PRIMORSKI DNEVNIK
t y IJ
Postuma placarla v gotovini	„ O r* 1»
Abb postale 1 gruppo “ LiGDa OD I1F
Leto XVm. - Št. 144 (5228)
TRST, četrtek 21. junija
mi
ZADEVA begunskega naselja v sesljanu vnovič pred nabrežinskim občinskim svetom
Žaljivo pismo - «opomin» županu generalnega vladnega komisarja
Neutemeljene obtožbe protizakonitosti in šovinizma
V ponedeljek zvečer je bila izredna seja devinsko-nabrežinske-ga občinskega sveta. 2upan Albin Škrk je svetovavcem sporočil, da se morajo spet ukvarjati z zadevo begunskega naselja v Sesljanu, čeprav v posredni obliki, kajti vladni generalni komisar dr. Mazza mu je poslal pismo, za katerega zahteva, da se prebere pred občinskim svetom. Zupan je mimogrede omenil, da zadeva gradbenega dovoljenja ustanovi za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem še ni dokončno rešena, ker so še v teku posvetovanja s pravnim zastopnikom občine, tako da bodo o tem govorili verjetno na prihodnji seji občinskega sveta.
Zupan je nato izjavil, da ni pričakoval tako žaljivega dopisa, kakršnega je dobil od vladnega komisarja z zahtevo, da ga prebere pred občinskim svetom. Poudaril je, da je pismo naslovljeno nanj, a je dejansko naperjeno proti celotnemu občinskemu svetu in »lovenski manjšini sploh. Spričo take vsebine pisma je bil župan mnenja, da je bilo treba sklicati izredno sejo občinskega sveta, na kateri naj svetovavci povedo svoje mnenje.
Pismo se glasi:
Generalni vladni komisariat za Tržaško ozemlje
Trs*, 1.6.1962.
Priporočeno
Prot. št. 19/3/3536/62 Predmet: Opomin
Gospodu županu v
Devinu-Nabrežini
7. obžalovanjem moramo ugo-toviti, da pri izvrševanju svoje kočljive javne naloge niste vselej in v vsaki okoliščini dokazali, da se ravnate po načelu strogega izpolnjevanja državnih zakonov in da niste vselej znali premostiti nazadnjaških predsodkov, ki so škodljivi za redno in mirno socialno življenje na občinskem področju, katerega prebivavstvo v celoti in brez razlike narodnostne pripadnosti predstavljate.
Posebno se namreč sklicujem na Vaše nedavno obnašanje pri izvrševanju nalog, ki Vam jih nalaga čl. 31 zakona z dne 17. avgusta 1942, št. 1150, ki ureja izstavljanje gradbenih dovoljenj.
Pri izvrševanju te. oblasti ste, namreč, namesto da bi se vestno prilagodili zakonskim določbam, ki urejajo to zadevo — in"; samo njim, kot je Vaša *»troga dolžnost — pustiti taje speljati po razglabljanjih, ki so popoU noma tuja, in po ocenitvah, ki so v nasprotju s splošnimi ko-*J ristmi vse občijiske skupnosti. Tako ste najprej protipostavrio odklonilit da bi ustanovi za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem izstavili dovoljenje za gradnjo stanovanj i> (korist istrskih beguncev, ter ste nato prišli celo do tega, da ste odrekli pokornost sodbi najvišjega državnega upravnega sodstva,
ki je obsojalo Vaše početje, s tem ste postavili prefekturo v položaj, da je morala nadomestno poseči za vzpostavitev zakonitosti.
Drug dokaz Vašega krivičnega zadržanja — ki je tembolj graje, vredno, ker ste postopali kot župan — izhaja iz listine, ki je priložena pismu dne 7. maja t. I. št. 2875, naslovljenemu na prefekturo, kjer so samovoljne trditve, ki so očitno neutemeljene in neresnične glede kočljive zadeve, ki bi zahtevala pozornejšo in bolj premišljeno upoštevanje pri osebi, ki zavzema javno funkcijo.
Sklicujem se zlasti:
1.	Na Vašo trditev, po kateri naj bi bilo prišlo do kršitve posebne določbe čl. 7 Posebnega statuta za manjšine, ki — kakor je znano ,— dobesedno določa, «da bi ne smelo priti do nobene spremembe pri področju osnovnih upravnih edini c ozemlja z namenom, da oškoduje narodnostno sestavo istih edi-nic».
2.	Na Vašo trditev, da se na občinskem področju opravlja dejavnost, «ki ima jasno smoter, da se raznarodi slovenska narodnostna skupina».
Kar se tiče 1. točke, Vam je prav dobro znano, da ni prišlo do nikakršne spremembe pri upravnem področju občine De-vin-N abrežina in da ima zato nasprotna trditev lahko zgolj namen, potvarjati resnico.
Trditev, ki izhaja iz #. tačke je posebno težka, ker bi, či je res utemeljena in resnična, do-
kazovala rešitev določbe čl. 6 republiške ustave, kjer ima o-bramba narodnih manjšin glavno in najvišje jamstvo.
Drži pa sicer, da je tudi ta trditev neutemeljena in tendenčna.
Prav dobro Vam je namreč znano, da manjšinska narodnostna skupina, ki ji pripadate, uživa svobodo pri izpolnjevanju osnovnih pravic v zvezi z načelom o očuvanju narodnostnega značaja in kulturnega razvoja manjšinske skupnosti. Uživanje teh pravic je široko zajamčeno in zavarovano tudi s finančnimi ugodnostmi, ki jih nudi država.
Ce upoštevamo vse to, si trditev o raznarodovalni dejavnosti lahko razlagamo Samo z namenom, da bi povzročili ali poglobili umetno n erazpolbže. nje med pripadniki italijanske in slovenske narodnostne skupine, ki tvorita občinsko skupnost v občini D e vin-N abrežina. In učinek takšne dejavnosti ni izostal, če sodimo po protestnih jnanifestacijah, do katerih je prišlo, 'in po napisih po občinskih cestah, med katerimi je presenetljivi in značilni napis: «Nočemo Italijanov — Tukaj smo Slovenciii!!...
Dejansko koristi in pravice slovanske narodnostne skupine, ki jih ščiti republiška demokratična ureditev, niso prav nič v nevarnosti in označen o stališče
Odločen odgovor župana in večine občinskega sveta
Generalni vladni komisar je bil očitno netočno informiran
(Nadgljevanje na 3.' strani)
Gospod
generalni vladni komisar!
Ko potrjujem prejem Vašega pisma — opomina z dne
1.	junija 1962, prot. št. 19-3-3536-62, Vam najprej zagotavljam, da ga bom prebral na prvi seji občinskega sveta.
Toda neobičajna odkritost, s katero se obračate name osebno, me pooblašča, da si Vam dovoljujem odgovoriti v osebnem imenu na spoštljiv, vendar okritosrčen način.
1.	Gospod komisar, očitate mi, češ da nisem v vsaki okoliščini dokazal, da bi pri svojem delu strogo upošteval državne zakone in da nisem znal vedno premostiti nazadnjaških predsodkov, ki so škodljivi za reden in miren potek socialnega življenja na področju občine, katere pre-bivavstvo predstavljam v celoti ne glede na razlikovanje njegove narodnostne pripadnosti.
Zavračam to splošno obdol-žitev, kajti vedno sem se trudil, da bi se ravnal po vseh državnih zakonih; vedno je bila moja skrb, da bi prav posebno in brez kakršnih koli predsodkov ravnal glede na socialno korist vsega občinskega prebivavstva ne glede na njegovo narodnostno pripadnost.
PO SPORAZUMU MED STRANKAMI LEVEGA CENTRA
Vlada je odobrila zakonski osnutek e n acionalizaciji električne industrije
Ne bodo nacionalizirana tista podjetja, ki ne proizvajajo več kot 10 milijonov kWh letno in «avtoprodukcijska» podjetja - Odškodnina za nacionalizacijo bo izplačena v desetih letih v enakih polletnih obrokih začenši s 1. januarjem 1963
RIM, 20. __ Na predlog ministra za industrijo iri trgovino
Colomba, ministra za proračun La Malfe in pravosodnega ministra Bosca je vlada proučila in po obširni razpravi odobrila osnutek načrta zakona za ustanovitev Ustanove za električno energijo in o prenosu na to u-
stanovo podjetij, ki proizvaja jo električno energijo, bodisi hidroelektričnih ali termoelek-tričnih, kakor tudi central na jedrski pogon.
Načrt zakona vsebuje zelo natančne predpise — je rečeno v poročilu o omenjeni seji vlarle — glede nalog ustanove in glede prenosa omenjenih podjetij nanjo. Hkrati pa osnutek predvideva odloke o pooblastilih
vstopu v veljavo za'icona, na podlagi katerih se bo ta zakon za nacionalizacijo električne industrije izvajal.
Ustanova za električno energijo je javna ustanova, ki bo imela lastno pravno osebnost in bo pod nadzorstvom ministrstva za industrijo in trgovino ter bo delovala v smislu smernic posebnega odbora ministrov, ki mu bo predsedoval predsednik vlade. Gre za enotno ustanovo, ki bo o-pravljala neposredno vse fun'kci-
zakonsko močjo, ki jih bo pripra- je, ki zadevajo proizvodnjo, pee-„1.1.	„ «estih mesecih po I našanje in razdeljevanje elektric-
vila vlada
——
T*"
DA NE S
Čeprav je brez dvoma dogodek dneva v notranji politiki vladina Odobritev zakonskega načrta o na-tlonalizaciji električne industrije, v mednarodni politiki pa sporazum dosežen med Alžirci in OAS v Rocher Noir, moramo na tem mestu danes v prvi vrsti komentirati žaljivo pismo — «opomin», ki ga je poslal generalni vladni komisar devinsko-nabrežinskemu županu v zvezi z zadevo gradnje novega begunskega naselja pri Sesljanu.
Pismo namreč ni naslovljeno samo županu ali pa samo nabrežin-skemu občinskemu svetu, temveč dejansko predstavnikom prav vseh političnih skupin, v katerih so zastopani Slovenci, kar pomeni, da je namenjeno kratko in. malo vsej slovenski narodnostni skupnosti na Tržaškem. Ne bomo se spuščali v podrobnosti vsebine pisma in posamezne samovoljne obtožbe, o katerih Je moč vedno bolj ali manj uspešno ali neuspešno razpravljati s pravnega, političnega in drugih stališč. To je že opravil — prav dobro — v svojem odgovoru nabrežinski župan ob solidarnosti večine občinskih svetovavcev. Poudariti hočemo le, da Je svojo solidarnost županu izrazil prvi prav svetovavec italijanske narodnosti.
Tizio mimo česar kot glasilo Slovencev . Italiji, predvsem pa kot glasilo in tolmač njihovih ne. izpoljnjenih zahtev, ki so Jim bile zajamčene po dolgoletni krvavi borbi proti fašizmu, nikakor ne moremo, pa J« komisarjeva trditev: 1. da Je ravnanje občinskega sveta, za katerim stoji vsa slovenska Javnost, navdahnjena s pravim pravcatim šovinizmom in
2.	da nabrežinski župan «kakor sicer nihče izmed pripadnikov slo.
venske narodnostne skupine» «ni. ma nobene izkušnje», ki bi se iah-ko primerjala * izkušnjami tistih, ki so morali zapustiti svoja ognji.
ščau
Obe trditvi namreč dokazujeta, da generalni vladni komisar — po lastni krivdi ali po krivdi tistih, ki ga informirajo — nj seznanjen z najosnovnejsmi dejstvi najnovejše zgodovine naših k rajev, dejstvi, brez katerih po šašem mnenju ni moč izvajati kakršno koli upravo na tržaškem ozemlju. Naprtiti tako žaljivo obtožbo tukajšnjim Slovencem, medtem ko istočasno ni bil skrivljen niti las na glavi tistim, ki so dr.eve in dneve po tržaških ulicah prirejali ostudne .protislovenske rasistične demon-stracije, je pač nekaj nezasliša. nega.	^
Ne samo nezaslišena, temveč tudi globoko žaljiva pa je zlasti druga trditev. Nikakor namreč ne moremo verjeti, da najvišji pred. stavniki italijanske vlade nat Tržaškem niti doslej nj izvedel, kaj vse se je s Slovenci dogajalo pod fašizmom, da mu niso znani niti po. datki o sodbah posebnega fašističnega tribunala, o požigih ne samo slovenskih narodnih domov, tem. več tudi vasi. Ali mu res ni znano, da so samo na področju obči. ne, katere županu Je poslal opomin, zgorele kar štiri vasi...
Kako se tako «opominjanje» s takimi trditvami in žalitvami strinja z željami o sožitju in dobrih sosednih odnosih ki Jih tudi sam v pismu omenja naj sodijo čitateiji sami. Sami naj sodijo tudi o tem, kaj Slovenci na Tržaškem od takega vladnega predstavnika v prihodnosti lahko pričakujemo.
ne energije v vsej državi. Na ta način bo zagotovljena razpoložljivost potrebne energije za gospodarski razvoj države. Ustanova bo opravljala svoje funkcije na podlagi gospodarskih pravil, ne da bi pri tem ustanavljala družbe ali pri njih sodelovala.
Prenos podjetij na novo ustanovo bo izvršen z odloki o pooblastilu, v katerih bo določen tudi način za materialno oskrbovanje celotne organizacije, ki zadeva proizvodnjo in distribucijo električne energije. V zakonskem načrtu so posebne določbe za mu-nicipalizirana podjetja, ki jih u-stanavljajo občine ter za ustanove, ki so jih ustanovile dežele s posebnim statutom. Taka podjetja ali ustanove bodo lahko ali nadaljevale z upravo po pooblastilu nove ustanove ali pa se bodo ustanovo združila. Za odločitev tem pogledu bodo taka podjetja imela dve Ičti časa.
Ne .bodo pa nacionalizirana ti-Šta j&djetja, ri proizvajajo električno energijo za svoje proizvodne potrebe, to je tako imenovana «avtoprodukcijska» podjetja. V to kategorijo spadajo konzor-cialna podjetja, toda samo v primeru če izkoriščajo vsaj 70 odst. električne energije. Za določitev tega odstotka služi povprečna proizvodnja od 1959 do 1961. Prav tako ne bodo nacionalizirana majhna podjetja, ki ne proizvajajo več kot 10 milijonov kwh letno.
Odškodnina podržavljenim podjetjem je bo izračunala na podlagi ocenitve samih nacionalizira nih podjetij, bodisi da gre za delniške družbe z delnicami, ki kvo-tirajo na borzi, ali pa za družbe brez delnic na borzi. V primeru delniških družb se bo vrednost Izračunala na podlagi povprečne vrednosti družbenega kapitala, kakršen je bil ugotovljen na milanski borzi ali pa na borzah, ki so najbližje družbam v razdobju od 1. januarja 1959 do 31. decembra 1861- Predvideno je upoštevanje popravkov v primerih, ko so bile v tem razdobju operacije ki so vplivale na vrednost. Za družbe, ki kvotirajo na borzi, in za vse ostale družbe, ustanove ali fizične osebe, se bo vrednost Dodietia -ugotovila na podlagi obračuna od 31. decembra 1960. ki je bil sestavljen v skladu z zakonom od 4. marca 1958, štev. 191. Odškodnina bo enaka visim čistega kapitala s popravkom na podlagi količnika za povišek v zvezi s cenitvami v primerjavi s tistimi družbami, katerih delnice kvotirajo na borzah.
Tako določena odškodnina se bo izplačala v gotovini nacionaliziranim družbam in vsem drugim lastnikom podjetij v roku 10 let začenši s 1. januarjem 1963, in si-cer v dvajsetih polletnih enakih obrokih z obrestmi od 5.5 odst. Da bi se olhjlale investicije v drugih gospodarskih panogah v okviru politike gospodarskega razvoja, bodo omenjeni obroki iz-nlarani kreditnim ustanovam z
davčnimi olajšavami.
Zakonski predlog predvideva tudi, da Ustanova v prvem razdobju svojega delovanja lahko kupuje delnice, ki kvotirajo na borzah tistih družb, ki so podvržene nacionalizaciji s tem, da jih plačajo z obligacijami. Nakup se bo opravil po cenah, ki ne bodo smele biti višje od tistih, ki so ugotovljene na podlagi cenitev za odškodnino. Tako nabavljene delnice bodo pozneje odstopljene družbam, ki so jih izdale in ki bodo nato poskrbele, da sorazmerno znižajo svoje kapitale.
Končno vsebuje zakonski pred. log določila, ki se tičejo olajšav za združitev, preobrazbe in spre-membe objekta družb, katerih podjetja bodo nacionalizirana.
Za popolno nacionalizacijo innovine podjetij bodo odgovarjali tudi pravni zastopniki podjetij, zlasti glede vsega tistega, kar zade-
va ohranitev in vzdrževanja naprav, kakor tudi dobre uprave podjetij samih. Poleg tega je v zakonskem osnutku predvideno, da bodo razveljavljena vsa dejanja v kateri koli obliki, ki so bila izvršena po 31. decembru 1961 in s katerimi se je na kakršen koli način zmanjšala imovina ali proizvodna zmogljivost podjetij.
Posebna določba se tiče nameščencev nacionaliziranih podjetij, ki so bili v službah na dan 1. januarja 1962. Tem uslužbencem je zajamčen sedanji delovni odnos, kakor tudi vse pravice, ki so si jih pridobili. Slednjič določa osnutek popis vseh podjetij, ki se na kateri koli način ukvarjajo s proizvodnjo, prenosom in distribucijo električne energije ne glede na produkcijski vir. Pri tem popisu odgovarjajo za toč-nost podatkov pravni zastopniki teh podjetij.
2.	Kar pa se tiče ugotovitve glede na moje obnašanje pri opravljanju naloge, ki mi pripada pri izstavljanju gradbenih dovoljenj in zlasti v primeru dovoljenja, ki ga je zaprosila Ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem, moram popraviti Vaša izvajanja, poudarjajoč naslednje :
a) Ni točno, kar trdite, da bi namreč najprej nezakonito odklonil izstavitev zaprošenega dovoljenja.
Odklonitev zaprošenega dovoljenja nosi datum 24. 6. 1961, medtem ko sem prevzel dolžnost župana devinsko-na-brežinske občine komaj 22. 12. 1961. Sodim, da je tu u-mestno sklicevanje na obrazložitev sklepa župana, ki je bil na tem položaju pred menoj, in na obrazložitev sodbe Državnega sveta, ki je smatral, da je njegov ukrep nezakonit.
Moj predhodnik n» županskem položaju je utemeljil odklonitev zaprošenega dovoljenja takole:
«Sklicujoč se na Vašo prošnjo od 18. 3. 1961. št. 1720 glede izstavitve dovoljenja za zidavo 268 stanovanj v Sesljanu, Vam sporočam, da o-menjene prošnje ne morem sprejeti, ker je predvidena gradbena skupnost del načrta, ki ima namen umetno spremeniti narodnostni sestav naše občine v škodo slovenske skupine, in ki je zato v očitnem nasprotju z določbami Posebnega statuta Spomenice o sporazumu, ki sta ga Italija in Jugoslavija podpisali v Londonu.
Razen tega zidava celih begunskih vasi v naši občini ne odgovarja gospodarskim in socialnim koristim samih beguncev.
Ta moj odgovor se opira
na sklep občinskega sveta, ki se je dne 23. 6. 1961 sestal na izredno sejo.
Ko je Državni svet zavrnil županovo sklicevanje na bistvene spremembe politično-socialnega značaja, do katerih je prišlo v dvajsetletju po vstopu v veljavo urbanističnega zakona, ter na svojo dolžnost, da upošteva tudi v tem primeru celotni in še vedno veljavni pravni red, je sodil, da v konkretnem primeru ne spada v okvir njegove zakonite oblasti ocenjevanje socialne plati gradbene dejavnosti ustanove, ki se je pritožila, in da nima pravne o-snove vrednotenja katerega koli elementa, ki ni v zvezi s posebno disciplino, ki jo določa urbanistični zakop in ki ima svoj običajni izraz v regulacijskih načrtih in v občinskih formalno odobrenih pravilnikih.»
b) Še manj točna je Vaša ugotovitev, češ da sem prišel celo do tega, «da bi kljuboval omenjenemu pravdoreku najvišjega državnega upravnega sodstva, ki je obsojalo moje
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiHiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiimiiiiimuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuitmiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiMMummiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiin
Ugoden odmev ukrepa
Izjave sindikalnih voditeljev, Mora, Nennija, Lombardija,
Saragata, Realeja in Tremellonija
Ostri napadi Confindustrie in bivšega vladnega predsednika M. Scelbe
RIM, 20. —- Vladni ukrep o nacionalizaciji električne industrije je naletel na splošno odobravanje, saj gre za nacionalizacijo takega obsega, kakršne ni bilo od leta 1905, ko so bile nacionalizirane železnice. To seveda ne velja za monarhofaši-
stične in liberalne in druge desničarske voditelje, ki so se nacionalizaciji vedno upirali. Neugodno so ukrep sprejeli tudi demokristjanski desničarji, v imenu katerih je govoril danes bivši predsednik vlade Mario Scelba. Razumljivo je, da je napadalno izjavo proti ukrepu objavila tudi Confindustria.
Med prvimi, ki so vladni zakonski osnutek o nacionalizaciji pozdravili, so bili voditelji vseh treh največjib sindikalnih organizacij. Vodstvo CGIL je objavilo posebno izjavo, v kateri se poudarja, da gre za nujno potreben ukrep, s pomočjo katerega bo moč izvajati novo politiko, ki bo slonela na demokratičnem načrtovanju in s katero se bodo izboljšali življenjski pogoji delavcev in ki bo ugodna za gospodarski ter socialni razvoj države. Pri tem CGIL poudarja, da bo vsa operacija okrog nacionalizacije predraga ter da je s tem vlada dala gospodarski in politični desnici določeno koncesijo. CGIL zahteva, naj bi se znatne vsote, ki jih bodo imele na razpolago zasebne skupine, investirale tako, da bi odgovarjale potrebam demokratičnega načrtovanja.
razvoja bodo omenjeni obroki iz- mokratičnega načrtovanja.	lje zasebnikom upravo električne---------i----------------------
plačani' kreditnim ustanovam z| Tajnik CISL poslanec Storti pal industrije,, ki jo bo odslej država | (Nadaljevanje na 2. strani)
je dejal, da je CISL že na svojem zadnjem kongresu postavila zahtevo po nacionalizaciji električne industrije in drugih energetskih virov ter da je sedaj potrebno najti finančna sredstva, pripraviti ljudi in modernizirati ustroj.
Tajnik UIL Viglianesi je dejal, da je njegov sindikat vedno zahteval ta ukrep, ki je bil najpomembnejša programska obveznost levega centra v sedanji zakonodajni dobi. S tem je parlamentarna koalicija dokazala svojo politično voljo po izvajanju u-stave in pripravi pogojev za plansko politiko.
Svoje izjave so dali tudi tajniki vseh štirih strank levega centra Moro, Saragat, Reale m Nen-ni, poleg njih pa še minister Tre-melloni, ter socialistični prvak Lombardi. Moro je poudaril predvsem, da gre za izvajanje čl. 43 ustave, ki med drugim predvideva nacionalizacijo energetskih virov, pretežno javnega interesa. Vladni ukrep je v skladu tudi s socialnim krščanskim naukom čeprav je krščanska demokracija proti «kolektivističnemu izenačenju gospodarskega in socialnega življenja».
Saragat je izjavil, da odgovarja ukrep splošnim koristim, ker jemlje zasebnikom upravo električne
upravljala v korist skupnosti.
Glede odškodnine pa je Saragat dejal, da gre za zelo veliko podobnost z odškodnino, ki jo je država izplačala ob priliki nacionalizacije železnic v letih 1905-06. Sedanje zasebne družbe ne bodo razpuščene; če bodo hotele bodo lahko še nadalje obstajale, toda le tako, da se bodo posvetile drugi proizvodni aktivnosti. Sedanji mali delničarji pa bodo lahko izbirali:	ali bodo delnice, ki jih
imajo danes, obdržali, ali pa jih bodo spremenili v obligacije. Zaradi tega odpadejo vse k . itike desnice, ki trdi da bo delničar v vsakem primeru prisiljen sprejeti obligacije.
