DELEGATSKO VPRAŠANJE ŠT. 160 -DELEGACIJA KS KOMANDANT STANE Delegacija izraža zaskrbljenost, ker prihaja na področje naše KS oziroma na širšem področju Ljubljane do onesnaženosti zraka. Zlasti je to čutiti v nočnih urah in sicer se občasno močno pojavlja vonj pd nekakšnih kemikalijah. Pojav je star že več let, a kaže, da ga doslej še nihče ni razreševal oziroma javnosti podrobnosti seznanil o tem. Vprašujemo ali je res, da je temu vzrok spuščanje odpadnih snovi v Savo neke medvoške tovarne? Če to je tako konkretno vprašujemo, kdo je povzročitelj omenjenega onesnaževanja in kakšne so možnosti ter v kakšnem roku je mogoče sanirati obstoječe stanje? Odgovor: ¦ Na širšem področju mesta Ljubljane, predvsem v severno-zahodnem delu seobčasno pojavljaokoli 21.-22. ureonesnaže-nost zraka, ki je zaradi specifičnega vonja po fenolu zelo nepri-jetna. Kot so pokazali rezultati dosedaj opravljenih meritev je vzrok za prekomerno onesnaževanje zraka direktno izpihovanje hlapnih delcev impregnacijskih tekočin brez predhodnega či-ščenja iz kemične tovarne Donit TOZD Laminati v Medvodah. Pogostost pojava zavisi predvsem od vremenskih pogojev in pa od vrste surovin, ki se uporabljajo v tehnološkem procesu. Zaradi prekomernega onesnaževanje zraka \z ventilacijskih izpustov v Donitu TOZD Laminati je sanitarna inšpekcija uprave inšpekcijskih služb že v letu 1973 izdala ureditveno odločbo pod št. 53-592/69-3/15 z dne 23. 3. 1973, s katero je kemični tovarni Donit odredila, da v roku enega leta montira čistilne naprave, ki bodo preprečevale prekomerno onesnaževanje zraka s hlapi metilena in fenola. Na vlogo Donita je sanitarna inšpekcija UIS rok za sanacijo podaljšala do 30. 4. 1975 nato pa je pred iztekom roka Republiška sanitarna inšpekcija ta rok podaljšala. Reševanje problematike sanacije ni enostavno, kajti potrebno je bilo poiskati tehnično rešitev, ki je ekonomsko in tehnološko najbolj upravičena, pri tem pa zagotavlja uspešno filtriranje oziroma zadruževanje prekomerne emisije impregnacijskih strojev. V času od izdaje sanacijske odločbe, pa do leta 1975 so v Donitu sami poskušali najti tehnično rešitev za zmanjšanje emisije, vendar niso uspeli. Leta 1975 je Donit naročil izdelavo investicijskega programa Industrijskemu biroju, ki je v februarju 1976 izdelal program s štirimi variantami: 1. Zajem investicijske naložbe za sežiganje odpadnih plinov s pripadajočo opremo za proizvodnjo pare za količino plinov, ki nastajajo pri proizvodnji. 2. Investicijske naložbe za sežiganje odpadnih plinov z opremo za proizvodnjo pare za povečano proizvodnjo na teh novih strojih za impregnacijo v proizvodnji laminatov. 3. Nabavo opreme za sežiganje odpadnih plinov za bodoče potrebe proizvodnje laminatov skupaj z opremo za proizvodnjo pare. 4. Investicije kot v varianti 3, vendar v visokotlačni izvedbi s parnim turboagregatom za proizvodnjo električne energije. Po izbiri najbolj ustrezne variante (3) je bilo v mesecu oktobru 1976 dario naročilo Elektroprojekta za izdelavo idejnega pro-jekta in razpisane dokumentacije. Idejni projekt in razpisana dokumentacija sta bila izdelana v mesecu avgustu oz. septem-bru 1977 in poslana proizvajalcem čistilnih naprav. Istočasno je bila v septembru objavljena tudi ponudba za izvajanje del v Uradnem listu SRS, št. 17/77). Ko konca razpisanega roka, ki je potekel v decembru 1977 so bile Donitu predložene štiri ponudbe za izvajanje del, od katerih pa je bila le ena popolna. Zaradi neustreznega izida razpisa, je bil v letu 1978 ponovni razpis, opravljeni pa so bili tudi razgo-vori in ogledi pri proizvajalbih čistilnih naprav. V decembru 1978 so se v Donitu odločili, da bosta dela prevzela Integral iz Dunaja in Monting iz Zagreba, s katerima so bile v aprilu 1979 podpisane pogodbe za dobavo potrebne opreme. Da bi si zagotovili potrebna finančna sredstva, je Donit 21. 11. 