirano zemr Ijišče za gradnjo stanovanjske hiše proti plačilu odškodnine din 200 za kvadratni meter. Na prošnjo podjetja Elektroprenos iz Ljubljane, Hajdrihova 2, je občinski ljudski odbor dovolil, da se j)ri nepremičninah, vpisanih v vložku št. 904 k. o. Ježica, dovoli vpis novega upravnega organa v zemljiški knjigi, in sicer podjetja Elektroprenos. Zemljišče se nahaja v Klečah in obsega 15 parcel splošnega ljudskega premoženja, na kateri stoji trafo pp-staja Kleče. Na prošnjo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je občinski ljudski odbor dovolil, da se vpiše v zemljiški knjigi kot upravni organ okraj Ljubljana, in sicer pri parceli, na kateri stoji leseni jrrovizorij v Parmovi ul. št. 27. Navedeni provizorij je Okrajni ljudski odbor Ljubljana kupil od Lesno industrijskega jiodjetja Ljubljana. Občinski ljudski odbor je nadalje odobril v soglasju s Sekretariatom Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve, da se v zemljiški knjigi izbriše kot organ uprave bivše Ministrstvo za gradnjo LRS ter vpiše nov upravni organ občina Ljublja-na-Bežigrad, in to pri vložku št. 577 k. o. Peter I„ ki obsega eno samo parcelo v izmeri 29.142 m3. Zemljišče se nahaja v Savskem naselju. Podjetju Kurivo jirodaja ij Ljubljane, Celovška 4. je bilo dodeljeno nacionalizirano zemlj šče v Janševi ul. Zemljišče podjetje potrebuje za gradnjo skladišč in garaž. Občinski ljudski odbor je odobril sklenitev darilne nogodbe s Francem Pečnikom, upokojencem iz Ljubljane. Mariborska 115. ki podarja občini dve parceli v skupni izmeri 290 m3. Na predlog komisije za volitve in imenovanja je občinski ljudski odbor imenoval komisijo za ocenjevanje uslužbencev in zastopnike občinskega ljudskega odbora v šolske odbore vseh osemletk na območju občine. Zelo živahna razprava se je razvijala o načrtu zn gradnji) obrtniškega centra v Savskem naselju. Volivci in svet stanovanjske skupnosti se namreč ne strinjajo z načrtom obrtniškega centra, kakor je (Nadaljevanje na 8. strani) fataped&ja 'n tehnična oprema 2a zdravstvo T\ y ?ir‘p®'n°fkov in^baniin- >^°fn< zu izdelovanje ortopedskih pUs anih mas in m,' .Precizne mdianike, predmetov iz im,. 0 osv<>boditvi ,l posluje že od leta 1919. .ter0 IV- armada I A °-la ^ P0(lje!ie Prevzela pod svojo M VJ'rai5anjn- ™ 1,1 Je sP“dnlo v oddelek zn inva- ''"cnoin oiton^JL0 Poshdo z odlokom vlade FLRJ Pre«?/?0 !>0djetje. Ni koblc1'0’ P>t-iC >Sofn<' Ljubljana, sa-I inf,0 1 0 ,z Sempetrsko J*0- ?. *em se ic podjetje tudi hartovo cesto 47/a. voJ“sniec v sedanje prostore na ’° i?,,ei°Va,i ključno le ortopedske pripo- o0r?ierolnn"m<)l' PoV JeseBhV?iern ul>,'ov|janje podjetje 23. r od i 11)" y gO?1 n v s keK® samoupravljanj80 OT0 v|diki nHPori Pni k ,nnprcdek in razširilo n ’ i 1,1 Podjetje je na- .. Sžš rte: : "»-"s ie k''; 'T- ^ iina Vn^^h^J^-dprl,, „ov ol)rat plnsli*_ keP to" Pripojilo podieiU n^''1 ",,ci šl- >• 1959 se Je , >KlNOEOTO«. [ juhilann p® nvni‘'n Precizne raehani- £8 okra,,, se prav sed. i ,?'t C^p<>svrtska c- Prostori PredviT '"elmnike. Otv«)rite?P'nrUJ<)- 7- bo Servis p doma j. maja 1961 prenovljenega obrata bo '""L:.:;:,’: k'i: ‘ ...................................... Podjetje je ob koncu leta 1960 organiziralo tudi poseben arulditni oddelek, ki se bavi z izdelavo modernih protez iz razu li umetnih mas. Zaradi jionianjkanja prostorov za obrat plastičnih mas je podjetje že izdelalo investicijski program za preselitev obrata plastičnih mas in adaptacijo zgradbe v Stožicah 139. V novih j)rostorih bodo podani pogoji za še večji razvoj plastičnih mas. Proizvodnja predmetov iz plastičnih mas sebo v novem obratu znatno povečala. Pregled izpolnjevanja plana zadnjih 3 let: 1958 1959 196« Plan 65,000.000 realizat 85,000000 delovna sila 93 93.000.000 190.000.»00 123,000.000 195,000.000 103 156 Za leto 1961 je delavski svet podjetja sp rejci sledeči letni plan po