Tajnik PSI Pietro Nenni pa je dejal, da je z vladnim ukrepom kronana dolga kampanja, ki jo je PSI začela že leta 1946. Sedaj so na vrsti tri vprašanja. Predvsem gre za ustanovitev javne ustanove, ki mora resnično odgovarjati smotrom nacionalizacije, ki seveda niso taki, da bi ovirali razvoj gospodarstva temveč nasprotno, da bi ga pospeševali. Drugo vprašanje je zaščita malih in srednjih delničarjev razlaščenih podjetij. Ta zaščita bo zajamčena predvsem, če se delničarji ne bodo pustili varati z raznimi špekulacijskimi manevri. Tretje vprašanje pa je nagla odobritev zakonskega načrta v parlamentu. PSI je mnenja, da je dovolj časa na razpolago za razpravo, ta-
delovanje in postavljalo prefekturo pred dolžnost, da nadomestno poseže za vzpostavitev zakonitosti».
Ko sem se seznanil z besedilom omenjene sodbe z dne 16. 2. 1962, ki so mi jo sporočili 10 4. 1962 v svojstvu župana, ki je prišel na predhodnikov položaj, sem, čeprav nisem odobraval njene vsebine, vendar bil daleč od tega, da bi kljuboval njenemu pravdoreku, sporočil ustanovi, ki se je pritožila, da imam za umestno, preden bi glede na izvršitev sodbe Državnega sveta rešil njeno prošnjo, še enkrat pregledati celotno zadevo tudi z vidika regulacijskega načrta, ki so ga medtem odobrili.
Sodil sem, da je to moja dolžnost in pravica prav v s/cladu s sodbo Državnega sveta.
Ker pa me je medtem tudi tukajšnja prefektura opomnila, naj vse ukrenem v desetih dneh, sem to takoj storil in ji sporočil vsebino pritožbe, ki so jo proti sodbi Državnega sveta vložili vsi slovenski občinski svetovavci občine Devin-Nabrežina na naslov mešane italijansko-ju-goslovanske komisije, ki jo predvideva čl. 8 Posebnega statuta, kajti sodba je bila v nasprotju z glavnim regulacijskim načrtom, ki so ga medtem odobrili z dekretom predsednika republike od 31.
3.	1962, ki je določil omenjeno področje za zidavo vil.
Gosnod generalni vladni komisar, dovoljujem si Vam izraziti svoje skromno mnenje, da s takšnim ravnanjem ne samo, da nisem kljuboval pravdoreku Državnega sveta, ampak da sem se mu vestno prilagodil, temelječ svoj sklep ne na nedopustnih.opozorilih, ' pač pa na novem dejstvu spora med prošnjo ustanove in splošnim regulacijskim načrtom, ki je bil medtem formalno odobren in ki prej zakonsko ni mogel biti upoštevan, ki pa je po formalni odobritvi za mene postal po zakonu obvezen.
Nadalje sem mnenja, da nadomestni poseg tukajšnje prefekture ni bil le nepravočasen, pač pa tudi neupravičen, kajti manjkala mu je utemeljenost, to je odklonitev izvršitve pravdoreka ali neizvedba izvršitve istega.
Vsekakor menim, da je izključni pristojni urad za presojo legitimnosti ali nelegit-mnosti mojega sklepa glede dovoljenja za gradnjo, o kateri je govora. Državni svet v svoji zakonodajni moči.
3.	Glede na moje domnevno «nepravično» ravnanje kot župana in čemur naj bi bil dokaz dokument, priložen mojemu pismu od 7. maja t. 1. in ki da vsebuje neutemeljene in neresnične trditve, si dovoljujem pripomniti predvsem, da gre za prepis prej omenjene pritožbe mešani italijansko - jugoslovanski komisiji, o kateri sem smatral za umestno, da z njo seznanim tukajšnjo prefekturo.
To pritožbo, ki je — razumljivo — naletela na moje popolno odobravanje, sem podpisal, vendar ne v svojstvu župana, pač pa kot slovenski član občinskega sveta.
Upoštevajoč vse to in vtem ko z zadovoljstvom v ustreznem tekstu vašega pisma — opomina opažam ponovno potrdilo veljavnosti določb č!.. 7 posebnega statuta in popolne pravice zainteresiranih oseb, da se proti njegovim kršitvam pritožijo, si dovoljujem nesoglašati z dvema gle-diščertia vašega vsega upoštevanja vrednega tolmačenja, ki ga dajete. Moje skromno mnenje — ki ga delijo vsi slovenski svetniki devinsko-na-brežinske občine in ne samo oni — je, da razlog za vključitev te klavzule v posebni statut ni bil v tem, da bi se enostavno prepovedale spremembe upravnih enot in torej tudi devinsko - nabrežin-ske občine — kar se zares ni zgodilo! —- pač pa da se ne bi spremenila narodnostna mestava teh upravnih enot, v tem primeru tudi s pomočjo sprememb ustreznih upravnih območij. Le v takem tolmačenju je klavzula imela svojo upravičeno, da so jo vključili v oni važen dokument.
Glede tega pa, da je sprememba narodna sestave v občini Devin - Nabrežina enakovredna raznarodovanju, pa čeprav mirnemu raznarodovanju tu živeče slovenske narodne skupnosti, se mi zdi da ni potrebno, da bi tu še kaj dodajal.
V zvezi z navedbami, ki jih vi pripisujete mojemu ravnanju, ki naj bi ga navdihoval celo pravi in pravcati šovinizem, ter ki bi se zaradi domnevnega pomanjkanja o sebnih izkušenj, razumevanja, združenega s čustvi resnične in iskrene človečanske solidarnosti do miroljubnih Istranov, beguncev z rodne grude, — ravnanju, ki naj bi se celo spremenilo v pravo in pravcato ščuvanje k plemenski mržnji, sem prepričan, Ja je treba vaše omenjeno sklepanje pripisati samo namerno netočnim in pristranskim informacijam, ki so vam Jih dali o stvareh in osebah, informacijam, ki spominjajo na znano basen o volku in Jagnjetu. Tako jaz, kot osebe, ki so pred menoi opravljale službo župana v občini Devin-Nabrežina, kot prav tako sedanji in prejšnji občinski sveti ter vse slovensko prebivavstvo občine, kljub svojim skrajno bridkim izkušnjam in čeprav v nujni o-brambi svojih svetih pravic, smo ob vsaki priložnosti dokazali svoje iskreno razumevanje in svojo iskreno solidarnost do beguncev, ki so zbežali z rodne grude in se naselili v občini, ker smo se zavedali, dà do razmer, do katerih je, žal, prišlo v naši občini, ni prišlo po njihovi volji ali njihovi krivdi. To je sicer očitno pokazal in dokazal tudi župan, ki je pred menoj opravljal mojo funkcijo, vprav v zadevi, o čemer govori gornji pravdorek Državnega sveta in kar vi za gotovo poznate tudi v podrb-nostih.
Dovolite mi nekaj besed v zvezi z vašimi navedbami, če5 da nimam bridkih osebnih izkušenj. Predlago bi bilo, če bi hotel tu govoriti o zelo ža lostnih osebnih izkušnjah, ki so jih preživeli podpisani in slovensko ljudstvo teh krajev. Aii veste vi, gospod komisar, kolikšne žrtve so tukajšnji Slovenci dali v dolgi dobi fašizma, ko je bilo prepovedano govoriti slovenski, ko Je bilo podpisanemu in vsem Slovencem onemogočeno obiskovati slovensko šolo in ko je bilo že to, da je bil nekdo Slovenec, zadosten razlog, da so ga pognali iz službe, da so ga zaprli, ali da je moral v izgnanstvo?
Ali morete vi, gospod komisar, sploh soditi o mojih izkušnjah in o izkušnjah pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti, ne da bi poznali dramatične zgodbe o-nih, ki so jim uradno spremenili očetna imena, onih, ni so bili obsojeni na obstrukcijo samo zato, ker so bili Slovenci? Veste vi, gospod komisar, koliko Slovencev iz naše občine je izgubilo vse, kar so imeli, kolikim so bili požgani domovi tod trinajstih vasi naše občine so bile štiri popolnoma požgane in po rušene), kolikim so bili otro ci ali starši deportirani, po morjeni zaradi najbolj divjaške politike fašizma, nacizma, rasizma? ti!,; . j: i|lu‘ |
Da bi se to prenehalo, Je tudi mnogo Slovencev, kot toliko Italijanov in Evropejcev, raje ubralo pot partizanske borbe, moralo prenašati nacistična taborišča in vse gro zote, o katerih je spomin še živ m o čemer ne maram go voriti, pa čeprav imam o tem, žal, dolge osebne izkušnje kot partizan in deportiraneo.
Zato se dobro zavedam tega, kar predstavlja čl. 8. republiške ustave, ki ga vi v vašem pismu — opominu navajate in soglašam z vami, da zaščita narodnostnih skupin nahaja v ustavi svoje prvo in najvišje jamstvo.
Toda, kot vi dobro veste, načelo, proglašeno v čl. 6 u-stave, doslej še ni bilo preneseno v zakon, zaradi česar so še vedno v veljavi in se še vedno na škodo narodnostne manjšine izvajajo veljavne zakonske določbe, ki so v kričečem nasprotju s plemenitim načelom, potrjenem v že omenjenem čl. 6 in še niso bili razveljavljeni fašistični zakoni .navdahnjeni po najbolj nazadnjaških zatiralskih in šovinističnih kriterijih.
b) Gospod generalni komisar, dovolite mi še zadnjo pripombo v zvezi z vašo omembo glede protestnih manifestacij, do katerih je prišlo ter glede napisov, ki naj bi se bili pojavili ob tej priložnosti ob cestah občine, med katerimi tudi «presenetljivi in značilni» napis: «Nočemo Zta-
' (Nadaljevanje na 3. straniJ
PO SPORAZUMU MED ALŽIRSKO OSVOBODILNO FRONTO M OAS
V Alžiru prenehali teroristični napadi OAS v Oranu in Boni ne priznava sporazuma
Prefekt v Alžiru ukinil policijsko uro9 ki je bila v veljavi že sedem let Najbolj kompromitirani voditelji OAS beže iz Orana in skušajo doseči Francijo - Svarilo Ben Hede - Sklepi arabske lige
ALŽIR, 20. — Po sporazumu med alžirsko osvobodilno fronto in OAS, ki je bil sklenjen preteklo nedeljo, se predvsem Alžir vrača v normalno življenje.. Prefekt je ukinil na tem področju policijsko uro, ki je bila v veljavi od 16. marca 1956; odpravili so cestne ovire in prepoved parkiranja v mestu in okolici.
Arabske in francoske sindikalne organizacije so pozvale svoje člane, naj se vrnejo na delo; po tednih odsotnosti, so se arabski delavci spet vrnili na
delo v evropski del mesta. Pometači so začeli temeljito čistiti ulice, ker se je nabralo mnogo smeti in drugih odpadkov, ki jih je treba čimprej odstraniti spričo naraščajoče vročine.
Voditelj OAS Susini je na u-»koški radijski oddaji zatrjeval, da bo OAS počakala 48 ur (ta rok zapade jutri ponoči), da bi videla, ali bodo držali obljubo o vključitvi francoskih elementov v «krajevne policijske sile», kakor so se dogovorili z alžirsko o-»vobodilno fronto. Ce se ne bi dr-Cali tega roka, je dejal Susini, bodo strateške točke v zahodni Alžiriji spremenili v trdnjave. Su-»ini ni zagrozil z nadaljevanjem politike «požgane zemlje». Susini je dodal, da bo OAS spoštovala sklenjeni sporazum; v primeru pa, da ne bi uveljavili dogovora glede krajevne policijske sile, ne bo OAS prevzela nobene odgovornosti glede množičnega izseljevanja Francozov iz Alžirije.
Za razliko a stanjem v Alžiru pa je OAS v Oranu izjavila, da se borba nadaljuje. Napovedova-vec OAS je zatrdil, da sporazum, ki ga je sklenila začasna izvršna oblast s predstavniki OAS v Alžiru, «ne pomeni nič»: «Ti sporazumi so ustni; edini veljaven sporazum za OAS more biti le sporazum, ki bo jamčil ostvaritev ozemeljskih platform, ki jih bodo branili izključno le Francozi.» Na-povedovavec je še dodal, da položaj v Oranu ni podoben onemu v Alžiru in da je alžirska osvobodilna fronta v Oranu neodvisna od one v Alžiru.
Tudi v Boni so v ponedeljek tvečer razširili letake, v katerih je «poveljstvo OAS za Vzhodno Alžirijo» izjavilo, da ne priznava sporazuma med voditelji OAS z začasno izvršno oblastjo: «Poveljstvo OAS za Vzhodno Alžirijo ne priznava nobene vrednosti poga-janjim, ki se niso vodila niti v imenu generala Cìardyja, voditelja OAS za Alžirijo in poveljnika področja v Oranu, niti v imenu narodnega sveta za francoski odpor v Alžiriji».
Preden je odpotoval iz Kaira v Tunis, je predsednik alžirske začasne vlade Ben Heda objavil naslednje uradno sporočilo: «Deset dni pred referendumom je ves položaj v Alžiriji pod vplivom resnega vprašanja:	ohrani-
tev varnosti; grožnje, ki se je pojavila na področju Orana in upora francoskih ail na področju Si-di Bel Abbesa. Na tem področju »o nekateri francoski oddelki, ki so se uprli, začeli z oboroženimi akcijami proti Alžircem, s čimer kršijo sporazum o premirju, sklenjen v Evianu med začasno alžirsko vlado in francosko vlado. S pozivom, ki so ga objavili francoski ekstremistični elementi, sc namerava ustanoviti v Oranu in v Mers El Kebiru sektor, ločen od ostale Alžirije. Naloga začasne izvršne oblasti, ki je bila ustanovljena skladno s skupnim sporazumom med začasno alžirsko vlado in francosko vlado, je da poskrbi za varnost in za najboljše moralne in materialne pogoje za pripravo referenduma o samoodločbi, ki bo prihodnjega 1. julija. Začasna izvršna oblast ima, v okviru svoje pristojnosti, oblast, da uveljavi najstrožje ukrepe, da bi bila kos okoliščinam, ki danes groze Alžiriji. Alžirska začasna vlada je s svoje strani odločena pošteno uveljaviti evian-ske sporazume, ki vključujejo predvsem enotnost alžirskega o-zemlja in njegovo varnost. Sedanji razvoj na zahteva večjo pre-
mmHMnnMinHiM.iuiiiuiiiiniiuiiniiiiniiuMiiiiiii
Ugoden odmev
(Nadaljevanje s 1. strani)
pri tem gre za osebe, ki so preveč kompromitirane z dejavnostjo komandosov in zato odgovorne za številne umore.
V	Oranu so pretekli ponedeljek izvršili več roparskih napadov na banke, poštne urade v predmestju in na trgovska podjetja, ki so prinesli roparjem o-krog 39 milijonov starih frankov. Sedem oboroženih roparjev pa je, prav tako pretekli ponedeljek, napadlo v Alžiru banko in odneslo 200.000 novih frankov (okrog 25 milijonov lir).
V	bližini Orana je eksplodirala napeljava plina, pri čemer se je plin vžgal; plamen je dosegel 100 metrov višine; ne ve se še, ali gre pri tem za atentat, ali za nesrečno naključje.
V	Boni pa so teroristi razstrelili magistrat; nastal je požar, ki je zajel arhive, sejno dvorano in kmalu nato še streho,
Bivši polkovnik Gardes je izjavil danes na uskoški oddaji OAS, da sporazum med osvobodilno fronto in OAS predstavlja «podlago, na kateri je moč ustvariti mir v Alžiriji». Gardes je zaključil:	«Francoski častniki'! Na-
počila je ura sprave».
Začetek procesa zaradi dogodkov y Genovi 1.1960
vidnost in budnost v zvezi z bližnjim referendumom.»
Kljub napetost, ki še vedno vlada na področju Orana, pa so v krogih začasne izvršne oblasti v Rocher Noiru razmeroma optimisti. V teh krogih so mnenja, da zlasti civilni elementi OAS v Oranu ne bodo podprli skrajnežev OAS, pa tudi med glavnimi vojaškimi voditelji OAS v Oranu je mnogo takih (Gardy, Godard, Vaudrey, Broizat in Gardes), ki so načelno že pristali na sporazum. To približanje vojaških krogov OAS tezi sporazuma z alžirsko osvobodilno fronto, je baje plod težavnih pogajanj med voditelji OAS v Oranu in predstavniki OAS v Alžiru. ki jih zastopa Susini. Po tem zbližanju so razni vidnejši predstavniki OAS v Oranu baje že zapustili mesto:
ko da bi parlament zakon izglasoval že do 15. avgusta, pa čeprav bi se zaradi tega poletne počitnice začele pozneje. Nennijev namestnik Lombardi pa je dejal, da pomeni ukrep korak naprej v gospodarskem razvoju države; koristil bo predvsem gospodarstvu Juga.
Tajnik PRI Reale je v svoji izjavi poudaril, da «zasluži vladni ukrep popolnoma pozitivno oceno republikancev, ki so že dolga leta zahtevali nacionalizacijo e-lektrične industrije «ker so smatrali, da je ukrep potreben in zrel». Z nacionalizacijo se nikakor ni mislilo slediti ideološki simpatiji za podržavljanje sploh, temveč «samo dati na razpolago skupnosti — na podlagi določbe ustave in brez žrtev za varčevav-ce — bistveno javno služnost. Zaradi tega ta služnost ne more biti pod upravo, ki teži samo za zasebnim dobičkom, temveč mora biti pod tako upravo, da bi skrbela za javno korist zlasti v zvezi s potrebami gospodarskega razvoja pasivnih krajev». «Zato upam in mislim, je dejal Reale, da objava ukrepa nikakor ne bo povzročila gospodarskega neie-da, ki ga prerokuje konservativna politična propaganda, temveč da bo velika večina Italijanov skupaj z zainteresiranimi varčevavci, ocenila ukrep kot sredstvo gospodarskega socialnera napredka v službi države».
V okviru «Politične tribune» so po televiziji obrazložili ukrep o nacionalizaciji prof. Saraceno, državni svetnik Mezzanotte ter novinarja Scalfari in Bartoli. Prof. Saraceno je med drugim povedal, da bodo leta 1963 investirali za povečanje proizvodnje elektrike 250 milijard lir, v naslednjih devetih letih pa tudi do 350 milijard letno.
RIM, 20. — V ponedeljek dopoldne se je pričel v Rimu proces proti osebam, obtoženim zaradi dogodkov v Genovi 30. junija 1960. Zaradi «javnega reda» je bil proces v Rimu namesto v Genovi. Obtožencev je čez 40, med temi sedem, ki niso na svobodi. Do dogodkov, s katerimi se u-kvarja proces, je prišlo, ko je bil v Genovi najavljen kongres MSI. To je zelo vznemirilo prebivav-stvo Genove sploh, zlasti pa bivše partizane, ki so priredili protestno akcijo. Velikanski sprevod — mogoče okrog sto tisoč oseb — se je pomikal po genovskih ulicah ter pri spomeniku žrtvam odporništva položi,l številne vence. Manifestanti so se potem z zastavami vrnili v sredo mesta, del pa se jih je razšel. , Nekaj pa se jih je ustavilo na Trgu De Ferrari.
Vod karabinjerjev je napravil kordon okrog vhoda v gledališče Margherita, kjer bi moral biti kongres MSI. Kot trdi obtožnica, so začeli demonstranti žaliti varuhe reda. Policija je začela poznano divjo vožnjo z jeepi iv brizgala na demonstrante iz hidrantov. Demonstranti so odgovorili z metanjem kamenja in raznih predmetov in v splošnem pretepu je niso skupili samo demonstranti temveč tudi marsikak policaj. Po dveh urah je policija «zmagala», vendar se je moralo zateči v ambulanto čez 200 policajev in karabinjerjev.
Obtožence brani kakih trideset odvetnikov. Tiste obtožence, ki so v zaporu, so pripeljali v sodno palačo že zgodaj zjutraj. Znano je, da so ti obtoženci, ko so jih iz Genove pripeljali v Rim, začeli z gladovno stavko, ker so preveč odlašali z njihovim procesom.
Tiste obtožence, ki so pripeljali iz Genove, pa je v Genovi spremilo na postajo veliko število prijateljev ter jih prisrčno pozdravljalo in bodrilo.
V ponedeljek so vsi obtoženci, ki se branijo ng svobodi (kolikor jih je bilo zaslišanih), zanikali ali pa močno zmanjševali svojo krivdo. Edino Gianfranco Cordiglia je izjavil brez olepševanja :
«Imam 20 let in sem študent na umetnostnem inštitutu. Priznavam, da sem se demonstracij u-deležil in da sem metal kamenje na pripadnike javne varnosti. Na ta način sem hotel reagirati na dejstvo, da so MSI dovolili imeti kongres v Genovi. To je žalilo moja čustva, kajti moj oče je bil mučen in umorjen po fašistih v Cagliariju*.
Javni tožilec je vprašal obtoženca, če lahko pove, v kakšnih okoliščinah je njegov oče umrl.
«Ne vem dobro, kako so pote kli dogodki,» je odvrnil Cordiglia, «ker sem imel leta 1943, ko je bil moj oče ubit, komaj eno leto. Vsekakor pa lahko povem, da je v genovskem pristanišču plošča v spomin na njegovo žrtev».
«Kako ste bili aretirani?» ga je vprašal predsednik.
«Ko sem se nahajal na Trgu De Ferrari, je neki misin prebil policijsko ograjo in me nenadoma napadel. Reagiral sem tako, da sem mu v obraz zagnal svoje hišne ključe. Neki karabinjer mi jih je vrnil in mi dejal, naj se umaknem. Ubogal sem ga toda takoj nato so me že drugi aretirali».
Včeraj se*' je zaključilo zasliševanje obtožencev, danes pa so prišle na vrsto priče. Vseh je 135 in tožilec je v začetku procesa predlagal, naj bi jih poklicali v skupinah po 45. Danes so bile na vrsti prve priče:	častniki, pod-
častniki in agenti javne varnosti. Opisovali so dogodke od 17.30 do 19.30 30. junija 1960. Več ali manj vsi so vedeli povedati, kako so jih demonstranti napadali.
Danes je Luigi Gargiulo, lastnik nekega bara, ki je bil med neredi poškodovan, odstopil od nadaljnje tožbe kot zasebna stranka.
Proces se bo nadaljeval v ponedeljek z zaslišanjem nadaljnjih 45 prič.
Na zahtevo predsednika začasne i, alžirske vlade Ben Hede je imela arabska liga pretekli ponedeljek izredno sejo, da bi proučila položaj v Alžiriji. Potem ko je poslušal pri zaprtih vratih poročilo delegata začasne alžirske vlade Tewfika El Medanija, je svet arabske lige sprejel naslednje sklepe:	vsakršen	napad na
alžirsko neodvisnost ■ ali na celovitost njenega ozemlja bodo smatrali za napad na vse arabske države, ki bodo sprejele vse potrebne ukrepe, da bi zavrnile ta napad; članice arabske lige bodo dale začasni alžirski vladi Vso svojo podporo glede lojalnega u-veljavljanja evianskih sporazumov.
Parlamentarna delegacija FLRJ v Moskvi
biologiji». Za ministrom je govoril prof. Marino, nato pa je imel referat o omenjeni temi profesor Zworykin, po rodu Rus in sedaj naturaliziran Američan. Med drugim je znanstvenik govoril o možnostih nadaljnje uporabe elektronike z računskimi stroji ter je dejal, da Rockefellerjev inštitut iz New Yorka že daje te «troje v uporabo zdravnikom kot *po-kazovavce bolezni». Stroji odkrijejo bolezen in nasvetujejo zdravljenje na podlagi simptomov, ki jih diagnosticirajo kliniki. Potem je govoril še inženir Polonski iz francoske splošne družbe za ra-diotelegrafijo.
MOSKVA, 20.	— Predsednika
domov vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze sta danes priredila v Moskvi kosilo na čast jugoslovanske parlamentarne delegacije, ki je včeraj pod vodstvom predsednika Petra Stamboliča prispela na 15-dnevni obisk v Sovjetsko zvezo. Predsednik Zveznega sveta vrhovnega sovjeta Spiridonov je v svoji zdravici med drugim z zadovoljstvom ugotovil, da so danes odnosi z Jugoslavijo dobri in da so stališča Jugoslavije in Sovjetske zveze do mnogih mednarodnih vprašanj enaka. Zagotovil je, da bo SZ storila vse, da bi sodelovanje z Jugoslavijo bilo dobra.
Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije Petar Stambolič je v odgovoru na zdravico med drugim poudaril, da so narodi Jugoslavije globoko zainteresirani ,a mir, da se borijo za dosègo splošne razorožitve, za zmago načela enakopravnega sodelovanja, ne. vmešavanje v notranje zadeve drugih in da cenijo in pozdravljajo napore sovjetske vlade za zmanjšanje mednarodne, napetosti in njene napore,, da se najdejo sprejemljive rei il ve za mednarod-na vprašanja, ki”šd' difèorèla /H rešitve. Stambolič je poudaril, ria kljub različnim pogledom na določena vprašanja obstajajo ugodni pogoji in obojestranska pripravljenost za nadaljnji in širši razvoj, sodelovanja med " Jugoslaviir in SZ, kar je ne samo v oboje, stransko korist, temveč tudi v ko. rist miru in razvoja socializma v svetu.
Amid sc je pritožil
RIM, 20. — Polkovnik Giuseppe Amici se je pritožil na državni svet, ker ga je vojno ministrstvo razrešilo zaradi disciplinskih vzrokov za dobo 12 mesecev. V zvezi z graditvijo letališča Fiumicino je namreč proti njemu uvedena preiskava.
RANK0VIČEVA IZJAVA PO POVRATKU IZ ITALIJE
Soglasje za nadaljevanje reševanja nekaterih vprašanj
Ni še popolnoma rešeno manjšinsko vprašanje - Za splošni napredek gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20.	— Predsednik
republike, maršal Tito je poslal udeležencem konference Svet brez bombe prisrčne pozdrave z željo po uspešnem delu konference. Poudarjajoč velik pomen konference v današnji dobi nerešenih vprašanj, ki ogrožajo mir na svetu, predsednik republike Jugoslavije zagotavlja, da bo Jugoslavija nadaljevala svoje napore za kon-struktivno rešitev obstoječih mednarodnih vprašanj, za odstranitev vseh oblik kolonializma, za splošno razorožitev, za mir na svetu.
Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je izjavil danes ob vrnitvi z uradnega obiska iz Italije v Beograd, da so sestanki z italijanskimi dr. žavniki, ki so potekali v prisrčnem ozračju, bili bolj podobni prijateljskim sestankom sosedov, ki se pogovarjajo in rešujejo skupna vprašanja, kot pa službenim razgovorom. Rankovič je po-udaril, da so Italijani vse storili, da bi izkazali spoštovanje in simpatijo do Jugoslavije in jugoslovanskih narodov in da je v raz. govorih z najodgovornejšimi oseb-
r.ostmi Italije imel priložnost slišati, kakšen pomen dajejo odno-som z Jugoslavijo.
Z njihove in naše strani, je dejal Rankovič, je bil poudarjen pomen pozitivnega razvoja jugo-slovansko-italijanskih odnosov v sklopu aktualnih mednarodnih dogajanj. Vtem ko je ugotovil, da je takšen karakter obiska bil o-mogočen s predhodnim in uspešnim razvojem dvostranskih odnosov, je Rankovič izrazil prepričanje, da so sedanji razgovori pri. spevali k nadaljnjemu razvoju teh odnosov. V ostalem, je dejal Rankovič, to potrjuje tudi doseženo soglasje, da se nadaljuje s konstruktivnim zavzemanjem za re-šitev tistih vprašanj, ki še niso popolnoma rešena, kot na primer manjšinsko vprašanje, in za splošni in vestranski napredek gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja.
Želim prav tako poudariti razumevanje italijanske javnosti za napredek odnosov z Jugoslavijo, je dejal Rankovič, in ko se vse to upošteva — realni interesi dveh držav k čim uspešnejšemu sodelovanju, ki odgovarjajo tudi splošnim interesom, podpora k taki
usmeritvi po narodih obeh drža/ in končno dobra volja obeh vlad — tedaj ni nobenega dvoma, ;e zaključil Rankovič da je ored nami nadaljnji uspešni razvoi itali iansko-jugoslovanskih odnosov.
Kongres elektronike
h
RIM, 20. — Minister za pošto in telekomunikacije Corbellini je v ponedeljek v kongresni palači EUR otvoril «kongres elektronike». Kongresu predseduje Nobelov nagrajenec prof. Daniele Bo-vet. Začeli so razpravljati o temi «Elektronika v medicini in
llllllllIlKMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIliflimilllllMIllllllllllllimilllllllllllllUlllllllllllllllUillllllllllllll
GROZNO DEJANJE POBLAZNELEGA
Ubil ženo in hčerko nato se je ustrelil
S sekiro je močno ranil še dve hčerki, medtem ko je najstarejši uspelo uiti
CAGLIARI, 20. — V kraju Vil-lanova Monte Leone je 42-letni kmet Bartolomeo Ulgheri preteklo noč v napadu blaznosti ubil ženo s streli iz puške, eno izmed štirih hčera pa z udarci s sekiro, medtem ko je dve drugi spravil na rob življenja. Najstarejša hči jè uspela pobegniti. Končno se je Ulgheri sam ustrelil v prsi.
Bartolomeo Ulgheri je bi! osem mesecev v psihiatrični bolnišnici v Cagliariju, ker je bil podvr-
iii«uimiiiimiimmimiiiiiiiiiitimiiiiiiiiMiiiimmiiiiiMiniiimiii....
JEDRSKA EKSPLOZIJA V VIŠINI
Tudi drugi poskus se je ponesrečil
HONOLULU, 20. — Tudi drugi | V teh dneh so v ZDA izstrelili poskus razstrelitve jedrske bom- še tri satelite. V torek so ZDA be v višini 800 km se je pone-1 izvedle še eno jedrsko eksplozijo
srečil zaradi slabega funkcioniranja nosilne rakete «Thor». Poskus so izvedli ob 9,47 (po srednjeevropskem času) nad otokom Johnstonom. Niti 120 sekund po izstrelitvi je častnik, ki je odgovoren za izstrelitev, uničil med letom raketo, ne da bi prej bomba eksplodirala
— 21. v sedanji seriji — na področju otoka Christmas v Pacifiku. Srednjemočno bombo je odvrglo letalo.
Mario Crespi umrl
Del drobcev je padel na otok Johnston in na bližnji otok Sand, ni pa bilo žrtev rried osebjem in ni nobene nevarnosti radioaktivnosti. Tako se glasi poročilo komisije za atomsko energijo, ki
še dostavlja, da so ostali drobci | podjetjih. Star je bil 83 let.
padli v ocean nedaleč od ome- I	----------
njenih otokov, vendar znotraj var-j MOSKVA, 20. — Sovjetska vla-r.ostne cone, ki je bila že prej I da je znižala starost za vpis v določena.	1 sezname za nabor od 18 na 17 let.
MILAN, 20. — Davi je v svojem stanovanju umrl Mario Crespi, solastnik z bratoma Aldom in Vittonom lista «Corriere della Sera». Bil je lastnik tkalnic, elektrarn, agrarnih podjetij, konjušnic ter tudi sicer udeležen pri mnogih finančnih in industrijskih
žen neprestan^ vznemirljivosti ter preganjavici. Novembra so ga dali iz bolnišnice. Vriti! se ji domov in delal vse do 15 dni tega, ko ga je zagrabila vročica tifojdne-ga izvora. Preteklo noč je okrog 23. ure vstal it) skušal ustrelili ženo, ko je spala. Ta pa se je nenadoma zbudila in je hoteja pobegniti. Mož ji je sledil do podstrešja ter jo tarif ustrelil. Takoj nato je odšel v sobo, kjer so spale štiri hčerke. Najstarejša, 12-letna Maria Pasqua, ki se je ob strelih zbudila, je imela dramatičen dvogovor z očetom, ki je držal v rokah puško. Nameril je nanjo, vendar se ji je posrečilo uiti, preden je sprožil. Ulgheri je tedaj pograbil sekiro, ter se lotil treh hčerk, ki so še spale. Ena izmed njih, ki je imela tri leta, je davi ob 6. uri umrla v bolnišnici. Ostali dve deklici, ki imata šest in osem let, sta močno ranjeni, vendar pa zdravniki niso obupali, da jih ne bi lahko ozdravili, Ulgheri je potem odšel v svojo sobo, zopet nabasal puško in si pognal dva strela v prsi.
»imiiiimntiMtiimimiiiimiiiMiiiiiiiMmiiiiiniiMiitiiiiMitimiMiiiiimmmiiimitiiiiiiiiiiiiiiitiMiitiititittiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiintimiiii
HRUŠČOV NA OBISKU V ROMUNIJI
Ali Berlin svobodno mesto ali separatni mir z NDR
Sovjetski zvezi ni všeč, da mora povečati vojno proizvodnjo, toda k temu jo silijo imperialisti in kapitalisti, ki nočejo razorožitve
BUKAREŠTA, 20. — Med svojim obiskom po Romuniji je Hru-ščov danes prispel v moldavsko mesto Onesti, kjer si je ogledal petrolejske rafinerije. Tako je Hruščov začel svoje štiridnevno potovanji po Romuniji: z njim so tudi njegdvi spremljevavci. Na poti jih spremlja prvi tajnik romunske KP Gheorghiu-Dej.
V torek je imel ..Hruščov med obiskom v železniških delavm-#,-,H v Bukarešti govor. Izrekel je Wkaj ‘ precej ostrih besed na račun ZDA. Priznal je, da je v ZDA življenjska raven višja, da je tam večja proizvodnja in da so v ZDA tudi v poljedelstvu pred SŽ, Toda Hruščov je zagotovil, d, jih bodo dohitel’.
Hruščov je nadalje dejal, da hoče SZ razorožitev, ZDA pa ne. Zaradi tega je SZ prisiljena povečati svojo proizvodnjo, čeprav ji to ni všeč, kajti raket ni mogoče jesti. Toda dokler kapital!
časnikarjem izrazil upanje, da ho načrt za zgraditev velike hidro-centrale na Donavi skupaj z Jugoslavijo kmalu končan. Rekel je tudi, da se bo njegova vlada zavzemala za ustvaritev brezatom-ske cone na Balkanu.
st! ne bodo hoteli razorožitve, bo ske etike.
Najbrž v petek sodba o dogodkih v Mazzarinu
MESSINA, 20. — Na procesu zaradi dogodkov v Mazzarinu je govoril branilec patrov Giuv”-pe Alessi. Prikazoval je Ozračje v Mazzarinu ter trdil, da je bilo nemogoče ravnati drugače, kot, so ravnali patri, ki niso bili sodelavci banditov temveč žrtve. Odvetnik je trdil, da so patri nedolžni in da so krivi samo tega, da so ravnali po načelih krščan-
Tragcdija
poblaznelosti
- Neki mla-motoskuter-
CHUR (Švica), 20 denič je, vozeč se jem, streljal v razmaku četrt ure na dve dekleti in obe ubil. Potem je ustrelil še nekega moškega ki se je s svojim avtomobilom ustavil m skušal drugemu deklelu pomagati. Medtem ko se je to zgodilo v nedeljo popoldne, so v ponedeljek zjutraj našli 19-letnega Jeana Thoma, morivca
treba tako delati, namreč ne zmanjšati niti vojske niti vojnega potenciala. Imperialisti bi to hoteli —• toda treba je bilo povečati cene nekaterim potrošnim predmetom, ker ni bilo mogoče odvzeti potrebnih vsot z drugih sektorjev. Priznal je, da ukrep ni bil prijazno sprejet. Povečajmo proizvodnjo, pa se bodo cene znižale, je dejal.
Sicer pa delavci razumejo, je dejal Hruščov, da je najbolj važna stvar, da jim ameriške bombe ne padejo na glavo. Predsednik Kennedy je namreč dejal, da je možno, da bi ZDA začele jedrsko vojho proti SZ. Ameriški in nemški generali zatrjujejejo, da so sposobni uničiti SZ. Moramo misliti na to. Ce bomo podpisali pogodbo za razorožitev, tedaj bomo lahko znižali cene. Im perialistl, ki pripravljajo vojno, nam to onemogočajo. Vsekakor pa bodo morali premisliti, preden bi sprožili konflikt; sposobni smo, da jih uničimo. Minili so časi. ko se je Amerika bojevala samo s kapitali; sedaj bi vojna ne bila samo v Evropi temveč tudi v Ameriki; in ne bo treba niti pošiljati ljudi tja, imamo dovolj raket. Vsekakor pa nočemo vojne z Ameriko ne z drugimi narodi. Hočemo živeti in pustiti drugim živeti. Socialni sistemi drugih držav se nas ne tičejo. Mi smo socialisti in drugi naj ne vtikajo svojega nosu na naš vrt/ Vprašanje notranjega režima bodo rešili posamezni narodi ln tudi v ZDA bo nekoč vihrala rdeča zastava. Toda ne bodo sovjeti tisti, ki vam jo bodo prine sli, to bodo ameriški delavci.
Glede miru z Nemčijo je dejal Hruščov, hoče SZ sporazum z ZDA in drugimi državami. Podpiše naj se pogodba, ki naj reši problem in da zahodnemu Berlinu status svobodnega mesta. Ce je to nemogoče, potem bo pod pisan separatni mir z Vzhodno Nemčijo. Kdaj? Vsako sočivje je zrelo ob svojem času; ko bo pravi trenutek, bo tudi ta problem rešen.
Ko je hodil po tovarni, se je Hruščov zanimal za to in onn. Izrekel je tudi nekaj kritik, /a katere se mu je ravnatelj tovarne zahvali! «Nikar ne govorite neumnosti, mu je odvrnil Hruščov, nikomur kritike ne ugajajo.» V menzi je dvignil namizni prt ter pokazal na precej zdelano mizo; pri tem je pripomnil:	«Prt je za nas, to je pa za
Danes zjutraj pa je prišlo do nepričakovanega dogodka. Odvetnik Alessi je komaj zaključil svoj obrambni govor, ko je zahteval besedo odv. Bellavista, zastopnik vdove posestnika Cannade. Sporočil je, da mu je vdova malo prej telefonirala iz Caltanisette ter izjavila, da mu mora odvzeti mandat, ker ji neznane osebe grozijo. Odvetnik je dostavil, da je bilo pri telefonskem pogovoru
Razgovor Rusk-Dobrinin
WASHINGTON, 20. — V ponedeljek zvečer sta imela ameriški državni tajnik Rusk in sovjetski veleposlanik Dobrinin razgovor, ki je trajal eno uro. Razgovarjal» sta se o berlinskem vprašanju. Kaj sia govorila, ni bilo mogoče izvedeti, vendar baje nič bistveno novega.
General Anionov je umrl
MOSKVA. 20. — V ponedeljek je nenadoma umrl armadni general Aleksej Antonov. Bil je namestnik načelnika glavnega stana oboroženih sil SZ ter načelnik generalštaba oboroženih sil držav članic varšavskega pakta. Rodil so je 1896.
V Madridu proces proli vojaškemu kuralu
MADRID, 20. — Danes se je v Madridu pričel proces proti 48-letnemu vojaškemu kuratu Joseju Bailosu. Obtožen je «upora, tajne propagande, žalitve državnega poglavarja ter hujskanja k neredom». Državni tožilec je zahteval zanj 20 let zapora ter izgon iz vojske. Obtoženec je izjavil, da ni kriv.
ne varnosti. Povedal je še, da mu je pred tednom telefoniral vdovin brat, ki mu je sporočil isto stvar. Branilci patrov so tedaj zahtevali, naj se pokliče vdova, da bo pričala o tem. Tožilec se je zahtevi uprl ter zahteval nadaljevanje procesa, eventualne preiskave pa naj se izvedejo posebej. Sodišče je izreklo svoje mnenje, da vse to nima kaj opraviti s sodbo ter je odločilo, da se proces nadaljuje.
Državni tožilec je še enkrat ponovil svoje zahteve o kaznih. Proces je bil preložen na petek ln sodba bo najbrž izrečena pozno zvečer.
Pri cestni nesreči trije Nemci mrtvi
MODENA, 20. — V kraju Cantone di Bastiglia se je v ponedeljek zaletel velik avto s štirimi nemškimi turisti v neki tovornjak. Pri tem se je ubil 54-ietni vozač inž. Walter Schreiber iz Eslingena, medtem ko se bo morala njegova žena zdraviti 60 dni. Ubila pa sta se tudi ženina sestra ter oče obeh žensk.
navzočih nekaj funkcionarjev jav- njenih.
JAMMU (Kašmir), 20. — V prvih jutranjih urah se je v ponedeljek neki avtobus z romarji zvrnil v prepad. Pri tem se je 23 oseb ubilo, 47 pa je bilo ra-
Sodelavec Eichmanna na procesu v Frankfurtu
FRANKFURT, 20. — V ponedeljek se je pričel pred tukajšnjim sodiščem proces, na katerem se mora zagovarjati Otto Hunsche, bivši tesni sodelavec A. Eichmanna. Kot visok funkcionar varnostnega urada SS v Budimpešti leta 1944 je Hunsche obložen odgovornosti za smrt 1200 madžarskih Zidov, ki so bili internirani v taborišču Kistarcsa.
Na letalski prireditvi štiri osebe ubite
VARŠAVA, 20. — Na neki le: talski prireditvi se letalo, ki bi moralo izvesti več akrobacij, ni moglo prav dvigniti od tal in je padlo na ljudi. Pri tem so bile mrtve štiri osebe, 15 pa jih bilo ranjenih. Pilot je ostal poškodovan.
j«
ne-
Štiri lovska letala so treščila na tla
KOELN, 20. — Štirje reakcijski lovci «F 104 F Starfighter» nemške aviacije so 18. junija popoldne istočasno strmoglavili blizu Frechena pri Kòlnu. Štirje piloti so se ubili. Letala so padla v neki odprti rudnik lignita. Pripadala so akrobatski skupini nemškega letalstva, ki se je pripravljala za neki letalski nastop. Zdi se, da so se letala zaletela drugo v drugo med pikiranjem.
treh oseb, ki pa je že napravil, delavce.»
samomor. Ustrelil se je v tilnik. | Zunanji minister Manescu je
KINO «SUPERCINEMA»
predva|a DANES ob 14.30
veletilm svetovne kinemo togrofije, ki je dobil letos največ nagrad
KONČNO ZORA
J0ANNA V0N K0CZIAN HANSJ0RG FELMY ROBERT GRAF
m» «KURT HOFFMAN
ZLATA KOLAJNA
na kinematografskem festivalu v Moskvi ZLATA KOLAJNA
na kinematografskem festivalu v Mehiki SREBRNI TRAK
Nemške zvezne republike SREBRNI TRAK
Nemške zvezne republike Robertu Grafu ZLATI GLOBUS
Združenja inozemskega tiska v Hollywoodu
RAZPRA VA O ŽALJIVEM PISMU GENERALNEGA VLADNEGA KOMISARJA
Popolna solidarnost vseh slovenskih skupin
Predstavnik NSZ: Tudi številni begunci se strinjajo z županom in upravnim odborom - Predstavnik SDZ: Ne uživamo pravic, ki nam jih jamči čl. 6 ustave - Predstavnik KPI: Pisma s tako vsebino škodujejo razvoju dobrih odnosov med slovenskim in italijanskim življem - Predstavnik S K SZ: Vsi županovi ukrepi so zakoniti
Komisarjevo
pismo
(Nadaljevanje s 1. strani)
je pravzaprav navdahnjeno po šovinizmu, ki je najslabši izraz nacionalizma. Takšno obnašanje je tembolj obsodbe vredno, ker je naperjeno proti mirnemu i-strskemu ljudstvu, ki je zbežalo z rodne zemlje, ki zahteva samo, da si lahko obnovi dom v okviru tržaškega ozemlja, kjer sodi, da bo manj kot drugod občutilo domotožje po last. ni zemlji, in kjer misli, da se bo laže oključilo v življenje in produktivno dejavnost zaradi večje sorodnosti s krajevnim prebivavstvom.
Tudi če se težko zavedate takšnega bolestnega položaja, ker nimate nobenega osebnega izkustva glede tega, kakor sicer nihče od članov slovenske narodnostne skupine, bi bilo fcljtth temu zelo zaželeno, da bi čutili večje razumevanje, združeno z občutjem resnične in odkritosrčne človečanske vzajemnosti, ki je neogibni pogoj za mirno sožitje državljanov različne narodnosti.
Stališče, po katerem ste se doslej ravnali, vodi k pravemu in pravcatemu spodbujanju k plemenski mržnji, ki — poleg tega. da ga obsoja moralna zavest vsega omikanega sveta — lahko doseže oblike, kaznive kot zločin, ker lahko povzroči motnjo v javnem redu in po. vzroči škodo za dobre odnose, ki obstajajo z neko tujo državo.
Opozarjam Vas na vse, kar sem navedel, ter Vas pozivam k večji razsodnosti in zavesti do dolžnosti, ki so združene z opravljanjem Vaših nalog, o-pominjajoč Vas, da bi v primeru ponovitve dogodkov, kakrš. ni so zgoraj navedeni, bil primoran brez vsakega predhodne, ga sporočila pokreniti kazenske ukrepe, ki jih določa zakon.
Vabim Vas, da to pismo preberete pred občinskim svetom na prvi seji, in da mi to potrdite.
Generalni vladni komisar MAZZA, 1. r.
Županov odgovor
(Nadaljevanje s 1. strani j
lij ano v — Tukaj smo Slovenci!»
Kot veste, pobude za te manifestacije za gotovo nisem dal jaz in so manifestacije bile v znaku protesta proti vsekakor ne od mene vnaprej napovedanem imenovanju komisarja, ki je bil pooblaščen, da me nadomesti pri podpisu dovoljenja za gradnjo in ki ga smatram za nezakonitega.
Kako me morete vi, gospod komisar, obtoževati «rasizma» in «ščuvanja k mržnji» in mi pripisovati odgovornost za neki napis, katerega bi, vkoli-kor bi bil napisan, brez obotavljanja obsodil, ko so se na tržaških ulicah ponovno pojavili mnogo bolj žaljivi napisi na račun našega naroda in mnogo bolj značilni napisi. In ščuvanje k mržnji se ni ustavilo le pri napisih. Vi prav gotovo veste za rasistično gonjo proti Slovencem, za nasilja proti študentom, mladini, proti ustanovam slo-
venske manjšine, veste za skrunitev napisnih plošč, ki spominjajo na naše padle, kar vse se je zgodilo 15 let po odobritvi tiste republiške u-stave, na katero ste upravičeno opomnili, za katero pa bi bilo treba poskrbeti, da bi jo spoštovali tisti, ki jo teptajo ter nadaljujejo s sejanjem šovinistične in rasistične mrž-nje, da bi preprečili priznanje demokratičnih pravic slovenski manjšini!
Potem, ko sem pojasnil vse to, vam, gospod generalni komisar, zagotavljam, da bom, kot doslej, tudi v prihodnje opravljal svoje funkcije v korist vsega prebivavstva obči-
ne, ne glede na narodnost, brez kakršnega koli popuščanja in v polnem spoštovanju državnih zakonov.
To pismo je odobril občinski svet.
Zupan: ALBIN ŠKRK, l.r.
* ’H *
Po prečitanju odgovora je žu. pan Albin Škrk pozval sveto-vavce, da v tej zvezi izrečejo svoje mnenje. Prvi se je oglasil k besedi svetovavec Oliva, ki je odločno zavrnil natolcevanja vladnega generalnega komisarja in izjavil, da .pisma s tako vse. bino škodujejo razvoju dobrih odnosov, ki vladajo med slovenskim in italijanskim prebivavstvom na področju devinsko-na-brežinske občine. Dejal je, da
se povsem strinja z županovim odgovorom ter izrazil prepričanje, da bodo svojo solidarnost izrekli tudi drugi svetovavci.
Naslednji se je oglasil k besedi odbornik Srečko Colja, ki je predvsem poudaril, da pismo vladnega komisarja ni namenje-njo samo županu, ampak vsem občinskim svetovavcem, ki so župana izvolili in ki so ga doslej vedno podpirali.
Vladni generalni komisar pravi — je dejal Srečko Colja —, da slovensko prebivavstvo z gradnjo novega naselja ne bi bilo v ničemer prizadeto. Toda če upoštevamo, da bi se v vsa. ko od 268 novih stanovanj vselili po štirje ljudje, tedaj to po-
S. Colja: «Aula IV» dokazuje, da nismo ne nacionalisti ne šovinisti
Končno je odbornik Colja še omenil «bridke izkušnje», o katerih govori vladni komisar v svojem pismu. Vsak od nas občinskih svetovavcev — je dejal govornik — in vsak pripadnik slovenske etnične skupine na tem področju je doživel v svojem življenju zelo zelo bridke izkušnje. Vladni komisar si lahko prebere dokumente, ki so zapopadeni v knjigi «Aula IV» in kjer bo v aktih o procesih posebnih sodišč v Rimu in Trstu zasledil priimke Pertot in Gruden skupno z italijanski, mi Beniamini itd., kar dokazuje, da so pripadniki slovenske etnične skupnosti skupno z italijanskimi antifašisti doživljali zelo bridke in tragične izkušnje. Toda ne glede na procese, deportacije, mučenja, zapore itd. je prebivavstvo devinsko-nabre-žinske občine dokazalo svojo humanost oziroma, kot pravi vladni komisar, svoj «nacionalizem in šovinizem» po 8. septembru 1943, ko so italijanske čete v ne. redu zapuščale okupirano Jugoslavijo. Čeprav so naši ljudje vedeli, da so se ti vojaki hote ali nehote borili proti našim bratom, pa so jim vseeno dajali civilne obleke, jih nahranili in napojili samo zato, da ne bi prišli v roke nacistom. To je pač najlepši dokaz zrelosti našega ljudstva in to v časih, ko je divjal na našem področju naj. hujši fašistični in nacistični teror.