1977 zaprosil Ljubljansko banko za dodelitev kredita, ki ga bo banka odobrila po predložitvi aneksa k investicijskemu programu pre-dvidoma v avgustu ali septembru 1979. Z ozirom na to, da je bistveni del opreme iz uvoza, si je moral Donit pridobiti soglasje Gospodarske zbornice in samoupravtie interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Med tem ko je soglasje Gospodarske zbornice že pridobljeno, soglasja sa-moupravne interesne skupnosti še niso dobili, kljubtemu, daje bila vloga podana v aprilu letošnjega leta. Manjkajoče soglasje k uporabnemu dovoljenju, pa je zadržek za pridobitev kreditov in s tem posredno v zvezi tudi za dokončno pravno veljavnost pogodb za dobavo opreme.Z ozirom na to, da je bistveni del opreme iz uvoza, si je moral Donit pridobiti soglasje Gospodarske zbornice in samoupravtie interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Med tem ko je soglasje Gospodarske zbornice že pridobljeno, soglasja sa-moupravne interesne skupnosti še niso dobili, kljubtemu, daje bila vloga podana v aprilu letošnjega leta. Manjkajoče soglasje k uporabnemu dovoljenju, pa je zadržek za pridobitev kreditov in s tem posredno v zvezi tudi za dokončno pravno veljavnost pogodb za dobavo opreme. Prav tako kot je bil dolgotrajen postopek iskanja najboljših rešitev, potrebnih soglasij in izvajalca, je bil dolg tudi postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja, saj je trajal od leta 1976 ko se je postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja začel, pa do 24. 4. 1979, ko je Republiški sekretariat za industrijo izdal lokacijsko dovoljenje. Prva vloga za izdelavo smernic za lokacijsko dokumentacijo je bila dana na Republiški sekretariat za urbanizem v letu 1976, bila pa je zavrnjena zaradi nepopolnega postopka. Donit je dne 11.5. 1977 ponovno vložil vlogo za izdelavo lokacijskih smernic, na podlagi katere je Republiški sekretariat za urbanizem dne 23. 9. 1977 opravil lokacijski ogled. Neposre-dno po lokacijski razpravi dne 26. 9. 1977 je bilo podano naročilo Ljubijanskemu urbanističnemu zavodu za izdelavo lo-kacijske dokumentacije, ki je bila izdelana 19. 7. 1978. Za pndobitev lokacijskega dovoljenja je bilo potrebno tudi soglasje Skupščine občine Ljubljana Šiška in mnenje Metereo-loškega zavoda Ljubljana glede višine dimne tuljave iz kotlov-nice. Prva vloga za izdajo soglasja k lokacijski odločbi na pristojni občmski organ SOb Ljubljana Šiška je bila vročena dne 27. 9. 1977, nakar so bile dne 28. 8. 1978 in 8. 11. 1978 ponovno vložene vloge-urgence za izdajo soglasja, ki ga je nato pristojni občinski organ izdal 12. 3. 1979. Tudi postopek za mnenje Metereološkega zavoda je trajal mesec dni manj kot eno leto. Zaradi tega ker je postopek za pridobitev lokacijskega dovo-Ijenja terjal dalj kot leto, si je moral Donit ponovno pridobiti sedem soglasij k lokaciji, ker so le-ta že zapadla (soglasje Republiškega sanitarnega inšpektorata, Rep. sek. za notranje zadeve, za narodno obrambo...). Po pridobitvi vseh soglafeij in celotnedokumentacije je Repu-bliški sekretariat za urbanizem Ljubljana izdal določbo o loka-cijskem dovoljenju Donitu za objekte: Sežigalne naprave s kotlovnico in dimnikom, kemično pri-pravo vode s kompresorsko postajo in trafo postajo moči 700 kWA in transformatorjem - pod številko 350/F-69/77 z dne 24. 4. 1979. Po pridobitvi lokacijskega dovoljenja se je začel izdelovati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, kateri naj bi bil dokončan v oktobru 1979. V kolikor si bo Donit v letošnjem letu zagotovil kredit oz. garancijo plačila pri Ljubljanski banki in pridobil gradbeno dovoljenje, bodo z gradnjo pričeli spomladi 1980. Dograditev kotlov s sežigalno napravo pa je vezana na dobavni rok 12 mesecev, ki začne veljati od dneva odobritve finančnih sredstev Ljubljanske banke in pridobitve vseh soglasij za uvoz opreme. Čas dograditve kotlovnice s sežigalno napravo, ki bo uničila vse hlapine, ki se ob sedanji tehnologiji izpuščajo iz ventilacij-skih tuljav v atmosfero, se predvideva, da bodo spomladi 1981 že pričeli s poskusnim obratovanjem. Po zaključni investiciji se bo stanje glede (onesnaženosti) onesnaževanja zraka nepri-merno izboljšalo tako v samih Medvodah kot tudi na širšem območju Ljubljane, kjer se je občasno pojavljala onesnaženost zraka s hlapi fenalnih smol in toluena. Po investicijski doku-mentaciji se bodo v novi napravi vse hlapine v posebnih komo-rah v celoti sežgale, tako da bo zrak dosti manj onesnažen kot je največ dovoljeno z Odlokom o normativih za kollčine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak \t posameznih virov onesnaževanja (Ur. I. SRS, št. 3/77). Postopek za reševanje problematike onesnaževanja zraka iz tovarne Do-nit je res nekoliko dolg, saj traja že od leta 1973, vendar naj kot opravičilo kemični tovarni Donit navedeno to, da je investicija sežigalne naprave in kotlovnice finančno zelo velika (trenutno ocenjevanje na 10 milijard st. din), prav tako pa tudi tehnično zahtevna, saj so čistilne naprave za hlape fenolnih smol in sorodnih organskih substanc tudi v Evropi šele v razvoju. Sanitarni inšpektor • Janez Piskar