obratih, in sicer: 1. Obrat ortopedija i0 000.000 din II. Obrat tehnične opreme zu zdravstvo 90.000.000 din Ul. Obrat plastičnih mas____________ 130 000.000 din Skupaj: 300,000.000 din Na spom udanskem velesejmu v Zagrebu bo na razstavi »Medicina in tehnika« razstavljalo podjetie poleg standardnih proizvodov še 14 novih proizvodov, ki so bil; doslej izključno uvoznega značaja. To pomeni, da se podjetje razvija predvsem v smeri usvainnia takih pro*zvo«lov, ki se doslej pri nas niso proizvajal. Ta prostor sino prepustili podjetju »Soča« I. združena seja Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bežigrad Seja je bila 17. februarja 1961 v sindikalni dvorani Kurilnice, Ljubljana na Vilharjevi cesti. Novi občinski ljudski odbor ima skupaj 87 odbornikov, in sicer občinski zbor 47 odbornikov, zbor proizvajalcev pa 40 odbornikov. Na seji je bilo navzočih 36 odbornikov občinskega zbora, 10 odbornikov je odsotnost opravičilo, 1 odbornik pa je bil razreisen dolžnosti. V zboru proizvajalcev je bilo navzočih 25 odbornikov. 5 odborni-kotv je odsotnost opravičilo 6 pa ne, 4 odborniki pa so bili razrešeni dolžnosti odbornika. 1. Sejo je pričel najstarejši odbornik tov. Alojz Avsec, ki je predlagal, da novi občinski ljudski odbor najprej izvoli predsednika in podpredsednika. Odbornik Franck Sladič je v imenu 10 odbornikov predlagal občinskemu ljudskemu odboru, da se izvoli za predsednika tov. Staneta Komana, za podpredsednika pa tov. Petra Lešnjaka. Občinski ljudski odbor je predlog s ploskanjem sprejel. 2. Zaradi odsotnosti predsednika tov. Komana je sejo vodil tov. podpredsednik Lešnjak. Zbora sta najprej (izvolila predsednika zborov, in sicer: za občinski zbor tov. Jakoba Rupnika, za zbor proizvajalcev pa tov. Janeza Krmavnerja. 3. Za tajnika občinskega ljudskega odbora je bil imenovan tov. Ivan Levstek. 4. Novi občinski ljudski odbor bo imel 16 svetov, in sicer: Svet za splošne in notranje zadeve, svet za družbeni plan in finance, svet za industrijo, svet za gostinstvo in turizem, svet za delo in delovna razmerja, svet za obrt, svet za kmetijstvo, svet za komunalne zadeve, svet za urbanizem, svet za stanovanjske zadeve, svet za prosveto in kulturo, svet za telesno vzgojo, svet za zdravstvo, svvet za varstvo družine, svet za splošno varstvo. 5. Občinski ljudski odbor je imenoval člane svetov in izvolil odbornike za stalne odborniške komisije. Nadalje je imenoval člane tistih komisij, katere mora imenovati občinski ljudski odbor. 6. V zvezi s popisom prebivalstva, ki bo31. aprila letos, Je bila imenovana komisija za popis prebivalstva. 7. Občinski ljudski odbor je obširno razpravljali o problematiki prostorov občinske uprave, ki ne ustrezajo niti potrebam stare občine in so zato še manj primerni za potrebe združene občine. Edini možni izhod je v tem, da se občinskemu ljudskemu odboru stavi na razpolago prostore v I. nadstropju 2. trakta v Parmovi ulici 33, ki jih bo v bližnji bodočnosti izpraznil Psihološki inštitut Filozofske fakultete. S prostori v Parmovi ulici razpolaga Uprava zgradb pri Izvršnem svetu LRS in je bila zato izvoljeno posebno 4-člansko zastopstvo, ki naj na pristojnem mestu obrazloži potrebe občine po novih prostorih. 8. V zvezi z novimi predpisi o financiranju šolstva je bil ustanovljen občinski družbeni sklad za šolstvo. 9. Za direktorja tovarne JUB v Dolu je bil imenovan tov. Vili Zupan. 