Končno je Srečko Colja izjavil, da mora biti občinski svet solidaren z županom. Kot smo ga podpirali do danes, je dejal, tako ga bomo tudi sedaj in še naprej. Ce ne bi tako storil, potem župan ne bi več užival zaupanja večine v občinskem svetu.
V imenu Slovenske demokratske zveze je nato spregovoril odbornik Terčon, ki je delal:
«Glede na pismo g. generalne, ga komisarja, v katerem je grajal našega župana v zadevi dovoljenja za gradnjo begunskega naselja v Sesljanu, podajam v imenu naše skupine sledečo izjavo:
«Res je, da je župan dolžan izdati gradbeno dovoljenje za posamezne gradnje, kadar zadevni načrti odgovarjajo vsem gradbenim predpisom. Ker je pa tu šlo ne za posamezno gradnjo, ampak ker se hoče nadaljevati z gradnjo celih novih
naselij, v katera bi množično naselili begunce italijanske narodnosti, mora slovenski župan upoštevati ne samo tehnično plat tega dovoljenja, ampak tudi namen tega naselja, ki hoče potisniti nas slovenske prebivav-ce v kot, kot brezpomembno manjšino.»
«Glene sklicevanja na točko I posebnega statuta je res, da niso bile menjane meje naše občine, ker bi se s tem lahko spremenil narodnostni značaj naših krajev. Smisel tega člena je, da se zajamči stalnost etničnega značaja upravnih enot na Tržaškem ozemlju. Z načrtno gradnjo velikih begunskih naselij pa se hoče kljub smislu tega člena načrtno spremeniti narodnostni značaj naše občine ter s tem polagoma spremeniti ve. čina slovenskega prebivavstva v manjšino. To je dejstvo in proti temu se je postavil naš občinski svet. Nikdar pa nismo bili proti posameznim naseljevanjem v našo občino ter vsi Ki so za taka gradbena dovoljenja vprašali, so jih tudi redno dobili, če so le zadostili zadevnim predpisom.»
«Kar pa se tiče trditve, da u-živamo vse pravice po členu 6 republiške UBj.gVfj. vprašam g. generalnega koriušarja, kakšne pravice ima naš, slovenski jezik na sodišču in’ tudi v drugih raznih državnih uradih. Ali sme naš slovenski človek v vseh teh uradih v svojem jeziku nastopiti in prejeti tudi v našem jeziku odgovor? Kje pa so pokrajinske in državne napisne table ki bi morale biti dvojezične vsaj tam, kjer je naš živelj v veliki večini, Zaradi tega se naša skupina popolnoma strinja z zadržanjem našega župana ter se tudi v ce. loti strinja in odobrava župa-nov odgovor na opomin g. generalnega komisarja.»
K besedi se je nato oglasil svetovavec Ado Vižintin, ki je predvsem odločno odklonil namigovanja komisarja o nacionalizmu in šovinizmu, potem pa je povedal nekaj izkušenj, Ki jih je občutil na lastni koži od svoje mladosti, ko je imel prvič opravka s karabinjerji, ko je imel komaj 17 let. Poudaril je, da igra občinski svet v sedanjih pogojih vlogo majhnega parlamenta, kjer je edina možnost, da lahko izvoljeni predstavniki povedo svoje mnenje o
raznih problemih. Toda vse ka. že, da se tudi to ne sme in vse kaže, da bi nam hoteli za vedno zapreti usta. Govornik je nato poudaril, da istrski begunci niso zadovoljni z načrti ustanove, ki gradi stanova, nja v Križu, Sesljanu in drugod na podeželju. Begunci pravijo in se pritožujejo, češ zakaj nas pošiljajo v Križ in v Sesljan, kjer ne poznamo ljudi, kjer ne poznamo jezika in ko smo se že navadili na druge pogoje. To pomeni, da so istrski begunci prisiljeni živeti v Križu in Sesljanu, kajti če bi poslušali nje, tedaj smo lahko prepričani, da si nihče ne bi zgradil stanovanje na tem področju. Končno je govornik poudaril, da živi prebivavstvo obeh narodnosti v miru in medsebojnem spoštovanju, medtem ko je treba podpi. hovavce nacionalizma in šovinizma iskati drugod, ne v občinskem svetu devinsko-nabrežin-ske občine.
Dr. Libero Mazza
meni, da bi prebivavstvo naše občine narastlo za več kot tisoč ljudi in za več kot 600 volivcev. Njih odstotek bi se povečal tako, da bi bil položaj v občinskem svetu čez nekaj let popolnoma nasproten sedanje, mu, namreč da bi bili svetovavci sedanje večine v manjšini in obratno.
Odbornik Srečko Colja je nato omenil vprašanje upravnih enot za katere pravi vladni komisar, da niso bile spremenjene. Taka interpretacija ustreznega člena posebnega statuta ne odgovarja, kajti tu gre predvsem za spremembo sestave prebivavstva. Dokaz temu je, da je bilo leta 1945 na področju de-vinsko-nabrežinske občine le o-krog 500 prebivavcev italijanske narodnosti in poglejmo sedaj, kakšen je položaj.
Govornik je nato poudaril, da slovenski občinski upravitelji niso niti šovinisti niti rasisti in je resnica povsem obratna. Delamo v korist vseh občanov — je dejal Srečko Colja — in zato imamo tudi dokaze. Upiramo se načrtnim gradnjam naselij, ki stremijo za tem, da se raznarodi naša zemlja, a dovoljujemo gradnjo zasebnih hiš, ki jih gradijo tako Slovenci kot Italijani brez vsake diskriminacije. Najlepši primer imamo prav v Sesljanu. kjer so prav istrski begunci zgradili osem hiš za svoje potrebe. Samo družina Sauro je n. pr. zgradila pet stanovanjskih hiš. Toda uprli smo se množičnemu naseljevanju, saj vemo, da bi bilo mnogo bolje, če bi naselje gradili, recimo, na področju miljske občine, ki je mnogo bolj podobno istrskim razmeram. V tej zvezi je odbornik Colja tudi poudaril, da se številni begunci strinjajo z občinsko upravo, in so podprli njeno akcijo glede regulacijskega načrta, saj bodo prav zaradi tega lahko živeli v lepših hišah, okoli katerih bo na razpolago več prostora in kjer bo več zelenja.
Pet pripomb 5KSZ
Radio Trst A
8.00: Koledar: 8.30; Slovenski zbori; 9.00: Praznična matineja; 11.45: Vrtiljak; 12.30; Za vsakogar* nekaj; 13.30: Parada orkestrov; 14.40: Slovenski narodni motivi; 15.00: Potovanje po Evropi; 15.30: «Dervl-Sev dar»; 16.10:	Fantazija dunaj-
skih valčkov; 16.30: Plzzettl In Ermanno Wolf Ferrari; 17.45: Pianist Franco Russo; 18.00: Radijska uni. verza; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; ii.3o: Kitarist Dragotin Lavrenčič; 19.00: Ljudska o-pravlla in opasila; nato Izbor domačih m tujih motivov; 20.00: Sport; 20.30: Simfonični koncert Rimskega orkestra; V odmoru (pr. ob 21.20) Književnost — Josip Tavčar «Stello Mattioli io njegova knjiga «M sosia»; Po koncertu Umetnost; na. to Ples v blue-jeans.
Trst
12.00: Lahka glasba; 15.25: Otvoritev tržaškega velesejma; 19.30: Lahka glasba.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro: 12.00: Glasba po željah; 12.40: Glasba po željah (II. del); 13.40: V ritmu z orkestrom Halletez; 14.00; Glasba po željah; 14.30: Melodije za prijetno popoldne; 15.30: Zenski m moški zbor «Ivan Can. kar»; 16.00: Izbrana glasba; 16.30: Otroški kotiček; 17.00:	Solisti In
zbori; 17.40:	Grške pesmi; 18.00:
Prenos RL; 19.00: Pianist George Liberate; 19.30. Prenos RL; 22.15: Znane melodije; 22 35:	Pesmi v
ritmu; 23.00: Prenos RL.
četrtek, 31. fnnlfa I»«2
Nacionalni program
6.30: Vreme na Kal. morjih; 8.20: Italijanske narodne pesmi in plesi; 8.30: Simfonična glasba; 11.00: Italijanski uspeli motivi; 11.40: Promenadni koncert; 12.00: Pojejo Betty Curtis, Corrado Lojacono, Itd.; 13.30: Operno gledališče; 14.00: Sa-n-giorgi ob klavirju; 14.15; Glasba r»a prostem; 16.00: Nogometno prvenstvo: Spal-Napoli; 18.00:	Koncert lahke glasbe; 19.10:	Plesna
glasba; 20.30: L. Andrejev: «Življenje človeka» (drama); 22.15: Beethovnovi Kvarteti.
II. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Bruno Martino; .50: Današnji ritmi; 9.35- «Čmrlj»; 10.40: Pesmi; 11.00: Glasba za praznični dan; 14.45: Plošče; 15.00: Album pesmi; 15.15: Kolesa In motorji; 15.30: Pisan glasbeni spored; 16.50: Italijanske pes. mi; 17.00: Pesmi z onstran oceana; 18.35: Vaši izbranci; 19.50: O. perna glasba; 20.35: Sto mest.
III. program
17.00: Friedrich Duerrenmatt; «Ercole e le stalle di Ansia»; 18.30: Mozartov Kvartet; 18.45: lzblra dela; 19.00: Na programu Dufay in Jannetjuui; 19.15:	Pregled francoske kulture; 19 30:	Vsakovečernl
koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Bachove skladbe; 21.20:	Na nro.
gramu Brahms in Prokofjev; 21.50: Ital. zgodovina 1915-1945 ; 22.30; Sodobna glasba; 22.55: Drama Arthu-. ra Schnitzlerja: «Domanda al destino».
Slovenija
5.00: Dobro jutro!; 8.05: Pismo In Še dve skladbi Risia Savin»; 8 30:
Zabavni kalejdoskop; 8 55: Počitniško popotovanje; 9.10: «Vesele po. čitnlce»; 9.25:	Priljubljeni dueti;
10.15: Od tod in ondod; 11.00: Iz Dvorakovih orkestralnih balad; 11.35: Melodije raznih dežel; 12.05: Ansambel Milana Stanteta; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Gilasba z juga, starejša in novejša; 13.15: Obvestila; 13.30:	Glasbeni omnibus;
14.30: Prireditve dneva; 15.00: Naši poslušalci čestitajo; 15,20: Naši pevci na tujih odrih; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18.00; Aktualnosti doma in v svetu; 18.10- Turistična oddaja; 19.00: Obvestila; 19.05: Majhna prodajalna plošč; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmii; 20.45: Nekaj lahke glasbe; 21.00; Literarni večer; 21.40: Pergolesi: Concertino za godala; 21.50:	Portret	v miniaturi; 22.15:
Zvočne slike raznih dežel; 22.45: Trlo Horwedel; 23.05: Milojevič; So. nata za violino in klavir; 23.38; Zaključni akordi.
Ital. televizija
17.00:	Program za najmlajše;
17.55: Nabožna oddaja; 20.00: Sončna svetloba in njena uporabnost: 20.15: Športni dnevnik; 20.30: TV dnevnik; 21.05: TV igra «Neka ženska v nevarnosti»; 21.55:	Današ-
nji film; 22.25; Obisk na XXXI. bienali; 22.55: Dnevnik.
DHUG1 KANAL
21.10:	Glasbeno	varletjskl pro-
gram; 22.35: Dnevnik; 23.00: Četrtkov šport.
Jug. televizija
JRT ,20.00:	TV	dnevnik. Ljub.
ijana 20.20: iz kraja v kraj; 21.30; Celovečerni dim; 22.00:	Sprehod
skozi čas. Beograd 22.00: Serijski film
Odbornik Drago Legiša, ki je govoril v imenu skupine SKSZ, je predvsem izjavil, da je oseb. no užaljen in užaloščen zaradi pisma, ki ga je vladni generalni komisar Mazza naslovil županu. Toda ukaz, da mora pismo prebrati na javni seji po drugi strani dokazuje, da je njegova vsebina namenjena vsem svetovavcem, ki so župana podpirali in posredno tudi vsej slovenski javnosti. Nato je odbornik Legiša dejal:
«Iz dejstva, da je bilo županu Škrku naročeno, naj prebere o-pomin generalnega komisarja dr. Mazze na -javni seji občinskega sveta, izhaja, da dr. Mazzo-va izvajanja niso bila namenjena samo županu, temveč neposredno vsem tistim svetovavcem, ki so podoirali županovo stališče o gradnji 268 stanovanj za beguncev Sesljanu,in posredno celotni slovenski javnosti v Italiji, ki je že večkrat in zlasti v zadnjem času reovržno dokazala, da povsem soglaša s stališčem našega župana in večine našega občinskega sveta.»
«To dejstvo je vsekakor značilno in politično pomembno, saj se vendar ne dogaja vsak dan, da stranke in struje, ki se svetovnonazorsko, po svojih po. litičnih programih in po samem pojmovanju političnega dela tako globoko razlikujejo, najdejo skupen jezik in presodijo, da je možna tudi skupna politična akcija.»
«Glede na opomin, ki nam je bil danes prečitan, bi imel tele pripombe:
«1. Neizpodbitno dejstvo je, da so bili vsi dosedanji ukrepi našega župana in večine občinskega sveta v zvezi s spornim vprašanjem trdno osnovani v ob. stoječi zakonodaji. Tako je bil v enotnem besedilu občinskega in pokrajinskega zakona osnovan sklep, da bo župan pred državnim svetom po svojem pravnem zastopniku branil utemeljitev, s katero je bila Ustanovi za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem zavrnjena prošnja za gradbeno dovoljenje.»
«2. Ne ustreza resnici, da se župan ni hotel pokoriti raz-sodbi državnega sveta, temveč je res, da je prošnjo omenjene ustanove odbil, sklicujoč se pri tem na določbe regulacijskega načrta, ki je medtem postal pra-vomočen».
«3. O utemeljenosti in zakonitosti te zadnje motivacije pa nista pristojna, da razsodita prefekt ali prefekturni upravni odbor, temveč samo državni svet kot sodni organ».
«4. Ta županov ukrep pa ni mogel biti v nasprotju z dej-stvom, da so devinsko-nabrežin-ski občinski svetovavci vložili pritožbo na mešano italijansko, jugoslovansko komisijo. V pravilniku te komisije je namreč določeno, da se smejo pripadniki manjšine nanjo obračati samo potem, ko so izčrpali vse postopke, ki jih predvideva no. tranja zakonodaja. To pa se ie zgodilo v trenutku, ko je držav-
ni svet proglasil, da je župan nezakonito zavrnil prošnjo za gradbeno dovoljenje».
«5. V opominu se besedilo te pritožbe graja. V tej zvezi želim poudariti, da presoja besedila te pritožbe spada v pristojnost mešane komisije, in bi zato ne smela biti predmet raz-prave nadzornih oblastev ali celo predmet njihovega grajanja. In to tudi v primeru, da bi bile določene trditve v naši vlogi neosnovane, kar seveda po našem niso»
«6. Mladinsko zborovanje v Nabrežini je bilo zakonito sklicano, je redno potekalo in se je redno zaključilo. Bilo je izraz volje in hotenja našega ljudstva, ki ima po vseh pisanih in nepisanih zakonih pravico, da s pisano in govorjeno besedo de. mokratično izraža svoje zahteve in potrebe ter da tudi protestira, kadarkoli sodi, da so v nevarnosti njegove pravice, in kadarkoli ugotovi, da se kršijo prostovoljno sprejete mednarodne obveznosti».
«Zato sodim, da je s tem pismom generalni vladni komisar presegel meje pristojnosti in oblasti, ki mu jih daje zakon, kar nikakor ne more biti v skladu z ureditvijo pravne države.»
«Skupina, kateri pripadam, je in bo tudi v bodočnosti za. htevala, naj se dokončno uredi manjšinsko vprašanje, kajti prav to pismo je najzgovornejši dokaz, kako pereča in neodložljiva je potreba, da se končno izvede člen 6 ustave. Ta je sicer plemenito in pravilno programatično načelo, a se na more izvajati v vsakdanjem življenju, če se ne izdajo drugi izvršilni zakoni.»
«Prav zaradi prirojenega čuta zakonitosti, ki našo skupino vodi v vsem delovanju, me. nim, da je treba vsebino pis-ma grajati. S takšnimi metodami se manjšinski problem prav gotovo ne bo mogel rešiti in urediti, prav tako pa se ne bista mogli doseči in utrditi mirno sožitje in plodno sodelo. vanje med narodnostnima skupinama, ki živita v naši obči-ni, kar pa je bilo, je in stane eden glavnih ciljev našega dela.»
Na vrsti je bil odbornik Markovič, ki je predvsem dejal, da se strinja z odgovorom in iz. javil, da bo občinski svet še nadalje podpiral župana glede te zadeve. Odbornik se je nato vprašal, kaj je neki občinski svet napravil, da ga ima r.ekdo pravico grajati?! Kaj pa bi se zgodilo, če bi danes zahtevali dvojezične table, ki nam po vsej pravici pripadajo? Ali pa če bi zahtevali, da lahko govorimo na sodišču slovenski? Ali pa da bi zahtevali katere koli druge pravice, ki nam pripadajo, a ki nam jih kratijo? Ali bi bili zaradi tega nacionalisti in šovinisti? Ce je v italijanski ustavi člen 6, tedaj to pomer.', da je bil ta člen priborjen s krvjo, s krvjo italijanskih antifašistov, a tudi
s slovensko krvjo. Borili smo se, da ustava ne bo ostala sa. mo mrtva črka, ampak da oo zaživela. Nič drugega ne zahte-varno, kot samo to, kar že uži-va francoska manjšina in kar je bilo dano Nemcem, tudi o-nim, ki so pomagali zažigati Marzabotto Slovenski živelj ni vajen klečeplaziti in prositi odpuščanja za dejanja, ki jih ni zakrivil — tako kot je mislil dr. Mazza, da bo storjeno. Mi smo pošteni, ne zahtevamo ničesar, kar nam nc pripada, a ne pustimo, da nam kratijo to, kar nam gre.
Zadnja sta govorila demo-kristjanska svetovavca Lenar-duzzi m Rinaldini. Medtem ko je prvi govoril predvsem o re-ciprociteti ter izjavljal, da ima slovenska manjšina «gledališč.1, ki ga plačuje italijanska država», je drugi izjavil, da gradnja begunskega naselja nima namena raznaroditi slovensko prebivavstvo, kajti edini cilj naj bi bil ta„ da se izpraznijo begunska taborišča in da se prihrani denar. Oba pa sta bila mnenja, da naj župan odgovora ne pošlje, ker bi se s tem ustvaril «incident», ki bil bil škodljiv tako občinski upravi kot občim sploh.
Zadnji je povzel besedo župan, ki se je zahvalil svojim kolegom za izraženo solidarnost, ki ga obvezuje, da pismo odpošlje. Pozval je svetovavce slovenske in italijanske narodnosti, da gredo domov z mirno vestjo in da v svojem vsako, dnevnem življenju storijo vse za ustvaritev še boljših odnosov med prebivavstvom obeh
Komisarjevo pismo v izvirniku
COMMUMHtAta GtNtlAie DR GGY‘JtNO KI I TOWTONO D» fWKTE

Biffi**
	■> sf t Alpi»
re-a« JUtSSti.	'♦	
	' 'it ::;ll
«DWiCiSI Q »1 DUuIO AWSfr»*. , 1 .'7‘*uTw I	1 j
-^Te35Te-" jata.	>—	..	
ki 51/♦ Sindaco di
Dev» con ri-ior«*cin*r:to rilavar« oba Ella, nati1 aaeolri-nanto -tal)a 3na dal 1 o»ta funaio*! pubblioh«, non ta dlaoatrmto la .0.1 oirooatanz» di ispirar» la Su* oondott» «li* rigorosa oaaer-iran»* dal-1« 1*8*1 dallo Stato, n» ba »*put« »«apra «operar» provami oni retri-v«, pragiudlalevoll *1 normala a sarmo «voljlMntj 4*11« »it* aoota-1« nal tarritorlo del Comune, la eni rofolaaton* Sla rappraaaaita atija *u» totali ti, santa dletinaion« 41 oriftie «tat**.
Intanto oartlcol aroonta riferirai *1 Suo re.-anta oonporta-irante r.all'«»orciolo doli« «ttrlbu*ioni nonfori tata 4*111 »rt, J1 d«l-1* 117 agnato 1942, n. 11?0, ob« disciplina il rilamio dell* liean*» di oortntr.ior«,
BeH'eaorolsto di tala facoltà 811», infatti, analob* oon-f oroorot »ir-.ipol osamente allo norm« leglalativ« ob« ra «o. ano 1» asteria - o «d «ase soltanto, nona La 4 fatto tassativa obbligo - ai I la sciata piuttosto fuorviar« da coneldaratiool ial tutto aslrsnao o da valutasi oni «ba contrastano con gli in tarassi gonorali dsll* lutar* follattivitb comunale, 8 cosi in un -r iso tonno ai 4 io-iabitornante rifiutatt di rUsBoiara all 'Opara lanista«*» par i Profughi Ululimi a Salititi la Jloanze par 1* ooatrusiona di abitazioni 4* «satinar* a profughi latri»»!, «d in aefriito 4 giunta porazno a diaattondar* un giwl'.oato della suprona nagiatratur» ««nlniotrattv» dallo Stato, «ha condannava il Suo onorato, mattando la *'rafav-ura mila nooaaadtk di intarvanira in via surre .nitori» per ristabilir« 1» lodatiti.
litro prova dal Suo ingiusto attee-iairente - tacito ptU oonaurabil» In guanto «»sunto ralla -Sua vasta di Sindaco - 4 offerta dal doo santo allagato «11« lattar* in dota 7 aaggio u.«,, a. *875, diratto all* Profattura, in oul sono contenuto afTaraaaionl arbitrario, »«ni fastamente Infondate e non veritiere, su va tari « dall nata oh* rlchiaderabb» ben ojc, attenta e nodi tata oonalderar.lone da parie di obi rivesta una jmbM'oa funtion».
Mi riferisco, in [-articolar«!	■— ■'	'
1)	Alla bua affermazione, »«rondo la «naia aarabba «tato violate le »peci'loo dianrnto dell’art. 7, telic Statuto Speciale per le 81» norarse il r.uala, cose 4 note, preval* taatualranta oba *uMa nutaoerto dovrebbe «asaro apportato all» o ! roese ria ioni dalla miti aunlnistrativa foniatsntali dal Territorio oso 1'intento*41 arrotar» pregiudir.io alla campo-talon» otnic» della uniti eterna.*
2)	Alla Sua assarsione oh* nel territorio del Cooune rime evolta una attiviti "»venta «vlien •-«« art» per fine 1« enaeicnal la catione del gruppo etnxou ili-vano".
guanto al 1 * [unto, Ella I parfettaaonts a ocnoaeartaa 'I oba nessun mtenanto, di alcun penare, I «tato arrecato alla «ire*, «ori tiene «maini et rati V« del Comma di Luto s-Auriain* a, partanto, la aentrarla affarastion» non pub non ierlrata eh* dall'intendimento di travisar» la verità,
L'ase»r:-.icr« riportata al 2* punto I di partloelara gravità perohl» «a rasimeli ta fondato a veritiera, denunoarebta'use vie-lasisn» della nera» di eul all »art. 6 dalla Coati tatuane dall* »»pubbli»», suro* osila qual* la tutela dell* minorane* »teloha trava la sua prima a pii .-Ita garartla.
Sta di fatta, perb, eh* snob» questa afferstaalcn» I priva di fondamento a tendsurleaa.
811», infatti, a» barn« ab» il gruppo »teioo otecritarlo, «ut mi» stessa appartiene, -jod« 4*1 libero »«»retalo del diritti fee-damantali in otti al concreta il prinoipio dalla salvaguardia del em-tatter» stili db »'dello «viluppo culturale della collettività ainorl-taria. tl »odmanto di tali diritti I ampiamente garantite » ealvo-juardato, aaoha -ttraverso provvidente ftnanalari» dall» Stata.
CIO premesso, parlar* di attività «nasionallaaatrtoi pud «ole apiogarai col uroponimento dl lns»o»r*r« o approfondir* rleentl-Mmtl artificiosi tra gii appartenenti »1 «ruppi etnici italiane * «levino, ohe compongono la oollattività oovunale di Bulno-àuxialn*.
Sd i risultati di tal* aziona so» sono «snoati, » giudicar» dallo ao~ nifeataeionl di protesta oh» sene «tata effettuata a 4*11« «oriti*
appare« nelie amwd» dal Ctaim», tr» cui gialla sorprendente » eiglifi nativa t "Bonario italjarov - Tube imo alovanol" {Boa vogliamo Italiani -qui eiano alovani" t!,...)
In affetti, gii Intar«a>1 a i diritti del gruppo etnico ■■ »laro, tutelati dall'ordinamento democratico" dalia Repubblica, non corrono alcun ri »oh lo « l'attoggi v.mto rilevato appare piuttosto	5
ispirato da varo » -reprio ’■ ertovi!!taro", ohe 4 l'aspetto pio dote-ri or« dol nazionali«». Questo co«pcrta»«nto I tanto piti -topraoa-	■■
bilo in rmapto -il ratto contro paoli loda ganti latitane, »eoli delle terre natta, oh» ohlodono «do di poter rlooetiulr* i loro focolari nell'ambito del territorio triaetino, ove ritango*« di avvertire meno ab» altrove 1« »»«taigji dell» loro tana * ove contano di peter- j ni ineorire olii ***volmorta nell* vita a nella attività p oduttiva pvr 1* maggior* ertili.ti oon 1« pepoloeleni looali.	:	;
Anoba me Ella dlffletloanta tv,b --andarsi oolite dt tedi doloro** ti tu »fieni non ivendo slr-ioia .«apertati»« eeraenal» al riguardo, »orna del resto nessuno dot consonanti dal pi uppo «tnloo eloveno, taraoba tuttavia vivavonl» auspicabile une maggioro oenprvaelon* ma* oompagnat* da furiti per ti di v*r» » ainoara solidariatà umana, lndt-apanmabil* preme«»* per una ««rana convivenza dai cittadini di namie-nalità divoro«.
, lAatteggiaaaito Bili qui «aulito »1 traduca la un vare a proprio incitimontc «li *-4io razziale - oh» oltre ad esser* condannato della coaotmw* «ormi» di tutto tl mondo oivil» - pub altra»! concretar» estroni Al reato in quanto susoattibilo di provocar* turbo-monte d»U'ordir.» rubb..ice a di arraoere "rsgludials alle buone relazioni «»latenti oon uno Stato »utero.
:Ai
8u quanto preoeda rie -laro 1* Sua attenetene per esortar La ad ipta maggior» aarenttA a eonaapevol»«*« dai doveri «onnoaei «ll'eeor-claie dell» 9u» funzioni, st.pilfioando oh», qualora dovessero ripa***” ri «r1«odi oom* quelli richiamati, »»rei ooatratto a proauovare, »anta ulteriori preavvisi, 1 provvediti enti di rigore prerieti dall* legga.
La invito a dar Iattura doli» proaent* al Consiglia Comunale meli* sua orina riunione, aeeiaursnd».
narodnosti. Še posebej pa ie pozval manjšinske svetovavce. da s svojim delom pripomorejo do pomirjenja in sožitja. V tej zvezi je omenil, da je bil pred nedavnim v Rimu, kjer je skupno s svojimi kolegi dobil kaj žalosten vtis o razumeva nju iaznih parlamentarcev do zahtev slovenske manjšine, zaradi česar se bo treba še nadalje boriti, če bomo hoteli, da bo slovenska manjšina uživala one pravice, ki jih drugi že imajo. Žal, je dejal župan, še nismo svobodna manjšina, kar dokazuje tudi samo pismo vladnega komisarja, ki je bilo dejansko namenjeno vsej slovenski manjšini na Tržaškem. INIIIIIIIIIHIIIIIflllHIIIIfllllllllltNHIMIIItmittHIUIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIHIIIIIIIimillllllllllllllltllllllllllllllllliliiHlllllflllimilllllllllllllliHiiiiiHiiiiiiiiiiilIftlN«
U Coemiiaaario Trn «ral« dal dorano (làuta)
\
«sv!
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pred ne. ko poslovno odločitvijo, se posvetujte Se s svojim najožjlm prijateljem. Draga vam oseba bo potrebovala vašo pomoč. Zdravje ugodno
BIK <od 21.4. do 20.5.) Nepredvideno srečanje vam bo zagotovilo u. goden uspeh v delu.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Možnosti vašega svobodnega odločeva nja se bodo zmanjšale. Potreba bi bila, da neko čustveno vprašanje enkrat dokončno rešite. Zdravje spremenljivo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) N« zanemarjajte odnosov s svojimi sodelavci, pazite, da bodo ti kar se da do. stojni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaša vztrajnost in doslednost vam bosta prinesli lep uspeh. Obnovili boste
staro prijateljstvo Iz mladih dni. Zdravje ugodno
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaše delo se bo razvijalo v zel0 ugodnih okoliščinah. Ne bodite preveč nepopustljivi z nekom, ki vas je razžalil. Zdravje zadovoljivo.
TEHTNICA (0<J 23.9. d0 23.10.) Dober poslovni uspeh vam bo žago. tovljen samo, če poste prej uspešno zaključili neko potovanje. Novo prijateljstvo Zdravje nespremenjeno
ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.) Izkoristite prosti čas za uresničitev svojega starega načrta V pogledu čustev vam bo iskren prijatelj dal
koristen nasvet. Zdravje prav dobro.
STRELEC (od 23.11. do 20,12.) V delu ne odločajte naglo, še posebno ne na osnovi prvih vtisov. V vaši družini bo vladalo malone popolna razumevanje. Zdravje odlično KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne vznemirjajte se preveč, če se vam neki načrt ne bo uresničil. Vaše čustveno razpoloženje bo dokaj napeto. Zdravje dobro.
VODNAR od 21.1. do 19 2.) Lahko računate na podporo svojih delovnih tovarišev. V obrambi lastne čustvene sreče bodite bolj odločni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Primanjkuje vam poguma za nekatera večja in bolj tvegana dejanja, kljub temu boste dosegli uspeh v nekem poslu. Nepozabno ljubezensko doživetje. Zdravje izvrstno.
Vreme včeraj: majvišja temperatura 32.1, najnižja Cii .6. ob 19 url '"‘.6; zračni tlak 1013.9 raste, veter m severovzhodnik. vflag* 54 od-tkov, nebo 9/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.2 stopinje.
I d
&
IrMki "dnevnik
Danes, ČETRTEK, 21. junija
Telovo
Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 22.43 in zatone ob 7.48 Jutri, PETEK, 22. junija
Ahac
M mm» mm mm « h	y
Danes svečana otvoritev veleseima ob prisotnosti ministra za pošto
Na velesejmu sodeluje 28 držuv, med kuterimi devet z urudnimi kolektivnimi ruzstuvumi ■ Jutri bo «dan» Jugoslavije, ki se ga bo udeležila številna delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov
Danes dopoldne ob 10.30 bo uradna otvoritev XIV. tržaškega velesejma. Velesejem bo otvoril minister za pošte in brzojav Corbellini, ki bo prispel ob 9. uri a posebnim letalom na letališče v Ronke, kjer ga bo sprejel vladni generalni komisar dr. Mazza. Ob 9.40 bo minister prispel na tržaško prefekturo, ob 10.30 pa bo prispel na velesejem. Na glavnem vhodu ga bosta pozdravila predsednik velesejemske ustanove Giovanni Suttora ter tržaški župan Franzil. Po pregledu častne čete bodo pred odrom, ki so ga postavili včeraj, predstavili ministru funkcionarje ter šefe tujih delegacij. Po govorih predsednika Suttore in tržaškega župana bo spregovoril še minister Corbellini, ki bo končno v imenu italijanske vlade uradno otvoril letošnji tržaški velesejem.
Po zaključeni ceremoniji bodo ministru predstavljeni še predstavniki diplomatskega in konzularnega zbora, potem pa se bo začel ogled velesejma, ki bo trajal približno eno uro. Ob 12. uri se bo minister poslovil od članov tujih delegacij, gospodarstvenikov in predstavnikov velesejma ter se odpeljal v Ronke, od koder bo z letalom odpotoval spet v Rim. j.
Poleg doslej omenjenih predstavnikov oblasti se bo otvoritve letošnjega tržaškega velesejma u-deležil tudi podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Lupiš; bližnje pokrajine pa bodo zastopali župani, predsedniki pokrajin in prefekti. Med tujimi gosti pa bo veleposlanik Gane v Rimu Osci Bonsu, veleposlanik Slonokoščene obale Aoussou Koffi, piedsednik kamerunske zbornice za kmetijstvo Mba itd. Jugoslavijo bo zastopala delegacija, ki jo bo vodil državni podtajnik za zunanjo trgovino Rudi Kolak, medtem ko bo avstrijsko delegacijo vodil visok funkcionar zvezne trgovinske zbornice.
Na letošnjem tržaškem velesejmu sodeluje uradno ali preko zastopstev 28 držav. Med njimi je devet držav, ki se bodo predstavile z uradnimi kolektivnimi razstavami, in sicer Jugoslavija, Avstrija, Češkoslovaška, Poljska, Madžarska, Kamerun, Slonokoščena obala, Libanon in Brazilija. Tuji razstavljavci zastopajo 522 podjetij, kar pomeni 49,5 odstotka vseh podjetij, ki sodelujejo na velesejmu. Italijanskih podjetij je 531 in med njimi so tudi veliki kompleksi skupin Finsider, Finmec-canica, Finmare, Fincantigri, Montecatini, Snia Viscosa, Dalmine, Saffa itd.
Ce sedaj pogledamo strukturo letošnjega velesejma, tedaj lahko tigotovimo, da je razdeljen na pet sektorjev. Tako imamo splošne razstave, razstave tujih držav uradnega značaja, specialne razstave, ki zadevajo les, pohištvo in ladjedelništvo, gastronomski park, v katerem sodelujejo poleg italijanskih tudi jugoslovanska, avstrijska, madžarska, brazilska, poljska in španska podjetja ter
sektor umetne obrti.
Zlasti pomembna bo letos XI. mednarodna razstava lesa, na kateri bosta boleg italijanskih podjetij in ustanov sodelovali kot običajno tudi Jugoslavija in Avstrija. Qmeniti moramo, da bo zlasti jugoslovanska razstava letos izredno obširna in temelji predvsem na določenih izdelkih. V tej zvezi je treba tudi omeniti, da bo v okviru razstave letos že VII. mednarodni dan lesa.
Medtem ko bo današnji dan posvečen predvsem ceremonijam slavnostne otvoritve, pa se bo jutri začelo delo v pravem pomenu besede. Jutri je namreč na velesejmu «dan» Jugoslavije, ki predvideva obisk številne delegacije jugoslovanskih gospodarstvenikov. Ob 11. uri si bo delegacija ogledala velesejem, ob 13. uri bo v hotelu «De la Ville» uradno kosilo, ki ga bo jugoslovanski delegaciji na čast priredila tržaška trgovinska zbornica, ob 18, uri pa bo sprejem na jugoslovanskem generalnem konzulatu. Jutri bo prispel v Trst tudi predsednik avstrijske trgovinske zbornice Julius Raab, ki bo ostal v Trstu do sobote, ko bo na velesejmu «dan» Avstrije.
Omeniti moramo še, da je bila v torek tiskovna konferenca, ki jo je priredila kamerunska delegacija pod vodstvom gospoda Le gila. Na konferenci so kameiun-ški predstavniki predvsem prikazali gospodarski položaj svoje dr žave, navedli številke, ki se na-
našajo na izvoz v Italijo ter izrazili željo, da bi italijanski trgovci in podjetniki več izvažali v njihovo državo. Poudarjen je bil tudi uspeh pobude nekega tukajšnjega turističnega biroja, ki ima ekskluzivo za več držav za organizacijo potovanj in lova v Kamerunu. Vsekakor bomo o vprašanjih Kameruna poročali posebej, ko bo na velesejmu dan, ki bo posvečen afriški republiki.
Cestni promet okoli velesejma
Tržaško županstvo sporoča, da so bili v zvezi z ureditvijo cestnega prometa okoli tržaškega velesejma sprejeti naslednji ukrepi, ki veljajo za čas od 21. junija do 5. julija letos:
1.	Uvaja ne enosmerni promet od 8.30 do 23.30 po naslednjih uli-'cah :
a)	Ul. Rossetti (podaljšana) — v smeri Ul. Cumano — Drevored Ippodromo.
b)	Ul. Settefontane — v smeri in na odseku Drevored Ippodromo — Ul. P. P. Vergerio.
c)	Ul. P. Revoltella — v smeri in na odseku Ul. Rossetti — Ul. Piccardi.
č) Ul. delle Milizie — v smeri in na odseku Ul. Rossetti — Ul. Lamarmora.
2.	Od 18. ure do 23.30 je prepovedan promet po Drevorédu Ippodromo v smeri in na odseku Ul. Rossetti — Ul. Settefontane. Prepoved ne velja za trolejbuse.
3.	Parkiranje je prepovedano v Drevoredu Ippodromo, in sicer na prostoru pred glavnim vhodom na velesejem.
4.	Uvajajo je naslednji parkirni prostori :
a)	za oblasti je rezerviran prostor pred glavnim vhodom na velesejem.
b)	za osebne avtomobile: Ulica Rossetti na obeh straneh cestišča — vhodi v hiše morajo biti prosti. Ul. Lamarmora na obeh straneh cestišča v smeri vožnje. Ul. Delle Milizie na desni strani cestišča v smeri Ul. Rossetti-Ul. Lamarmora. Prostor med Ul. Rossetti in Trgom Ippodromo, ki je o-značen s črtami.
c)	za motorna kolesa:	Pred
glavnim vhodom na velesejem. V Ul. Revoltella, in sicer na levi strani v smeri dovoljene ;vož V Ul. Rossetti na odseku od Ul. Cumano do Ul. delle Milizie.
č) za avtobuse:	Trg Ippodro-
mo in po predhodnem dovoljenju stražnikov tudi na prostoru med Ul. Rossetti in prej omenjenim trgom.
d)	za razstavljavce: Ul. Settefontane.
e)	za taksije: trije posebej označeni prostori.
V Drevoredu Ippodromo lahko
avtomobili parkirajo brez časovnih omejitev.
• Danes bo pokriti bazen na razpolago občinstvu od 13. do 19. ure, ker bodo zjutraj vaje plavalnega centra CONI.
Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom
1.	Dijaki, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1962-63 v Slovenski dijaški dom kot r ali zunanji gojenci morajo žiti prošnjo za sprejem ns sebnih tiskovinah, ki jih di pri upravi Slovenskega škega doma v Ul. Ginn-72 ali pri predsednici D Matice v Ul. Geppa 9-II.
SPZ).
2.	Prošnje za sprejem v D dom se sprejemajo neprr no do izpopolnitve vseh ločljivih mest.
3.	Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice.
1. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosivci pri naslovih navedenih v 1. točki.
UPRAVA SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA TRST
• it
IVU
ZJl fi š. i sr 7* w
ečer vesele pesmi navdušil vse Trebence
Nastopajoči na sobotnem «Večeru vesele pesmi», ki ga je priredila mladina iz Trebč
V nabito polni dvorani Ljudskega doma v Trebčah je v soboto zvečer s sodelovanjem mladih pevèev priredila mladina iz TrebčJ *Večer vesele pesmi», ki je zelo piatfiušil vse navzoče.
Pester m bogat' spored sta na prisrčen in zabaven način na-poveMoupla Dragica Sirca in Mar. čelo Cnk. ki sta tudi zapela nekaj pesnit .najsibo v duetu kot solo. Posebno pa je Marcelo Cuk s svojim simpatičnim nastopom in žaljivkami v domačem narečju že ob začetku pridobil občinstvo.
Sobotni zabavno-kulturni večer je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so bile na vrsti Avsenikove, razne polke, veseli valčki ter prelepe naše narodne pesmi. V drugem delu
programa pa so mladi nastopajoči imeli na sporedu moderno lahko glasbo. Znane in nove popevke so peli: sestri Tatjana in Magda Kralj, Ola Stiikler, Kat. ja, Bruno, Radko in Milko Kralj.
Člani orkestra «Veseli fantje» pod vodstvom Tulio Možine so zelo dobro spremljali mlade pevce in jgrali razne pesmi.
Učitelj Julij Colautti, ki je dal pobudo in je pripravil mladino iz Trebč za sobotni nastop, kakor tudi vsi člani orkestra, na-povedovavca in pevci so bili ob izvedbi vsake točke sporeda nagrajeni z močnim in burnim ploskanjem, ki so ga zares zaslužili.
Ponovitev te lepe in uspele prireditve bo v Ljudskem domu v Trebčah v nedeljo popoldne ob 17 uri.	M. M.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiitiiiiiiniiiiuiiu^i,,,,1,1,1111,1,1,mn,umu,l,ii„i„„„l„l„„,„„„llillllillllllilllllllllllllllll||lll|||||||||lllll|||l||l|||ll|lflt||||||
SKORAJŠNJI ZAČETEK RAZPRAVE 0 DEŽELI V PARLAMENTU
Komisll a za ustavne zadeve odobrila zakonski osnutek
Tržaški socialisti so nezadovoljni, ker se osnutek izogiba vprašanjem slovenske manjšine, proste cone in avtonomije tržaškega področja
Ob zaključku seje poslanske komisije za ustavne zadeve, kil je včeraj sprejela osnutek za ustanovitev dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina, je komisija izrazila željo, naj bi se razprava v poslanski zbornici začela v ponedeljek namesto daj s pogojem, da desničarske strl 'Ite omejijo število svojih im vencij.
Po končani seji je poslanec Ro-chetti, ki načeluje poslanski komisiji za ustavne zadeve, obrazložil nekaj točk zakonskega osnutka o ustanovitvi dežele. Povedal je, da predvideva osnutek v deželi šest volilnih okrožij, in sicer volilno okrožje Trst, ki šteje 297 tisoč prebivavcev, v katerem bo-
..............................iiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiliilllllililiilliiiiiiiiiilllliiiiiiiiiiniiiiiiiilHiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiJliiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiillliiiiiiii.
NADALJEVANJE RAZPRAVE PROTI FflŠISTIČHIM TERORISTOM
Fabbri Je bil stelo redkobeseden kljub napovedi o novih odkritjih
Grožnje prof. Schiffrerju - Začetek zasliševanja prič - Fabbri navaja alibi za večer atentata na Schiffrerjevo stanovanje
Pred kazenskim sodiščem se je včeraj zjutraj nadaljevala razprava proti fašističnim teroristom.
Pretendo soboto je Ugo Fabbri, ki je užival med člani tolpe sloves neustrašnega voditelja in zagrizenega fašista, napovedal nova odkritja glede delovanja proslu-lega MIN (Movimento irredentista nazionale). Vse te bahave obljube pa so se razblinile v nič. Na včerajšnji obravnavi ni obtoženec vsaj v začetku odprl ust. Besedo je raje prepustil svojemu zagovorniku odv. Muscolu, ki je predložil sodnikom njegovo kratko izjavo. Fabbri pravi v tej izjavi, da ne gre pripisati terorističnih dejanj njemu, temveč samo organizaciji MIN. O nekaterih atentatih je on sam obvestil policijske oblasti. Pripominja še, da je bil Turco (mladenič, ki se je obesil v Boljuncu v aprilu letos) član organizacije MIN.
Popoln uspeh stavke kovinarjev
Stavkovno gibanje uslužbencev javnih lokalov
Zaključek tedna slovenske knjige
Tudi zadnja stavka kovinarjev Je popolnoma uspela. V velikih in srednjih industrijskih podjetjih so se je udeležili delavci 100-odstotno. V soboto bo tretja vsedržavna stavka kovinarjev. Ob 9. uri bo na Trgu Umberto Cagni, pri zadnjem postajališču tiiobusa št. 19 enotno sindikalno zborovanje.
Tudi uslužbenci javnih lokalov in gostinskih obratov se pripravljajo na stavko, o čemer bomo podrobneje poročali jutri.
Deželni sestanek slovenskih komunistov
Danes ob 9.30 bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19. deželni sestanek slovenskih komunistov, na katerem bo dr. Karel Siško-vič govoril o temi: «Zaščita pravic slovenske narodne manjšine v deželi s posebnim statutom». Sledila bo diskusija. Sestanka se bodo udeležili župani, občinski in pokrajinski svetovavci — komunisti, voditelji federacij in sekcij partije itd. Prisotni bodo tudi komunistični parlamentarci iz dežel* in predstavniki parlamentarne skupine KPI v poslanski zbornici Deželno odposlanstvo slovenskih županov in svetovavcev bo poročalo o razgovorih, ki jih je imelo v Rimu.
Včeraj se je zaključil «Teden naše knjige», ki ga je organizirala Tržaška knjigarna v Trstu.
Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da je tudi ta pobuda slovenske knjigarne v Trstu doživela zelo lep uspeh. Ugodnosti znatnega popusta skoraj na vse leposlovne knjige in vse dni, posebno pa še včeraj, je bila knjigarna ves dan polna odjemalcev. Predvsem so kupci segali po izvirnih delih iz slovenskega leposlovja in kar je še posebej razveseljivo, po delih naših tržaških avtorjev, ki so zato imeli včeraj tudi precej moralnega zadovoljstva, ko so delili svoje podpise na naslovne strani svojih knjig.
Znano nam je, da so se za «teden slovenske knjige» zanimah tudi razni italijanski kulturni delavci. Med drugimi smo včeraj srečali v knjigarni tudi slavistu prof. Umberto Urbanija, ki je med drugim dejal:	«Kot itali-
janski slavist razmeroma dobro poznam tržaške slovenske pisatelje in pesnike m jih visoko cenim. Čestitam tržaški knjigarni, ki je tako lepo organizirala lo akcijo in ji želim še večjih uspehov pri širjenju kulture preko novih publikacij».
Tako je propadel prejšnji Fab-brijev poskus, da bi spremenil zatožno klop v nekakšen govorniški oder, kjer bi se hvalisal o teroristični dejavnosti organizacije MIN in s tem seveda tudi povečal svoj ugled med fašisti. Pripomniti je treba namreč, da je bil Fabbri ustanovitelj te teroristične organizacije in njen vodja. Policija sicer meni, da je šlo za skupinico treh ali štirih oseb, od katerih je nazadnje ostal ie on sam, ker so se ostali mladeniči umaknili, se zaposlili in sploh začeli normalno živeti.
Fabbri pa s svoje strani trdi, da je on sam razpustil MIN, ca je pa ta organizacija pozneje spet prišla na površje po zaslugi nekih drugih oseb. Kdo so te osebe? Fabbri ni povedal njihovih imen. Do sedaj je omenil samo Turca, ki pa se ne more zagovarjati, ker počiva v grobu že dva meseca. Včeraj pa je pristavil, da bo povedal ime nekega člana MIN v primeru, če bi se njegov obrambni položaj poslabšal.
Ker je Fabbri brez dvoma najvažnejša osebnost na tej obravnavi, bomo v naslednjih vrstah podali na kratko glavne izsledke, do katerih so prišli sodniki -ia podlagi zasliševanja številnih prič. Fabbri trdi, da je on sam razpustu MIN in da je ta organizacija pod' vodstvom drugih ljudi izvedla razne atentate. Ta njegovi izjiva je v protislovju s pričevanjem kapetana Rappa, funkcionarja letečega oddelka tukajšnje kvesture. Na predsednikovo vprašanje je kap. Rappo izjavil, da je Faobri omenil na zaslišanju Turco/o ime šele potem, ko se je ta obesil. Dr. Ambrogi, vodja političnega oddelka kvesture, pa je s svoje strani izjavil, da med preiskavo n'so nikoli zasledili kake oovezave med Turcom in sedanjimi obtoženci. Spričo teh izjav bo Fabbriju težko uspelo doka-ati. da ni sodeloval pri terorističnih atentatih, ko je ugotovljeno na podlagi izjav njegovih soobtožencev, da je vedel že vnaprej za razna kriminalna dejanj c
Pa pustimo za sedaj vnemar Fabbnja ter poglejmo na kratko potek včerajšnje obravnave. T.e v začetku razprave je odv. Flora predložil sodnikom zdravniško potrdilo, da tašča prof. Schiffrerja še m popolnoma ozdravela. Se dalj časa potem, ko je prišla iz bolnišnici, se ji je vsak večer zvišala temperatura do 37.4 stopinje. Medtem se ji je pojavila, na mestu, kjer je bila ranjena, p isttravmatska tlegmbna, zaradi katere je morala spet v bolnišni-
co. Sedaj je sicer na svojem domu, toda se še ni popolnoma opomogla. Pozneje so sodniki sklenili, da jo bo policijski zdravnik dr. Nicolini še enkrat pregledal ter ugotovil, če je omenjena flegmo-na bila posledica ran, ki jih je zadobila pri atentatu.