10. V zadnji točki dnevnega reda je občinski ljudski odbor odobril predlog zbora proizvajalcev o združevanju sredstev gospodarskih organizacij v letu 1961. O tem vprašanju je razpravljal zbor proizvajalcev že na svoji seji dne 9. februarja 1961. Zaradi različnih mnenj pa ni prišlo do konkretnega sklepa, pač pa je zbor proizvajalcev imenoval posebno komisijo z nalogo, da prouči merila, na podlagi katerih bi se sredstva združevala. Ta komisija je predlagala občinskemu ljudskemu odboru, naj se sredstva združujejo na osnovi 3 do 5'% neto izplačanih osebnih dohodkov v letu 1960. Komisija je tudi predlagala občinskemu ljudskemu odboru, da sprejme priporočilo, po katerem naj zbor proizvajalcev prouči možnosti združevanja sredstev tudi pri zasebnih obrtnikih redne obrti in podobne dejavnosti. llllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllH 'm. vofacev ureja uredniSki odbor: Ljubo Brezigar, Ivan Dodič, Danilo Jančič, Frane Kokalj, Stane Koman, Roman Leskošek, Janez Menard, Ivan Stih in Franc Šušteršič. Glavni urednik: Stane Koman. Odgovorni in tehnični urednik: Ivan Stih. Naslov uredništva in uprave: Občinski odbor SZDL Llubljana-Bežigrad. Smoletova ul 1691. telefon 32-567. SPLOŠNA PROJEKTIVNA DELAVNICA KONSTRUKTURA LJUBLJANA Herbersteinova 15 Telefon 30-317 projektira vse vrste visokih In nizkih gradenj, komunalne in notranje ureditve (parke, otroška igrišča, trgovine, dvorane itd.) Izdeluje tudi načrte za individualne in vrtne hiše UK EKONOMSKO PROPAGANDNI AIEUE LJUBLJANA, Titova 50 - Tel 32-957 PROJEKTIRAMO in strokovno opremhamo vse vrste razstavnih paviljonov, dvorane za prireditve in podobno IZDELUJEMO idejne osnutke reklamnih publikacij in prevzemamo tisk istih OPREMLJAMO Vaše proizvode z vsemi vrstami sodobne embalaže GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA or r avli a znanstvene in raziskovalne naloge na področju geologije, geofizike in sorodnih ved, projektira in izvaja vrtalna, rudarska, hidrološka in druga raziskovalna in konsolidacij ska dela ter konstruira in izdeluje strojno in drugo raziskovalno opremo Izredno povečanje kaoacitel industrije papirja v zadnjem času bo v veliko korist vsakemu potroiniku. Istočasno to povečanje terja večje količine surovin za predelave papirja. Na ceneifa surovina so nedvomne papirni odpadki, ki ilh je pri nas dovolj. V inlenesu vsakega potroinika |e, da papirne edpadke zbere In jih odda najbllinjemu skladliču podjetja ODPAD, ki j'h plačuje po najviiji dnevni ceni ..ODPAD" Podjetje za promet z odpadki LJUBLJANA KaKšen obrtniški center v Savskem naselju? (Nadaljevanje s 7. strani) bil izdelan. Zahtevajo, da se namesto južnega trakta obrtniškega centra zgradi obrat družbene prebrane in da se temu primerno prilagodijo že izdelani načrti. Svet za obrt se s takim predlogom ni strinjal, ker je ugotovil, da obstoječih načrtov ni mogoče spremeniti tako, da bi se južni trakt uporabil za družbeno prehrano, temveč da je treba v tem primeru izdelati popolnoma nove načrte. Istega mišljenja je bila tudi posebna komisija, ki jo je v ta namen imenoval svet za obrt. Zaradi nasproti!jočili si mišljenj je svet za obrt sklenil, da zadevo predloži občinskemu ljudskemu od- Nove uslužnosti NA STADIONU (Nadaljevanje s 5. strani) viljsko delavnico, šivalnica sprejema v izdelavo vse vrste ženskih in otroških oblačil. Poskrbljeno je za kvalitetno izdelavo vseh naročil v najkrajšem času. Na razpolago so najnovejši modni časopisi. Cene v obeh delavnicah so konkurenčne. V prostorih bivše Moletove pekarne v Staničevi t7 je stanovanjska skupnost uredila novo elektro-mehuično uslužnostno delavnico za popravila vseh vrst gospodinjskih strojev, instalacijskih naprav, elektromotorjev in vseh v to stroko spadajočih opravil. V okviru te delavnice se pripravlja tudi polnilnica akumulatorjev za osebne avtomobile. V okviru stanovanjske skupnosti poslujejo še naslednji servisi: mehanična pralnica v Koroški ulici 2 sprejema v pranje vse vrste perila za gospodinjstva in delovne kolektive. Za hišne svete prevzema tudi manjša popravila iz vodoinstalater-ske, kleparske, ključavničarske in mizarske stroke. Finančni servis opravlja za hišne svete vse posle denarnega in knjigovodskega poslovanja. Stanovanjska skupnost Stadion priporoča stanovalcem, da se poslužujejo njenih servisov. Naročila lahko posreduje tudi pisarna