Odv. Pogassi je s svoje strani postavil več zahtev. Med drugim je dejal, da bi bilo treba obtožiti Fabbrija in ostale, da so ponovno ustanovili fašistično stranko, da so pripadali h kriminalni organizaciji, da so spravili v nevarnost življenje ljudi, da so poškodovali poslopje v Ul. S. Zenone itd. Te zahteve pa je sodišče odbilo.
Takoj nato pa se je začelo zasliševanje prič. Ravnatelj naše tiskarne Rafael Perco je pojasnil okoliščine, v katerih je prišlo Jo odkritja ekspl-ozivnega zavoja na dvorišču tiskarne. Umberto Lussi, tajnik Delavskega krožka v Ulici S. Zenone je povedal, da je skupna škoda, ki jo je povzročila bomba, znašala 344.000 lir. prof. Schiffrer je do sedaj porabil okoli 70 tisoč lir za razna popravila. Z druge strani pa je pojasnil, da bo moral poravnati tudi dvakratno osxrbovalnino za taščo v bolnišnici. Večja senzacija je nastala v dvorani, ko je prof. Schiffrer povedal, da mu je neki neznanec telefoniral preteklo soboto okoli 23. ure. Neznanec (po glasu se mu je zdel mlad) mu je dejal: «Kar se je zgodilo, je bil prvi o-pomin. Drugič bomo udarili moč-neie.»
Nato so sledila med drugimi pričevanja dr. Ambrogija in kap. Rappa. Oba sta izpovedala, da ie bil eksploziv, ki so ga dobili pri obtožencih, delno dobro ohranjen te» da je imel veliko razstrelilno silo.
Poglavje zase je vprašanje Fab-brijevega alibija dne 1. aprila letos, ko je prišlo do atentata na Schiffrerjevo stanovanje. V tem pog'edu so sodniki zaslišali obto-žeučevega očeta in njegovo mater, Medtem ko slednja ni bila preveč gotova glede okoliščin, je oče odločno rekel, da je bil sin skupaj z njim v baru Portorico do nekaj minut čez 23. uro. Natakar Giovanni Valenti je Fabbrija sicer videl, ni pa opazil, kdaj je zapustil lokal. Fabbrijev branivec je zahteval, naj sodniki zaslišijo še lastnika omenjenega lokala, s katerim se je obtoženec Daje pogovarjal med televizijsko oddajo. Policijska funkcionarja pa sta izjavila, da jima doslei še ni nič znanega o tem.
Proces se bo nadaljeval prihodnji torek.
do izvolili 16 deželnih poslancev, vojilno okrožje Gorica — 133.000 prebivavcev — 7 deželnih poslancev, volilno okrožje Videm — 424 tisoč prebivavcev — 21 deželnih poslancev, volilno okrožje Porde-018.000 prebivavcev — 12 poslancev, volilno okrož-* — 129.000 prebivavcev ih poslancev. Skupno bo imel deželni svet 61 poslancev.
Poslanec Rochetti je poudaril, da pokrajine v deželi ne bodo uživale posebnih avtonomij, da ne bodo ustanovili pordenonske pokrajine, ampak da bodo ustanovili, kot predvideva zakonski o-snutek, pordenonsko volilno o-krožje. Nato je poudaril, da zakonski osnutek predvideva Trst kot glavno mesto dežele. Omenil je, da so hkrati določili, naj bi se razni uradi resorjev — lahko po potrebi premestili v druga mesta, kar naj bi ščitilo tudi koristi Vidma. Glede deželnih financ je poudaril, da bo dežela uživala 12 milijard lir letno državnega prispevka, da bodo davki, ki jih bo pobirala dežela, dali deželni upravi okrog 18 milijard letno. Poleg tega pa bo Trst dobival za dobo 10 let po 10 milijard letno državnega prispevka. O tem državnem prispevku Trstu bo odločal posebni odbor, ki ga bodo sestavljali pod vodstvom vladnega komisarja v deželi, ki ga bodo sestavljali pod vodstvom komisarja v deželi tržaški župan, pokrajinski predsednik in pet deželnih poslancev iz tržaškega volilnega okrožja, ki jih bo imenoval deželni svet.
Osrednje vodstvo Krščanske demokracije v Rimu je včeraj odobrilo doseženi sporazum štirih strank, ki podpirajo vlado, o sestavi zakonskega osnutka.
Tajnik tržaške Krščanske demokracije Belci pa je imel včeraj tiskovno konferenco samo za nekatere časopise KD in desnice, na kateri je pozdravil sestavo zakonskega osnutka in poudaril zlasti pomembnost državnega prispevka Trstu za dobo 10 let. Poleg te.ga je še omenil člene, ki določajo, da se mora vlada pri sklepanju trgovinskih pogodb, ki zanimajo obmejno trgovino z deželo, sporazumov o prometu skozi tržaško pristanišče, kakor tudi glede cestnih in železniških del, predhodno posvetovati z deželno vlado. Poleg tega je še dejal, da bo vlada v roku enega leta po ustanovitvi dežele izdala ukrep o ustanovitvi ustanove za tržaško pristanišče.
Tajništvo tržaške federacije PSI je včeraj izdalo posebno sporočilo v zvezi z sporazumom, ki so ga dosegle včeraj stranke, ki podpirajo vlado, o sestavi zakonskega osnutka za ustanovitev naše dežele. Potem ko poudarja, da je ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina sad trde dolgoletne politične borbe PSI, ugotavlja, da so socialisti v razgovorih z ostalimi strankami uspeli vnesti v zakonski osnutek mnogo svojih stališč. Poročilo poudarja, da PSI ne soglaša s členi zakonskega osnutka v treh osnovnih točkah, in sicer: ustanovitev pordenonske pokrajine, deželnih financ in vprašanje etnične manjšine. O teh vprašanjih bo socia-

20. t.m. nas je po dolgi bolezni zapustil
Jožef Hrovatin
Žalostno vest otroci in vsi
sporočajo
sorodniki
Pogreb bo danes, četrtek ob 17. uri izpred hiše žalosti na Opči. nah, Ul, Alpini 16. Medtem se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Opčine-Trst, 21. junija 1962
listična stranka predložila svoje popravne predloge v diskusiji v poslanski zbornici.
Socialisti menijo, da je zakonski osnutek zadovoljiv le glede splošnega vprašanja ustanovitve dežele. Tržaški socialisti so mnenja, da je zakonski osnutek negativen v zvezi s posebnimi interesi in vprašanji Trsta, ki so bili najbolje zaščiteni v socialističnem zakonskem osnutku. Zlasti poudarjajo, da se zakonski osnutek izogiba vprašanjem etnične manjšine, noče priznati Trstu proste cone in omejuje avtonomijo tržaškega področja. Zato bodo tržaški socialisti nadaljevali z borbo za uveljavitev zlasti teh treh vprašanj tako v vsedržavnem kakor v deželnem merilu.
V zvezi s to borbo bodo predstavniki tržaške federacije PSI jutri odpotovali v Rim, kjer bodo posredovali pri osrednjem vodstvu svoje stranke.
Illlllll lllllll llllllllllll im minil llllllllllllllllllllll lll(l
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 17. do 20. junija 1962 se le v Trstu rodilo 22 otrok, umrlo pa je 41 oseb.
UMRLI SO:	50-letni	Guglielmo
Turko, 87-letna Oesira Tamburinu vd. Fonda, 92-letna Rosa Fulvio vd. Maldimi, 7(Metna Diomira Sanzin, 72. letni Giuseppe Vizzi ni, 66-letoa 'Stella Naeson por. Belleli, 50-letna Er-nesta Antoniani por. De Marchi, 64. letni Marcello Busca, 83-letna Fosca Capretti vd. Andreucci, 73-letni An. tonio Chermetti, 75-letna Mercede Wengersin vd. Ruggieri, 26-letni Bru. no Rizzo, 83-letna Marija Ivančič vd. Luzzatto, 73-letna Domenica Marti-nuzzi, 72-letni Giovanni Màrtinuzzi, 64-letna Innocenta Millesl por. Tnr-cato, 53-letni Mario Rasman, 88-lelni Matteo Sprocher, 79-letna Ivana Regent por. Potočnik, 78-letni Michele Pelos, 70.1etna Giovanna Tomasich, 74-Ietni Emilio Loss, 66-ietni Bruno Roc.ehelli, 79-letna Valerla Moceni-go, 47-letn: Gennaro Giove, 74.1etna Violetta Braicovich, 52-letni Italico Resta. 82-letni Luigi Bandelli, 80-let-na Giovanna Peteros vd. Lucchesi, 80.1etna Orso]a- Godina vd. Kariz, 69-letna Anita Sticotti por. Sibceri, 79-letna Anna Zerial vd. Sahar, 38-let. na Giuseppina Babuder, 83-letna Maria Kirn por Giacomini, 76-letni Mario Parenzan, 64-letni Guglielmo Ber-gamas, 49-letna Malvada Miklavec por. Carici a ni, 49-letni Giordano Orlando, 72.1etni Giovanni Granbassi, 66-letni Santo Ferluga, 85-letni Ermanno Genlram.
Prireditve in objave
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 24. Junija t. I. ob 17.30 v dvorani na stadionu «1. maj»
W. SHAKESPEARE
«HAMLET»
Režija: Jože Babič
Danes, 21. junija ob 18. uri v prosvetnem domu na Opčinah
ERIK FOS
PLEŠOČI OSLIČEK
Šolske prireditve
Otroci iz Mačkoveij in Prebenega priredijo v nedeljo 24 t.m. ob 18. uri v šolskih prostorih zaključno šolsko prireditev in razstavo. Osnovna šola v Borštu bo Imela šolsko prireditev v nedeljo 24. t.m. ob 17. uri. Razstava bo 29. t.m.
Osnovna šola v Dolini priredi zaključno šolsko prireditev v četrtek 28. t.m. ob 19. uri.
Osnovna šola v Sempolaju priredi šolsko razstavo danes 21. t.m.
Slovensko učiteljišče v Trstu, Ul. Caravaggio 6, je priredilo razstavo risb učencev prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo odprta do 23. t.m.
Razpis za prijave za tečaj
Slovenski dijaški dom v Trstu priredi
TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE.
Starše dijakov, ki imajo popravne izpite opozarjamo, da je rok za prijavo zelo kratek in poteče že 30. t.m.
Tečaj bo letos organiziran samo za nižje srednje šole (nižjo gimnazijo in nižje strokovne šole).
Vse informacije daje uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel, št. 93-167.
Mali oglasi
Kolesa BIANCHI — originalna kolesa MEI.ILLO
Trst — Ul. A. Caccia 3-1» tel. 96032 Motorna kolesa MEL1LLO Trst — Ulica A. Caccia 3-1».
GUME za avtomobile, motorna kole. sa in kolesa vseh vrst, MELILLO Trst — Ulica A. Caccia 3-1».
NADOMESTNI DELI za vsa Italijan, ska in tula motorna kolesa.
NADOMESTNI DELI za Vespe, Parlila, Lambrette, N.S.U., Itom, F Mo-rini dobile pri MELILLO ALFREDO Trst — Ul. A. Caccia 3-1» tel. »6«32
VESPAGENŽIA, Trst, Ulica S. Fran-ces-o 44, tel 28-940, takojšnja Izro-čitev VESPA GRAND SPORT MO-DEL 1962 skupno z rezervnim kole. jom In VESPE 125 in 150 z dvopro. storrum sedežem. Na obroke in bre2 predplačila. Vel'ka izbira SCUTER m MOTO rabljene z izrednimi pogo-ji plačevanja.
«PLASTIKA» - Trst. Ul. D’Annunzio št. 4 iblizu Trga Garibaldi) Vam nudi: torbice raznovrstne ter športne. namizne prte (cerade). cedilnike za posodo, bi’zine, žimnice za na m>rje, vreče za perilo m obleke itd vse iz plastike in gume po zmernih cenah. Obiščite pasi
PLASTIKA Za pokrivanje tal po 550 lir kv. m. preproge vseh vrst za sob; in hodnike, pode iz gume, linoleja. cevi iz plastike za vrtove m za Kišno uporabo, torbice, zavese In vse ostale predmete iz gume in Plastike Cente pri ITALPLAST, Trst Trg Ospedale št 6 TRGOVINA JESTVIN, Ul. F. Severo št. 105 išče 15-Ietnega fanta.
IŠČEMO DELAVKE ne več kot 2» let stare. Pleča dobra, pisati: Fabbrica Cartotecnica, casella postale 2»»1 Opicina-Opčine.
MOTOCIKLISTI: nadomestne dele za vsa motorna vozila vseh znamk do. bite pri CREMASCOLI Agencija Mo-toguzzi, Trst, Ulica Fabio Severo li. ISCEM FANTA za trgovino Jestvin. Klun, via dellTstria 2,
PRI MAGLIABELLA se z uspehom nadaljuje prodaja: majic, srajc, perila, kopalnih kostumov najboljših znamk za moške, ženske |,p otroke po nepobltnih cenah. Zapomnite sil MAGLIABELLA, Trst, Korzo Garibaldi št. 11, nekaj korakov od avtobusne postaje.
URADNICA, vešča pisanja na stroj, se išče Ponudbe na upravo «Primorskega dnevnika».
BALET o FOLKLORA o BALET o
■*
DS
S
2
o
■a:
03
O
■X
SC
o
PROSVETNO
DRUŠTVO
BARKOVLJE
I
Gojenci baletne šole o in folklorne skupine bodo nastopili DANES 21. junija v Ljudskem domu v Križu ob 17. uri
Koreograf baleta A. Willes Koreograf folklore A. Baračič Harmonikarica Nadja Kriščak
Na programu je 14 točk
Nazionale 15.00 «Dekle v bi-kinih ro. za» (La ragazza dai bikini rosa). Technicolor.
Fenice 14.30 «Rablji morja» (I giustizieri dei mari). Technicolor.
Excelsior 15.00 «800 vrst po Am-azo. nuji» (800 leghe sull’Amazzonia).— Iz Vernovega romana. Technicolor, lor.
Grattacielo 15.00 «Vojna se nadaljuje» (La guerra continua). Film, ki so ga vrteli v Istri. Giovanna Ral-li.
Arcobaleno 14.30 «Suspemce». Debo. rah Kerr. Prepovedano mladimi.
Supercinema 14.30 «Končno zora» — (Finalmente l’alba).
Alabarda 15.00 «Samec» (Alberto H conquista tore — Lo scapolo). Alberto Sordi, Abbe Lane, Nino Man. fredi.
Aurora 14.30 «Venere Creola».
Cristallo 15.30 «Poletje in dimjj (®* state e fumo). Prepovedano mladini.
Garibaldi 15.00 «Štirje nemirni mrliči» (4 morti irrequieti). Broderick Crafford Technicolor.
Capito! 15.00 «Krinka iz blata» U-a maschera di fango). Technicolor. Gary Cooper.
Impero 15.00 «Ledena past» (La trap. pola di ghiaccio).
Italia 14.30 «Ada Dallas». Technicolor. Susan Hayward,. Dean Martin.
Massimo 14.30 «Hierarhi umirajo» (Gerarchi si muore). Technicolor. Vianello, Helene Chanel.
Moderno 14.30 «Kakšno veselje živeti» (Ohe gioia vivere). Alain De-lon, Ugo Tognazzi, Barbara Lass.
Astoria 15.00 «Tezej proti Minotau-rusu» (Teseo contro il Minotauro). Technicolor. Rosanna Schiaffino.
Astra 15.00 «Dvojni obraz maščevanja» (I due volti della vendetta). Prepovedano mladini.
Vittorio Veneto 15.00 «Slavne ljube, zni» (Amori celebri). Technicolor.
Ideale 14.30 «Apaches na preži» (A-paches in agguato). Technicolor.
Marconi 14.00 «Ursus v dolini levov» (Ur&us nella valle dei leoni). Tech, nicolor. Ed Fury, Moira Orfei.
Abbazia 15.00 «Sila barbarov» (t>* (uria dei barbari). Technicolor.-Edmund Purdom, Rosanna Podestà.
Odeon 14.00 «Ana ìz Brooklyna» — (Anna di Brooklyn). Technicolor. Gina Lolobrigida, Vittorio De Sica.
KINO ROSATO-BOUUNIC
predvaja danes 21. t.m. ob K. uri cinemascope barvni film:
CIRKUŠKI
PRINC
(Il ptinetpe del circo)
Igrajo: Pier Angeli, Baccaioni. Noel Purcell, Robert Coote
Izlet SPDT na «Bohinjsko ofcet».
Odhoq v nedeljo ob 5.30 od začetka Ui. F. Severo. Prosimo vpisnike, u»J poravnajo voznino do sobote, sicer vpis ui veljaven, in naj dvignejo sedežne številke.
Sf *
Prosvetno društvo «Andrej Cok» na Opčinah organizira v nedeljo 1-Julija t.l. enodnevni izlet v okolico Postojne: Rakova dolina. Predjamski grad. Vpisovanje v trgovini Drašček.
HOlel COLUMBIA
TRST, Ulica Geppa, štev. 1* Tel. 23.741 — 31.083
lastnikpLipanje Francesco vam nudi:
sobe, s teikotjo vodo, centralno kurjavo, dvigalom, telefon v vseh sobah, sobe s kopalnico, in s privatnirpi uslugami. V centru mesta — cene zmerne
OBIŠČITE
TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM
ZASTOPANIH 28 DRŽAV, OD KATERIH 9 URADNO
XI. MEDNARODNA RAZSTAVA LESA
V	petek 22. junija:
V	soboto 23. junija:
V	nedeljo 24. junija:
Vsi obiskovavci so udeleženi
pri večernem žrebanju bogatih nagrad
Dan Jugoslavije Dan Avstrije
V. mednarodno zasedanje o pohištvu
Izredno žrebanje 4. julija: 1 «fiat 500»!
POGOVOR Z UPRAVNIKOM DIJAŠKEGA DOMA
Za dobre učne uspehe v šolah je nujno sodelovanje staršev
Prizadeti starši naj cimprej prijavijo svoje otroke, ki ne izdelajo razreda ali male mature, za počitniški tečaj za popravne izpite
Te dni, ko obiskujemo Sole in prisostvujemo šolskim prireditvam, da moremo poročati o uspehih naše dijaške mladine pri študiju in o prosvetno-kulturnih naporih vaših najmlajših, ki se manifestirajo v pestrih zaključnih prireditvah, smo se spomnili tudi Slovenskega dijaškega doma v Ul ivi Ginnastica 72.
Ko smo dospeli v dom, smo bili iznenadeni. Pričakovali smo, da bomo po zaključku šolskega leta našli prazno hišo, brez gojencev.
V	resnici pa je v domu še 33 gojencev in gojenk velikih in malih maturantov. Teh je kar 20 in so dosegli letos v domu rekordno Število. Seveda se vsi marljivo pripravljajo na težko preizkušnjo. Ko sem se pohvalno čudil njihovi vnemi pri študiju, me je upravnik zavoda Drago Pahor zavrnil: *Ce bi se vse leto učili s takim elanom, bi bili vst odličnjaki». Začutil sem v njegovih besedah nezadovoljstvo, pa sem ga vprašal, kako so kaj njegovi gojenci zaključili šolsko leto.
• Niso mi še znam rezultati z vseh šol, vendar moram reči na osnovi že poznanih, da ne morem biti povsem zadovoljen. Saj ne rečem: imamo nekaj •osmičarjev in •sedmičarjev. Ti odličnjaki so dokaz, da nudi naš dom dovolj pogojev za učinkovit študij. Na drugi strani tudi nima niti naš niti katerikoli drug sličen dom nobene magične sile, da bi jamčil dober uspeh vseh gojencev. Vendar pa moramo stremeti za vse boljšim in boljšim uspehom.
V	tem stremljenju po izboljšanju je vse moje •nezadovoljstvo». Toda pogojev za boljše uspehe v šoli ne more ustvariti samo dom. Uspeh ali neuspeh pri študiju je odvisen od mnogih činiteljev in je vprašanje preobširno, da bi o njem razpravljali sedaj. Izčrpno Pa smo govorili o tem posebno na zadnjem roditeljskem sestanku. Smatram, da je prav družina in vzgoja v družini najvažnejši od vseh faktorjev, ki vplivajo na formiranje volje do študija pri otroku in na njegov pravilen odnos do šole in do znanja sploh. Zato posvečamo prav stikom s starši posebno skrb. Po dolgi praksi lahko trdim, da je najtesnejše sodelovanje med starši in domskimi vzgojitelji rodilo vedno dobre vzgojne in za tem seveda tudi učne uspehe. V prijateljskih odnosih smo s starši vseh naših gojencev, ker drugače tudi biti ne more, saj so nam vendar zaupali svoje najdražje, svojega otroka. Toda samo prijateljski stik ne zadostuje. Potrebno je mnogo več, potrebni so enotni pogledi na cilje in metode vzgoje. Usklajevanju vzgojnih smotrov in prakse so posvečeni pogosti razgovori s posameznimi starši in prav temu cilju so posvečeni tudi skupinski vzgojni pogovori, ki smo jih poleg roditeljskih sestankov uvedli v preteklem šolskem letu. Le z iskrenim in poglobljenim sodelovanjem vseh vzgojnih činiteljev, seveda tudi in predvsem šole, bo mogoče izboljšati vzgojo mladine, kar bo vsekakor dovedlo tudi do boljših učnih uspehov. To je splošno pravilo, ki zadeva vso učečo se mladino, ne le naše gojence*.
Upravnik je zašel v razpravljanje o vzgoji, kar je vsekakor zanimivo, in bi bilo treba o tem res napisati še marsikateri članek, n namen mojega obiska v domu je bil drug. Zato sem upravnika obzirno prekinil in se zanimal v zvezi z razpisom za vpisovanje v dom za prihodnje leto za nadaljnje perspektive doma.
Razpis za prijave v dom izdamo Vsako leto tako zgodaj, ker morajo «si prijavljenci, ki želijo znižano vzdrževalnino, vložiti i-stočasno s prijavo v dom tudi prošnjo na Dijaško Matico, da i-ma komisija, ki prošnje rešuje, dovolj časa, da te prošnje teme-liito prouči. Zato bi plorali vsi zainteresirani vložiti prošnjo čim-
prej. Še bolj nujne pa so prijave za počitniški tečaj za popravne izpite, ki ga letos prirejamo v drugič. Tečaj bo trajal ves avgust do pričetka popravnih izpitov, vendar pa se morajo zainteresirani prijavili do konca tega meseca odnosno mali maturanti, ki jim ne bo šlo vse gladko, pa takoj po razglašenem izidu malih matur. Tečaj je namreč namenjen samo nižji srednji šoli in nižjim strokovnim šolam.
«Zakaj pa imate tako 1 silo za prijave v tečaj; cel mesec prej*? sem vprašal upravnika.
• Več razlogov je za to,* je odvrnil domski upravnik, «a najbolj bistven je ta, da se hočemo srečati z bodočim tečajnikom čim-prej. Zakaj? Popravne izpite jemljemo resno. Opazili smo pri mnogih dijakih in žal tudi pri starših, da se ne zavedajo važnosti popravnega izpita. Lansko leto mi je telefonirala neka mati okrog 20. avgusta in hotela prijaviti svojega sinčka v tečaj, ki je bil že 2/3 za nami. Na moje začudenje kje je bila do tedaj, mi je
prepričevalno in samo po sebi umevno razlagala, da je moral fantek pač najprej na počitnice. Ce ima dijak popravni izpit, pomeni; da je nekje njegovo marnje nepopolno. Treba torej nekaj popraviti in dopolniti. To pa ng gre čez noč in popravni izpit ne sme in ne more biti niti špekulacija niti srečolov. Starši, ki bodo resno vzeli zadevo popravnih izpitov svojih otrok, bodo tudi pravočasno prijavili dijaka v tečaj. Tako bo imel 'že v začetku julija točeii načrt za svoje delo in študij, ki, pa lahko nekaj o-pravi tudi v juliju, kljub temu da mu privoščimo počitnice*.
Zahvalil sem se upravniku Dragu Pahorju za pojasnila, voščil velikim in malim maturantom o-bilo sreče pri izpitih, enako seveda tudi tečajnikom in se poslani!. Ko sem odhajal skozi svetle in zračne veže in po cvetočem in senčnatem parku, se mi je porodilo vprašanje «Kje še imajo dijaki tako lepo okolje in tako ugodne pogoje, kakor gojenci Slovenskega dijaškega doma?*
K. S.
........
Ocene dijakov na trgovski akademiji
Objavljamo seznam dijakov, ki so uspešno zaključili šolsko leto na trgovski akademiji.
RAZRED I. A
Konrad Andolšek, Boris Bassa, Fabij Benedetti, Stanislav Flego, Branko Lakovič, Edvard Plesničar.
Popravne izpite ima 10 dijakov, 1 je odklonjen.
RAZRED 1. B
Vida Benčina, Barbara Carli, Sonja Carli, Silvana Ciacchi, Sonja Cuk, Nadja Kosmina, Marija Lisjak, Manna Merlak, Diomira Pieri, Majda Prasselli, Majda Pre-mru, Alojzija Strajn, Silvestra Šuligoj, Silvana Sirca, Angela Werk.
Popravne izpite ima 7 dijakov.
RAZRED II. A
Marino Carli, Boris Coretti, Lju-bomil Cossutta, Nevenko Gruden, Vladimir Klemše, Karel Mezgec, Vojko Pettirosso, Milan Taucer.
Popravne izpite ima 8 dijakov, dva odklonjena.
RAZRED II. B
Anna Maria Canciani, Borica
Cok, Maria Luisa De Bellis, Ana Ferfolja, Sonja Filippi, Ljudmila Iudko, Nadja Kriščak, Neva Merlak, L.iuba Nardin, Nadja Sancin, Tatjana Sossi, Jadranka Tavčar.
Popravne izpite ima 8 dijakov, 4 odklonjeni, 2 neocenjena.
RAZRED III.
Nadja Birsa, Sonja Castellani, Danica Čepar, Sonja Ghezzo, Sergij Giacomini, Klara Giusto, Sonja Gulli, Stevo Kosmač, Ivan Mosetti, Nadja Pahor, Ljudmila Reggente, Nadja Roiaz, Marija Stritar, Lucijana Terčon, Gabrijela Višini, Rajko Zajec.
Popravne izpite ima 11 dijakov, dva neocenjena.
RAZRED IV.
Almira Cossutta, Ivan Cossutta, Jurij Kufersin, Edvard Sossi, Sonja Sirca.
Popravne izpite ima 16 dijakov, 8 odklonjenih.
IZ V. A IN V. B RAZREDA je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu 39 dijakov.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Ukrep v
korist davkoplačevavcev z nižjimi stalnimi prejemki
Nadaljnjih tri tisoč družin ne bo več plačevalo družinskega davka
Na včerajšnji seji občinskega sveta v Gorici so odobrili spremembe glede plačevanja družinskega davka. Z zvišanjem neobdavčljive vsote na 400.000 lir bo okoli tri tisoč družin razbremenjenih plačevanja tega davka. Za predlog občinskega odbora je glasovalo 28 svetovavcev KD, PSDI, SDZ, PLI in K Pl, vzdržalo, pa se je 7 svetovavcev PSI in MSI; proti ni glasoval nihče.
Uvodno poročilo je podal odbornik Moise, ki je naglasil, da z novim ukrepom ne bodo plačevale davke manj premožne kategorije, obenem se bo težilo za tem, da se doženejo in obdavčijo zaslužki premožnejših kategorij, predvsem tistih, ki ne živijo od stalnih prejemkov. Na predlog odbora so zvišali neobdavčljivi znesek od 270 na 400.000 lir; za obrtnike in neposredne obdelovav-ce bodo 'vsoto znižali za nadaljnjih 30 odstotkov na kosmati dohodek. Odbitki veljajo za vsako osebo v breme. Pospešeno bodo ugotavljali dohodke v določenih sektorjih, da bi zanje ustvarili lestvico ,med šibkejšimi in močnej. širni davkoplačevavci. Odbornik je zavrnil morebitne obtožbe, ki bi izhajale iz dejstva, da je bilo prej v veljavi 50 odst. sedaj pa samo 30 odst. znižanja, ker je prej znašalo dejansko znižanje samo 28 odstotkov. Navedel je primer, da je s sedanjim sistemom štiričlanska družina, ki ima 780 tisoč lir letnega zaslužka (60.000 lir mesečno) plačevala 6.500 lir družinskega davka. Z novim sistemom pa bo razrešena plačevanja. S črtanjem 3.000 davkoplačevavcev bo občina zgubila okrog 30 milijonov lir dohodkov, ki jih bo morala izterjati z obdavčenjem občanov, ki imajo višje dohodke.
V razpravi so še oglasili številni svetovavci. Liberalec Chiozza je na primer nasprotoval predlogu odbora, ker bi morali po njegovi sodbi vsi občani nekaj
iiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiimiiiiiimiMMiiiiiiiiiiiiiMiiniiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiii
VPRAŠANJA NA SIJI OBČINSKIM SVITA
Zakaj ni občina vložila tožbe proti fašistom za povračilo škode?
Družba RAS nadaljuje s premeščanjem svojih oddelkov v Milan Morje ob obali je polno umazanije, ker čistijo v zalivu cisterne
Na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta je komunistični svetovavec Calabria v zvezi s procesom proti fašističnim teroristom, ki je sedaj v teku na tržaškem sodišču, vprašal, zakaj se občinska uprava ni prijavila kot zasebna stranka v zvezi s škodo, ki so jo neznanci povzročili na raznih spominskih ploščah padlih antifašistov in na spominski plošči, ki je vzidana v pročelje občinske palače in ki spominja na odlikovanje tržaške občine z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju. Nekaj podobnega je že svoj čas predložil svetovavec dr. Pincherle (PSI). Zato je župan menil, da odgovori na obe vprašanji, Dr. Franzil je poudaril, da je bil odbor soglasen, aa se vloži na sodišču tožba proti
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 21. t.m. ob 16. uri film;
KADAR ANGELI JOČEJO
(Quando gli angeli piangono)
Igrajo: Sylva Koscina Fausto Tozzi, Aurelio Fierro
Tuno na One
ymih-
predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 18. uri in ob 20.30 na prostem zabavni film;
V ČUDEŽNI DEŽELI
(Nel paese delle meraviglie)
Igrajo; Stan Laurei in Oliver Hardy
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes 21. t.m. ob 16. uri zabavni film;
NERODNI REKRUT
(li marmittone)
Igrajo: Jerry Lew-is, David Wayn, Phyllis Kirk in Peter Lorre
obtožencem sedanjega procesa v zvezi s škodo povzročeno, občinski lastnini. Kljub temu pa je d-bor imel za potrebno,, da je vprašal za nasvet svoj pravni oddelek. Ta je odsvetoval odboru, da bi vodili kakršno koli tožbo, češ da v obtožnici proti fašističnim obtožencem, ki se sedaj morajo zagovarjati na sodišču zaradi nekaterih terorističnih dejanj, niso omenjena dejanja, ki so povzročila škodo občinski lastnini. Zato je pravni oddelek mnenja, da občina ne more neposredno obdolžni omenjenih obtožencev dejanj, ki jim jih obtožnica ne pripisuje.
Svetovavec Calabria se ni zadovoljil z odgovorom in je pripomnil ,da obtožnica govori tudi o poskusu razstrelitve enega od e-lektncnih drogov občinske tramvajske proge Trst-Opčine. Po njegovem mnenju je ta poizkus, ki na srečo ni uspel, povzročil občini brez dvoma ne samo moralno ampak tudi materialno škodo. Svetovavec Calabria je mnenju, da so mnogi potniki oklevali v dneh, ko so izvedeli za poskusni atentat, poslužiti se openskega tramvaja. Zato je dejal, da bo v tej zvezi predložil interpelacijo. Za njim je spregovoril tuoi dr. Pincherle, ki je povedal, da se bo sporazumel s svetovavcem C.a-labrio, da vložita skupno interpelacijo o zadevi.
Zanimivo vprašanje je pogrel svetovavec Stopper (KD). opozoril je župana in občinski odbor kot tudi ves občinski svet, aa je zavarovalna družba RAS začela izvajati svoj čas napovedana in potem zanikane uarepe
0	premestitvi nekaterih svojih oddelkov iz Trsta v Milan, la premestitev oddelkov zanteva tudi premestitev določenega števila u-sluzbencev, ki so bili do sedaj v sluzDi v Trstu, V tem smislu so že v ponedeljea naložili na kamione razno pisarniško poništvo, arhive m drugo, ki se nanašajo na nekatere oddelke. Zaradi tega se je osebje sestalo in protestiralo proti .emu ukrepu. Svetovavec Stop-per je opozoril, da je preselitev dela dejavnosti te velike tržaške zavarovalne družbe v Milan naletela med tržašKo javnostjo na nezadostno zanimanje, zlasti če pomislimo na odpor tržaške .av-nosti proti premestitvi oddelka za
macrte CKDA v Genovo, Zato je obžaloval to dejstvo in ga pripisal nezadostnemu zanimanju raznih odgovornih organov. Zupan se je izgovoril, češ da je občinska u-prava storila vse, da bi ne prišlo do te premestitve .Nato je ponovil zagotovila generalnega ravnatelja RAS, da gre samo za premestitev tistih oddelkov, ki imajo v Milanu večjo možnost delovanja, da pa ne bo to v ničemer prizadelo osrednje ravnateljstvo v Trstu. To se je zgodilo zlasti zaradi tega je dejal župan, ker je večji del delnic te velike zavarovalne družbe prešel v roke delničarjev, ki ne stanujejo v Trstu in zato imajo tudi glavno besedo, da lahko odločajo kje in kako, naj opravlja družba svoje posle. Toda svetovavec Stopper je v odgovoru še enkrat poudaril, da zagotovila vodstva KAS ne držijo, ker je zavarovalna družba zgradila v Milanu novo veliko palačo,
1	v kateri bodo osredotočili vse de-* javnosti družbe v Milanu in da
nameravajo baje celo preseliti glavno ravnateljstvo v Milan.
Socialistični svetovavec Pincherle pa je vprašal odbornika za zdravstvo, ali je občina posredovala pri pristojnih oblasteh, da bi vsaj v poletnih mesecih preprečili odnosno prepovedali čiščenje ladijskih cistern nafte v .ali-vu oziroma v neposredni bližini obale. To se nanaša predvsem na petrolejske ladje. Velike količine te umazanije ,ki se zbere na površini vode in jih morski tok odnaša proti obali škodujejo tudi zdravju kopavcev. Zlasti v zadnjih časih se je opazilo, da so največja obalna področja na (tržaškem zamazana z naftnimi c-stanki in da se kopavci izogibajo teh področij, kar bo povzročilo tudi veliko škodo tržaškemu turizmu.
Odbornik za zdravstvo dr. Ad-dovasio je odgovoril, da občini sicer ni pristojna odločati o tej zadevi, da pa se bo zanimala za stvar pri pristojnih oblasteh.
prispevati za občino, da bi bili bliže njenim vprašanjem. Svetovavec dr. Battello je negodoval, ker ni občinski odbor prej seznanil svetovavcev s tako važnim ukrepom, da bi se pripravili na razpravo. Dr. Tripani (KD) pa je ugotovil, da so znižali davčni pritisk, za katerega so se zavzemale vse stranke v svojih volilnih programih. Socialdemokrat Fantini pa je poudaril, da je bila revizija davčne politike pogoj za vstop njegove stranke v občinski odbor.
Na začetku seje so svetovavci dr. Battello, Zuliani in odv. Sfiligoj zahtevali, naj se razpravlja o interpelacijah in resolucijah, ki so že po več mesecev v zaostanku. Po ostri diskusiji, v kateri je župan zastopal stališče, da je vprašanje družinskega davka nedvomno večje važnosti in zasluži prednost, so dali županov predlog na glasovanje in je bil sprejet z 18 glasovi proti 9 in dvema vzdržanima. Prihodnja seja bo v četrtek zvečer.
Učni uspehi na srednjiK in strokovni soli v Gorici
Na nižji srednji šoli v Goriči so izdelali sledeči dijaki:
I.	RAZRED: Černič Benjamin, Ferfoglia Stanislav, Ferletič Savino, Kranner Marijan, Marassi I-van.
10 dijakov ima popravne izpite; 4 dijaki so bili zavrnjeni.
BREGANT Marta (odličnjakinja), Bric Ramira, Gravner Jožefa, GRAVNER Savina (odličnjakinja), Leban Mirjam, Lucchesi A-na, Medveš Jožica, Miklus Sonja, Mikulus Jožefa, Plesničar Nežica, Primožič Ana, SEVER VanJa (odličnjakinja), Strosar Antonija, ŽNIDARČIČ Silvana (odličnjakinja).
8 dijakinj ima popravne izpite; 1 je bila zavrnjena.
II.	RAZRED: Baša Danilo, Ben-
m mi m m m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m umi m n iiuiiiiiii mn n mi mini m imi limimi im im n mimi imi uhi iiiiiiiiiii itn immilli min in mimi 111111111111111111111
ZARADI NESPRAVLJIVOSTI INDUSTRIJCA T0GNIELLE
Jutri v Podgori in Ronkah enodnevna stavka tekstilcev
Predstavniki ravnateljstva so sprejeli samo del zahtev sindikatov Jutri bodo zborovanja v vseh večjih središčih
Zaradi spornih točk med pred-j še«, katerim je ravnatelj Nemec stavniki sindikalnih organizacij in | govoril najprej o stikih staršev
industrije! bo v petek, 22. junija 24-urna stavka v vseh tekstilnih obratih skupine Togniella. Stavko so proglasile vse sindikalne organizacije v znak protesta proti nespravljivemu stališču predstavnikov Tognielle.
Pogajanja so se vršila v Busto Arsizio. Na njih so sodelovali zastopniki ravnateljstva in sindikalisti iz vseh Tognieltovih obratov. Po krajšem sestanku, na katerem so sodelovali sindikalisti vseh o-bratov, so sestavili naslednje zahteve, od katerih nimajo namena odstopiti:
določiti mehanizem izplačila proizvodne nagrade na podlagi delovne storilnosti;
zajamčiti minimalni prejemek za delavce v znesku 25.000 lir letno ;
nove pogodbene plače zvišati za 2 odnosno 5 odstotkov;
na novo zaposlenim delavcem izplačati doklado za menzo v znesku 40 lir na dan.
Nadalje so sindikalisti zahtevali, naj delodajavci plačajo prve tri dneve odsotnosti delavca zaradi bolezni ali nezgode, s pogajanji naj se določi akordno delo, kvalifikacije in seznami delavcev in določilo nagrade za pomožne u-sluge. Poslednje zahteve bodo sindikalisti predstavili v vsakem podjetju posebej in jih proučili skupno s predstavništvom ravnateljstva.
s šolo, ki bodo z zaključkom šolskega leta prenehali, za dijake ki bodo šolo zapustili pa je to morda zadnji tak pomenek. Poudaril je važnost sodelovanja staršev in vzgojiteljev pri svetovanju in izbiri poklica odnosno poti, ki naj jo učenci uberejo po zaključku šolskega študija. Pri tem je treba upoštevati nagnjenje in zmožnost otrok samih in upoštevati vse okoliščine, ki so v zvezi s praktičnim žioljenjem in posameznimi poklici.
Temu uvodnemu nagovoru je sledil razgovor staršev s posameznimi profesorji o vsakem posameznem dijaku in o tem, kaj bi bilo zanj najbolj primerno.
Današnji urnik trgovin
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da je danes v veljavi naslednji urnik trgovin: Mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure, pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure in cvetličarne od 8. do 13. ure. Vsi ostali trgovski lokali so ves dan zaprti.
ob Soči, ker je malo prej prišlo do trčenja med avtomobilom Fiat 1100, ki ga je vozil Enzo Bader iz Gorice, Ulica Arcadi 7, in tovornikom Fiat, ki je last podjetja Calcisonzo in ki ga je vozil Bruno Buzzinelli iz Gorice, Ulica Rialto št. L
Tovornik, ki je vozil material za cesto, ki jo tam popravljajo in je manevriral nazaj, hoteč razložiti svoj material, je trčil z omenjenim avtom, ki je vozil v isti smeri proti Gradiški. Obe vozili sta utrpeli nekaj škode, na srečo pa ni bilo pri tem trčenju človeških žrtev.
Medtem ko je cestna policija izdelovala zapisnik o tej nezgodi, pa je prišlo na istem mestu še do drugega trčenja med avtomobilom Giulietta, ki ga je vozil lastnik podjetja Calcisonzo, Tullio Postir iz Gradiške, in med tovornikom Tigrotto, ki ga je vozil Gino Bordon iz Fare. Tovornik je zadel od zadaj v avto, ki je stal na cesti. Do trčenja je prišlo tudi zaradi mokre in zdrsljive ceste. Tudi v tem primeru ni bilo človeških žrtev.
Obvestilo
operaterjem-izvoznikom
'vssaesfj'jB&jsz, i ‘S.: S2£
Našli so truplo utopljenca
Včeraj popoldne so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 59-letnega Leopolda Pierija iz Sesljana št. 15-C, ki so ga našli na morju včeraj dopoldne dobro miljo od Miramarskega gradu. Legalni zdravnik je ugotovil, da je revež utonil pred 20 ali 40 dr evi.
Pokojni Pieri je zginil z doma že 13. februarja. Njegov sin Josip, ki služi vojaški rok in je bil takrat na dopustu, pa je zadevo prijavil policiji 19. februarja. Policija je sicer uvedla preiskavo, toda brez uspeha, dokler ni morje vrnilo trupla.
Pieri, ki je bil invalid dela, je živel sam in v bedi, ker mu je žena umrla lansko leto. Njegovo truplo so lahko takoj identificirali na podlagi osebnih dokumentov, ki jih morje ni pokvarilo.
bene plače, izplačilo doklade za menzo v znesku 40 lir za nove
delavce ter 16.000 lir na račun proizvodne nagrade za leto 1962.
Ker sindikalisti niso mogli sprejeti teh zahtev, so proglasili enodnevno stavko, ki bo v petek v vseh obratih skupine Togniella v Italiji. Sindikalne organizacije pozivajo delavce, naj enotno sodelujejo v stavki in se obenem udeležijo zborovanj, ki bodo ob 10. uri v Gorici na sedežu Delavske zbornice v Ul. XXIV. maja, na sedežu Delavske zbornice v Krminu, Gradiški in Ronkah, kjer bodo sindikalni voditelji prikazali zahteve po mezdnih izboljšavah. V goriški pokrajini prideta za stavko v poštev oba obrata v Podgori in Ronkah.
Dijaki in izbira poklica
Preteklo nedeljo dopoldne je bil na sedežu slovenske nižje srednje šole v Gorici roditeljski sestanek za starše otrok, ki letos končujejo tretji razred te šole. Ker se za take dijake postavlja vprašanje, kakšno življenjsko pot naj si izberejo, da bo v skladu z njihovim hotenjem, možnostmi in željami staršev in stvarnimi potrebami, so ravnatelj šole prof. Nemec in profesorji smatrali za potreben tak razgovor s starši o tem tako važnem vprašanju.
Sestanka se je udeležilo precejšnje število zainteresiranih star-
.................................immillili,mini....iiiiimiiiminumimi.mm.
V KATEGORIJI NARAŠČAJNIKOV
Pokrajinsko prvenstvo v lahki atletiki
Slovenski atleti so si pridobili tri zlate, tri srebrne in štiri bronaste medalje
Prejšnjo nedeljo je bilo na šolskem stadionu na Rojcah v Gorici tekmovanje naraščajnikov (allievi) za pokrajinsko prvenstvo te kategorije v lahki atletiki. Pri tem tekmovanju je letos nastopila prvič lahko-atletska sekcija Olympie iz Gorice in so se njeni atleti prav dobro odrezali, saj so si pridobili tri zlate medalje, tri srebrne in štiri bronaste. Tehnično najboljše rezultate sta dosegla D. Švab (tek na 600 m) in pa B. Černič (skok s palico).
V naslednjem naj navedemo rezultate, ki so jih dosegli tekmo-vavei Olympie;
TEK NA 60 M z zaprekami: 2. Valentinčič z 11’4 — MET KROGLE: 1. Prinčič z 12.74 metra — TEK NA 80 M: 2. Tence z 10" — TEK NA 250 M; 3. Mozetič s 37”1
—	TEK NA 600 M: 1. Švab D. 1'36"9 in 3. Devetak 1’46"5 — SKOK V VIŠINO: 2. Susič 1.45 m
-	SKOK S PALICO: 1. Cernie B. 2.8 m — MET DISKA: 3. Bensa 25.93 m — ŠTAFETA 4 X 100: 3. Olympia s 50”9.
Tekmovanja se je udeležilo vseh pet moštev naše pokrajine, in sicer Olympia in UGG iz Gorice, CRDA iz Tržiča, Tomana iz Gradiške m S. Marco iz Fogliane,
stvo v Rimu — oddelek za takse z brzojavko od 9. maja tl. podaljšalo do 31. avgusta 1962 rok, ki je veljal do 31. maja t.l. za predložitev predpisane dokumentacije za popolno ali delno povračilo davka na poslovni promet, vplačanega za izvoz od 1. septembra 1960 do 28. februarja 1962, na osnovi cen v ceniku.
V istem roku se lahko predloži tudi prošnjo za povračilo poslovnega davka za dobo od L septembra 1960 na osnovi cen zaračunanih «franko meja».
Trčenje avtomobila in tovornika pri Fari
Včeraj okrog 15.30 je prišla izvidnica cestne policije v Faro
Z mopedom je zavozil na pločnik
Včeraj zjutraj kmalu po polnoči In našli ležečega ob cesti v Moši 47-letnega mopedista Teobalda Pu-ia iz Moše. Poleg njega je ležalo tudi vozilo, mož pa je bil* ranjen. Dbmačini so poklicali avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v goriško bolnišnico. Tu so mu ugotovili pretres možganov in rano na čelu ter so ga pridržali na zdravljenju z.a 15 dni. Ni znano, kako se je zgodila nesreča.
sa Marijan, Komjanc Robert, Kuštrin Ljubo, Makuc Bogdan.
11 dijakov ima popravne izpit».
Blasi Kazimira, BREŠAN Nevina (odličnjakinja), Calligaris Nadja, Klanjšček Adrijana, Komjane Agata, KOREN Mirjam (odličnjakinja), Malic Milena, Peljhan Silva, Primožič Ida, Zavadlav Majda.
7 dijakinj ima popravne izpite.
III. RAZRED: 36 dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu izpitu, ena pa je bila zavrnjena.
Na strokovni šoli v Gorici so izdelali sledeči dijaki:
1.	RAZRED: Brisco David, But-kovič Bogdan, HOBAN Edvard (odličnjak), Klanjšček Vojko, Mavrič Marijan, Muzic Feručo, Nanut Bruno, Pahor Cvetko, Tomšič Stanislav.
19 dijakov ima popravne izpite; 4 so bili zavrnjeni.
Beuzer Marija, Cotič Nevenka, Curcio Ivica, Devetak Danica, Devetak Romana, Frandolič Ana, Koren Ana, Koren Branka, Koren Lilijana, Koren Marija, Leghissa Loreta, Medvešček Vladimira, Pao-letti Katica, Pavletič Alma, Pavletič Dorica, Persolja Gabrijela, Peterin Ida, Škorjanc Alma.
7 dijakinj ima popravne izpite.
II.	RAZRED:	Ferletič Jožef,
Gergolet Roman, Klemse Benjamin, Laurenti Silvan, Paulin Martin, Petejan Frane, Pittoli Silvan.
15 dijakov ima popravne izpite; 4 so bili zavrnjeni.
Braini Ana, Cibič Marija, Dru-fovka Tatjana, Ferletič Bruna, Hlede Marta, Knez Alda, Miklus Jožefa, Nanut Nadja, Pahor Klavdija, Rutar Jolanda, Seculin Cascia.
7 dijakinj ima popravne izpite;
1 je bila zavrnjena.
III.	RAZRED: 37 dijakov je bi-lo pripuščenih k zaključnemu izpitu, eden pa je bil zavrnjen.
UČNI USPEHI NA KLASIČNI GIMNAZIJI IN LICEJU:
4.	gimnazija: izdelali so Marinka Koršič, Dušan Križman, Angel Pahor, Jožef Prinčič in Emil Valentinčič. Dve dijakinji sta zavrnjeni, ostali pa imajo popravne izpite.