stanovanjske skupnosti v Koroški ulici št. 16. VELIKO RAZUMEVANJE aa skupite potrebe v komuni ¥ Po sklepu I. seje ljudskega odbora združenih občin Ljubija-na-Bežigrud in Ljuhljann-Črnučc dne 17. februarja 1961 so se 6. marca t. 1. ob 8. uri zjutraj zbrali predstavniki gospodarskih organizacij, da bi se pogovorili o načinu združevanja sredstev za negospodarske investicije. Posvetovanje je bilo v dvorani Mladinskega gledališča. Povabljeni so bili direktorji, predsedniki delavskih svetov in predsedniki sindikalnih podružnic iz vseh podjetij nove občine. Vsi ti so pred začetkom dobili list naslednje vsebine: ZDRUŽEVANJE SREDSTEV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IN LJUDSKEGA ODBORA ZA LETO 1961 ZA ZDRAVSTVENI DOM 7 BEŽIGRADU IN TROLEJBUSNO PROGO V ČRNUČE Zdravstveni dom . . . trolejbus............. skupaj ............... Viri sredstev ljudski odbor......... gospodarske organizacije skupaj ............... 90.000. 000 44.000. 000 284,000.000 134,000.000 240,000.000 44,000.000 30,000.000 104.000. 000 134.000. 000 432.61? 10.768 4,873.952.0®® 2,973.000.000 Inštrument za izračun prispevka gospodarskih organizacij je 3,5°/« neto plač v letu 1960 po teritorialnem principu. Bruto osebni dohodek n« enega zaposlenega . Število zaposlenih............................. Skupili bruto osebni dohodki................... Skupni neto osebni dohodki....................._________, 3,5 "/o od neto osebnih dohodkov............... 104,055.000 Iz razprave, v kateri se je oglasilo 7 predstavnikov gospo' darskih organizacij, je predsednik občinskega ljudskega odbora« ki je posvetovanje vodil, izluščil naslednje zaključke, za katere so vsi navzoči glasovali. 1. Sredstva se bodo združevala zn zdravstveni dom v Beži' gradu in trolejbusno progo v Črnučah. 2. Ključ za izračun vsote, ki jo bo prispevala vsaka gospo' darska organizacija, je 3,5 »/o neto osebnih dohodkov, izplačan'1 v letu 1960. 3. Po istem principu naj bi prispevali tudi privatni obrtnih'« ker sta obe investiciji takega pomena, da nedvomno korist'!0 tudi njim. 4. Gospodarske organizacije, ki bi po tem ključu zaradi rt' šokih dohodkov očitno premalo prispevale, naj po posebnem do' govoru prispevajo več! 5. Vsaka gospodarska organizacija bo svoj prispevek Prnv* loma plačala iz sklada skupne porabe, in sicer takoj po zaklj'"'’' nem računu. Izjemni primeri se ImhIo obravnavali individu»ln° in določili s pogodim. 6. Z vsako gospodarsko organizacijo mora ljudski o(l^e skleniti pogodbo, v kateri bo nuvpdena vijota in način plačevanj8' 7. Vsi predstavniki gospodarskih organizacij bodo na del«v' skih svetih razpravljali in zagovarjali nujnost izgradnje oh® objektov in upravičenost združevanju sredstev zanj. boru v odločitev. Poročal je predsednik sveta za obrt tov. Jože Jerman. Stališče volivcev in stanovan jske skupnosti, kakor tudi političnih in družbenih organizacij v Savskem naselju pa je občinskemu odboru obrazložil tov. Miran Bla-ha, predsednik Stanovanjske skupnosti Savsko naselje. Po obširni razlagi obeh stališč se je razvila razprava. v katero je poseglo precejšnje. število odbornikov. Odborniki so se strinjali s stališčem, da je treba upoštevati potrebe prebivalcev, vendar so imeli določene pomisleke. Prišlo je do novega pred- loga, in sicer, da nuj se sezida . trakt vrhu drugega in s tem . P g hrani prostor za obrat druzn prehrane, ki pa se bo gradil h°s0(a je. Pri glasovanju je predlog sV za obrt, naj se zida, kakor so črti, propadel. Prav tako ni 1" s glasovnn drugi predlog. Sprejet ^ je bil tretji predlog, in sicer, (,a n0 na prihodnji seji o tem pouo razpravlja. je V zadnji točki dnevnega reda J občinski ljudski odbor odobrd govore na sklepe zborov V0'|V|:V. ki so bili sprejeti na zborih vol r*pv v Ho^nmnni 1960 GRADBENO PODJETJE OBNOVA LJ U BLJANA VILHARJEVA 33 izvršuje, projektira vse vrste visokih »n industrijskih gradenj