5.	gimnazija: vsi so pripušče-ni k sprejemnemu izpitu za licej.
L licej: Izdelal je Lucijan Pe-lizzo, ostali imajo popravne izpite.
2.	licej:	Izdelala sta Marijan
Lavrenčič in Daša Tomšič, ostali imajo popravne izpite.
3.	licej : Vsi so pripuščeni k maturi.
Učiteljišče :
1.	letnik:	Izdelali sta Marija
Lasič in Katjuška Mauri, ostali imajo popravne izpite.
2.	letnik:	Izdelal je Vladimir
Klanjšček, en dijak je bil zavrnjen, ostali imajo popravne izpite.
3.	letnik: Izdelala je Nives Rožič, ostali imajo popravne izpite.
4.	letnik: Vsi so pripuščeni k maturi.
Prevrnil se je z motociklom
Včeraj okrog 13. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 28-letnega Carla Bucconija iz Gorice, Ul. XXIV maggio št. L Zdravniki so ugotovili, da si je Bucconi povzročil več lahkih prask po obrazu ko je padel z motocikla, s katerim se je peljal po Ulici Aquileia v Gorici. Okreval bo v petih dneh.
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiii
NOGOMET V SOVODNJA1I
Mladi nogometaši iz Sovodenj danes proti ekipi Rupa-Peč
Po tekmi l)o v prosvetni dvorani v Sovodnjalt zakuska in prosta zabava
Tekmovalna vnema med domačimi nogometaši v sovodenjski občini postaja vedno večja. Pred kratkim so se pomerili mlajši nogometaši s starejšimi in kako se je ta tekma iztekla, smo poročali pretekli petek. Danes, v četrtek, ob 15.30 pa se bodo na igrišču v Sovodnjah pomerili mlajši nogometaši iz Sovodenj z ekipo iz Rupe in Peči, ki je bila prvič sestavljena prav za to srečanje in zato bo današnja tek ma njena preizkušnja. Del igrav-cev v obeh ekipah je že nastopil v sklopu ekipe Sovodnje, drugi pa so nove moči, ki se prvič pojavljajo v javni tekmi. Tekma obeta biti napeta in zanimiva, saj bodo morali tisti, ki bodo izgubili, plačati zakusko zmagovav-cem. V ta namen so že pripravili vse potrebno v domači prosvetni dvorani, kjer bo zakuski sledil še družabni večer, ki se ga bodo seveda poleg športnikov udeležili tudi navijači in navijačice.
Vodja sovodenjske ekipe poziva vse igravce, naj se zberejo na igrišču že ob 14.30, da bi lahko uredili vse potrebno za tekmo. Za sovodenjsko ekipo igrajo: Jožef Prinčič, Edi Marušič, Marijan Devetak, Jurij Černigoj, Zvonko Čavdek, Drago Tomšič II., Zorko (erševan, Branko Kuzmin, Boris 3etejan, Jože Krašček, Radimir Fajt in Vojko Cotič.
Za Rupo-Peč pa iprajo: Ciril Juren, Darko Ferfolja, Rudi Volk, Ivo Ožbot, Miro Buzin, Vojko Tomšič, Branko Malič, Zdenko Ožbot, Savo Semolič, Rado Marušič, Jožef Pahor in Stanko Kovic.
Ce bo slabo vreme se tekma prenese na nedeljo 24. t. m. ob isti uri.
Štandrcški naraščajniki danes v Šlovrcncu
Preteklo nedeljo so naraščajniki Juventine iz Standreža igrali v Gorici proti naraščajnikom «Pro Gorizie» ter tekmo izgubili z rezultatom 1:0, Z enakim rezultatom so dobili juventinci prvo tekmo v Standrežu, vendar pa je izguba dveh točk omajala njihov položaj na lestvici.
Danes bodo imeli štandreški igravci priliko, da se nekoliko popravijo. Qb 10.30 bodo namreč nastopili v Slovrencu, kjer bodo nastopili proti tamkajšnji ekipi. Ker so štandreški naraščajniki dobili tudi proti močnejšim nasprotnikom, je računati, da bodo dosegli tudi tokrat obe točki. Vendar pa nasprotnikov ni za podcenjevati in se bodo morali Standrežci potruditi za dosego takega rezultata.
Šolske prireditve
V nedeljo 24. junija popoldne bo v Doberdobu zaključna prireditev otrok te šole. Na programu je nastop vseh razredov slovenske osnovne šole z raznimi prizorčki, petjem in deklamacijami. Nekatere točke bodo predvajali v italijanščini, da s tem Otroci pokažejo, kako lepo so se naučili tudi tega jezika.
Prireditev bo v občinski dvorani, ki je bila v ta namen okrašena. Da bi otrokom m organizatorjem dali zadoščenje za trud. ki so ga vložili, so vabljene predvsem matere in drugi vaščani, da pridejo k prireditvi v čim večjem številu in s svojo prisotnostjo pokažejo, da jim je pri srcu slovenska šola in vzgoja naših otrok.
le.
CORSO. 14.30 «Jožef, ki so ga bratje prodali» (Giuseppe venduto dai fratelli), B. Lee in R. Mor-ley. Italijansko-francosko-jugo-slovanska koprodukcija. Barvni film v cinemascopu.
VERDI. 15.15 «Islamski meč» (La spada dellTslam), F. Lullj, L. A-ziz, cinemascop v barvah.
VITTORIA. 15.00 «Italijanski ropar, ji (I briganti italiani), R. Schiaffino in V. Gassman. Italijanski črnobeli film.
CENTRALE. 14.30 «Dekle v rožnatih bikinih» (La ragazza dal bikini rosa), J. Bru in M. St»-vens. Ameriški barvni film v cinemascopu.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. Giusto, Korzo Italia št. 242, tel. 31-M.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 31,4 stopinje ob 14.20, najnižjo 16,2 stopinje ob 4. zjutraj. Povprečne dnevne ria. ge je bilo 64 odst.
Mali oglasi
Slovenska trgovina Jestvin ANGEL MIKLUS, Ul. Tominz (nebotičnik,, tei. 5S.92 Vam nudi PO ugodnih -®, nsh prvovrstno blago, ki ga ua a» Ijo dostavlja na dom.
DRUGIČ PRVAKI SVETA
Izbrana brazilska enajstorica, ki j« letos že drugič zapovrstjo osvojila naslov nogometnega prvaka sveta in z njim dragoceni 1800 g težki zlati pokal Julesa Rimeta
PO SVETOVNEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
Zaključni^ paberki v imenih in številkah
Najboljše reprezentance, najboljši strelci, najboljši posamezniki itd.
Medtem ko v Braziliji še vedno v pijanem navdušenju slavijo zmago brazilske reprezentance na svetovnem nogometnem prvenstvu, se je v Santiagu že poleglo prvenstveno vzdušje kljub zadovoljstvu nad sicer nepredvidenim uspehom čilskega moštva. Povsod v državah, ki so se udeležile finalnega dela prvenstva, pa je že nastopil čas polaganja obračunov in ugotavljanja vzrokov za neuspehe oziroma uspehe, čas kritičnih analiz in zakaj ne, pripravljanja načrtov za bodočnost. Toda pustimo jih z njihovimi skrbmi vred in oglejmo si nekaj zaključnih dejstev z letošnjega prvenstva.
KONČNI VRSTNI RED
1.	BRAZILIJA
2.	ČEŠKOSLOVAŠKA
O /*. T T V
4.	JUGOSLAVIJA
Nadaljnji vrstni red, sestavljen na osnovi rezultatov v kvalifikacijah in v četrtfinalu pa bi bil naslednji:
5.	Madžarska, 6. Zahodna Nemčija, 7. Sovjetska zveza, 8. Anglija, 9. Italija, 10 Mehika, 11—13. Španija, Argentina, Urugvaj, 14. Kolumbija, 15. Bolgarija, 16. Švica.
NAJBOLJŠI STRELCI
Na 32 tekmah je 54 reprezentantov 16 najbolših moštev na svetu doseglo 89 golov po naslednjem razporedu:
•	JerKovič (Jugoslavija), Gar-rincha (Brazilija), Albert (Madžarska), Ivanov (SZ) in Leonel Sanchez (Cile) po 4 gole.
•	Galič (Jugoslavija), Tichy (Madžarska) in Amarildo (Brazilija) po 3.
•	Ramirez, Toro, Rojas (Cile), Ponedeljnik, Mamikin (SZ), Sche-rer (CSSR), Seeler (ZN), Sasia (Urugvaj), Flowers (Anglija) in Bulgarelli (Italija) po 2.
•	Zito, Pele, Zagallo (Brazilija), Masopust, Stibranji, Kvas-niak, Kadraba, Mašek (CSSR), Charlton, Greaves, Hitchens (Anglija), Briills, Szvmaniak (ZN), Skoblar,v Melič, Radakovič (Jugoslavija), Cislenko (SZ), Solymosi (Madžarska), Sanfilippo, Facundo (Argentina), Zaluaga, Coli, Ache-ros, Rada, Klinger (Kolumbija), Diaz, E. Ernandez, Delagila (Mehika), Adelardo, Peiro (Španija) Witrich, Schneiter (Švica), Cabrerà, Cubilla (Urugvaj) po 1.
NAJBOLJŠI POSAMEZNIKI
VRATARJI:	Schroif (CSSR),
Cardajabal (Mehika), Soškič (Jugoslavija), Naidenov (Bolgarija), Buffon (Italija), Elsener (Švica).
DESNI BRANIVCI:	Eysaguire
(Mehika), D. Santos (Brazilija), Lala (CSSR), Armfield (Anglija), Matrai (Madžarska).
LEVI BRANIVCI: Schnellinger (Nemčija), Nowak (CSSR), Mar colini (Italija). Jusufi (Jugoslavija).
vodsson (Škotska), Horn (Nizozemska), Gardeazabal (Španija), Dursch (Nemčija),, Dienst (Švica), Yamasaki (Peru) in Robles (Cile).
Jerkovič, eden najboljših strelcev
uTU m ^
■'■■■ Jk VLJ	A wMSTMiMWM
DUNAJ, 20. — V tretji etapi kolesarske dirke po Avstriji Be-ljak-Saalfelden (189 km) je zmagal Avstrijec Christian * časom 5 ur 50’37' in prevzel vodilno mesto v splošnem plasmaju. Od Jugoslovanov je bil najboljši Santavec, ki je sedaj v splošnem plasmaju na 28. mestu.
7.UERICH, 20. — Nemec Junker-mann je zmagal na kolesarski dirki po Svici.
V zadnji etapi Vaduz-Zuerich je zmagal Nemec Kemper. V splošni lestvici je Balmamion drugi z zaostankom 1'2”.
DUBLIN, 20. — Kenijski atlet Serafino Antao je izenačil svetovni rekord na 100 yardov s časom 9”2.
MONTEVIDEO, 20. — Urugvajska državna selekcija, pojačana z Argentincem Rodriguezom in E-kvadorjancem Spencerjem, je pre. magala češkoslovaško reprezentanco, ki se vrata iz Čila, s 3:1 (2:0).
BERLIN, 20. — V zadnji četrtfinalni tekmi evropske cone Davisovega pokala je Južna Afrika premagala Nemčijo s 3:2, čeprav je Nemčija vodila že z 2:0.
SANTIAGO, 20 — Mestni svet Santiago je odobril nagrado 10 tisoč skudov (nekaj več kot 4 milijone lir) čilski nogometni reprezentanci, ki je bita tretja na svetovnem nogometnem prvenstvu.
BUDIMPEŠTA, 20. — Madžarski dvigavec uteži Veres je postavil nov svetovni rekord v srednjetežki kat. s 465 kg, kar je za 2.5 kg bolje od svetovnega rekorda sovjetskega dvigavca Pluk. felderja.
SANTIAGO, 20. — Po uradnih statistikah je prišlo v Cile na ogled nogometnih tekem za svetovno prvenstvo samo 9.502 tujca. Najštevilnejši med njimi so bili Argentinci, Nemci, Spanci in Italijani.
LJUBLJANA, 20. — Po izbirnem tekmovanju najboljših jugoslovanskih orodnih telovadcev za svetovno prvenstvo v Pragi, ki bo od 30. junija do 8. julija, so bili v jugoslovansko reprezentanco izbrani Cerar, Petrovič, Ca-klec, Menčik, Gagič, Šrot in kot rezerva Jovanovič.
DOUGLAS, 20, — Rutti A! ti (j je zmagal na kolesarski dirki na otoku Man. 160 km dolgo progo je prevozil v času 4.4V37”. V sprintu je premagal Nizozemca Domena, Angleža Ransbottoma in Francoza Anquetilla.
GOETEBORG, 20. — Bivši svetovni prvak v težki kategoriji In. gemar Johansson je v 8. rundi premagal angleškega boksarja Dicka Richardsona in osvojil naslov evropskega prvaka.
TOLEDO, 20. — V četrtek se bo v Toledu začelo svetovno prvenstvo v rokoborbi grško-rimskega in prostega sloga. Nastopilo bo 300 rokoborcev iz 31 držav.
MAGDENBURG. 20. — Na mednarodnem plavalnem mitingu je
SREDNJI KRILCI: Maldini (I-talija), Markovič (Jugoslavija), Po-pluhar (CSSR), Sekulveda (Mehika).
STRANSKI KRILCI IN ZVEZE:
Rojas, Toro (Cile), Didi, Zito (Brazilija), Radakovič, Šekularac (Jugoslavija), Masopust, Kvasniak (CSSR).
KRILA:	Garrincha (Brazilija),
Ramirez (Cile), Zagallo (Brazilija), L. Sanchez (Cile), Pospihal (CSSR), Skoblar (Jugoslavija).
SREDNJI NAPADÀVCI:	Vava
(Brazilija), Seeler (Nemčija), Al-tafini (Italija), Albert (Madžarska).
NAJBOLJŠI SODNIKI
Za najboljše sojenje na prvenstvu so prejeli «srebrno piščalko» naslednji sodniki:	'
Latišev (Sovjetska zveza), Da-
SREDNJEEVROPSKI NOGOMETNI POKAL V ZAKLJUČNI FAZI
Dinamo-Bologna in Vasas-A ta lan ta nasprotniki v polfinalnih tekmah
JUŽNA AMERIKA—
EVROPA 8:5
V direktnih dvobojih med južnoameriškimi in evropskimi reprezentancami so bile južnoameriške uspešnejše. Južnoameričani so zmagali osemkrat, petkrat izgubili in trikrat igrali neodločeno.
Zmage za Južno Ameriko so dosegli: Cile 4, Brazilija 3, Argentina 1; za Evropo pa: Anglija 3, Jugoslavija 2, Nemčija in CSSR 1.
ženska ekipa Z. Nemčije dosegla nov evropski rekord na 4x100 s časom 4’44”1.
MOSKVA, 20. — Odbojkarji CS KA so ponovno osvojili evropsko prvenstvo, potem ko so v povratni tekmi premagali Rapida iz Bukarešte s 3:1. Prva tekma se je knčala z zmago Romunov s 3:2.
TENIS
Nosivci skupin v Wimbledonu
LONDON, 20. Za noslvce skupin na velikem mednarodnem teniškem turnirju v Wimbledonu, ki bo od 25. junija do 7. julija, so bili določeni naslednji igravci :
1. Laver, 2. Emerson, 3. Neal Fraser, 4. Krishnan, 5. McKinley,
6.	Santana, 7. Pietrangeli, 8. He-witt.
Nosivke skupin med ženskami so: 1. Smith, 2. Hard, 3. Bueno, 4 Schurmann, 5. Haydon, 6. Mor-timer, 7. Turner, 8. Susman.
Turnirja se bodo udeležili tudi tenisarji Jovanovič in Pilič ter Jakšič, Prosečki in Nikolič. Ti trije bodo morali še prej odigrati kvalifikacije. V mladinski konkurenci bo Jugoslavijo zastopal državni prvak Spear.
Jugoslovan Jovanovič se bo v prvi igri pomeril z Italijanom Si-rolo.
OKRAJNO ATLETSKO PRVENSTVO MLAJŠIH MLADINCEV
V krogli in v višino prva slovenska atleta
Lepi uspehi Športnega združenja Bor (eno prvo in eno drugo mesto)
Po večjem številu prostih tekmovanj, so imeli v nedeljo mlajši mladinci končno tudi okrajno prvenstvo, katero je zahtevalo od atletov največjo požrtvovalnost za dosego prvih mest. Prvič v letošnji sezoni so nastopili tudi atleti športnega združenja BOR in v ostri konkurenci dosegli dva lepa uspeha.
Predsednik pokrajinskega komiteja FIDAL je najprej nagradil z lepo kolajno skakavca v višino Fabjana, ki je zmagal z odlično znamko 1,65 m. Fabjan, ki je pred kratkim zmagal tudi na prvenstvu slovenskih dijakov, je v nedeljo skakal izredno sigurno in je za višino, s katero je zmagal, potreboval le en poizkus, medtem ko sta tekmeca Tonini in Santon višino premagala komaj v tretjem skoku. Slovenski atlet je nato naskakoval tudi 1,70 m, vendar je predvsem zaradi kratkega zaleta letvico podrl.
Na zmagovalni oder je stopil tudi Borut Spacal, katerega je v metu krogle premagal samo Walter Veljak. V primerjavi z nastopom na šolskem prvenstvu, je
zmagovavec dosegel za pol metra slabši rezultat, Spacal pa je krepko napredoval in pristal pri 11,96 metra.
Bor je imel svojega predstavnika tudi v teku na 1200 metrov. Stojan Sancin je nastopil v zelo močni konkurenci in start je bil zanj prehiter; kljub temu je o-stal v glavni skupini vse do polovice teka in popustil le ko so najboljši začeli sprintati. Z veliko požrtvovalnostjo je v zadnjih 200 m napel vse sile in za zma-govavcem zaostal le 80 metrov.
Med ostalimi disciplinami so bile na tehnično naj višji ravni tekmovanja na 250 m, 80 m in v metu diska.
Tek na 250 m, ki je za mlajše mladince enakovreden teku na 400 metrov za juniorje in člane, je odkril odličnega atleta. Tekač Fiamme Moratti je tako na startu kot v končni ravnini pokazal izredno moč in bo drugo leto posegel v borbo za najboljša mesta v Trstu med atleti višje kategorije. Ze običajno zmago je v metu diska slavil Delli Compagni z znamko 43, 65. Drugo mesto v tej
.............m..lini...mn.......»'"........um.mini..
MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR ZA POKAL «SV. JUSTA»
Zmagi Zagreba in Hausbrandta nad Don Boscom in Zoppasom
Presenetljiva zmaga ekipe Hausbrandta - Zagrebčani so sc razigrali šele v drugem delu
Dvesto oseb, kolikor se jih je zbralo na kotalkališču kluba železničarjev, je zadovoljno odhajalo po zaključku včerajšnjih košarkarskih tekem v okviru turnirja za pokal «Gradu sv. Justa».
V prvi tekmi večera sta se pomerili tržaška ekipa Don Bosco in zagrebška reprezentanca, ki so jo sestavljali izključno igravci Lokomotive. Zagrebčani, ki veljajo na tem turnirju za glavne favorite, so uspešno zaključili svojo prvp nalogo, vendar so imeli težji posel kot je bilo pričakovati.
Tržačani so odločno kljubovali nasprotnikom v prvem polčasu. Odgovarjali so na vsak napad gostov in njihova obramba je strla mnogo napadov Hrvatov, ki se dolgo niso znašli na tem. terena. Razen izenačenosti ni ta , prvi del tekme pokazal ničesar in ekipi Sta šli k počitku z prav nizkim številom točk 29-26.
Igra je oživela šele v drugem polčasu, ko so Zagrebčani pričeli z močno ofenzivo in v nekaj minutah pregazili tržaško ekipo. Ko so nabrali dovolj točk so gostje nekoliko omejili hitrost igre, Domačini so tako prišli do sape in ponovno začeli napadati. Za re-
Izločilna tekmovanja za srednje-1 dobre izglede za uspeh evropski nogometni pokal ~~ “	---u :“
so se
preteklo nedeljo zaključila. V polfinale so se uvrstili zmagovavci vseh štirih skupin in sicer DINAMO (Jugoslavija) iz 1. skupine, ATALANTA (Italija) iz 2. skupine, BOLOGNA (Italija) iz 3. skupine in VASAS (Madžarska) iz 4. skupine.
V polfinalnih srečanjih, ki bosta odigrani 23. t.m., se bosta pomerili v Zagrebu Dinamo in Bologna in v Budimpešti Vasas in Atalanta. Povratni srečanji bosta 30. t.m.
Dinamo se je uvrstil v polfinale s precejšnjo težavo in samo 1)0 zaslugi boljšega razmerja v golih. Toda za obe polfinalni srečanji z Bologno bo lahko nastopil pojačan z reprezentanti iz Čila, t. j. z Jerkovičem, Markovičem in Matušem, kar mu daje precej
Sodeč po tekmah in rezultatih v izločilnih skupinah je največji favorit za končnega zmagovavca budimpeštanski Vasas, ki je zbral od vseh polfinalistov največ točk (10) in brez poraza dosegel tudi najboljše razmerje v golih.
V naslednjem podajamo še pregled zadnjih rezultatov v izločilnem delu tekmovanja in pa končne lestvice v skupinah:
A SKUPINA: Zagreb: Dinamo-Spartak (Hradec) 2:1 (1:0), Torino: Juventus-Ferencvaros 1:1 (0:0) Dinamo	6	4	0	2	14	10	8
Spartak	6	4	0	2	11	8	8
Juventus	6	3	1	2	10	8	7
Ferencvaros	6015	3	12	1
B SKUPINA: Budimpešta: MTK -Partizan (Beograd) 4:1	(3:0),
Bergamo: Atalanta-Banjik (Ostrava) 8:2
Atalanta
MTK
Partizan
Banjik
6 1 5 0 14 8 6 2 2 2 11 9 6 1 4 1 11 13 6 1 3 2 10 16
C SKUPINA: Beograd: Crvena zvezda-Slovan (Bratislava) 2:2 (2:1), Bologna:	Bologna-Honved
(Budimpešta) 5:1 (2:1)
Bologna	6	4	0	2	15	9	8
Crvena zvezda 6	3	1	2	11	9	7
Slovan	6	3	1	2	8	9	7
Honved	6	1	0	5	7	14	2
D SKUPINA: Budimpešta: Va-sas-Vojvodina (Novi Sad) 3:1 (0:1), Firence:	Fiorentina-Spartak (Tr-
nava) 6:1)
Vasas	6	4	2	0	16	4	10
Fiorentina	6	2	2	2	13	10	6
Vojvodina	6	1	2	3	4	9	4
Spartak	6	1	2	3	7	17	4
V tekmovanju za pokal Rappan so bili v 4. kolu doseženi naslednji rezultati:
1. skup.: Ruda hvezda-Young Boys
zultat je bilo že prepozno, pridobila pa je igra. Postala je znatno bolj privlačna in gledavci so nagradili z aplavzi nekatere u-spešne predore na eni in drugi strani.
Ob končnem žvižgu so Petriče-vič in prijatelji vodili s trinajstimi točkami razlike, kar pa ne odraža resničnega stanja rnoči na igrišču.
Mnogo bolj izenačena pa je bila druga tekma. Goriška Zoppa s in tržaški Hausbrandt sta se borili do zadnje sekunde n prav v poslednji sekundi so Goričani zastreljali žogo, ki bi, jim doprinesla zmago in tako nastop v tek-
mi za prvo mesto.
Rezultat je kolebal zdaj na eno zdaj na drugo stran in razlika ni nikoli presegla pet točk. Pet minut pred koncem so Tržačani prevzeli dokončno vodstvo in so kljub forsingu Goričanov zaključili tekmo z eno točko prednosti.
Rezultati :
Zagreb - Don Bosco 73-60.
Hausbrandt - Zoppas 63-62.
Današnji program:	Zoppas-Don
Bosco ob 20.30; Zagreb-Hausbrandt ob 21.45.
P-zio
1:0, Venezia-Racin (Pariz) 4:4
2.	skup.: Ujpest-Mantova 4:0, Sta-de de France-CKD (Praga) 2:1
3.	skup.: Chau de Fonds-Spartak (Plzen) 3:1, Padova-Dorog 1:0
4.	skup.: Servette (Zeneva)-Slovan (Nitra) 2:1, Nimes-Sarajevo 1:1
5.	skup.: Feienord-Bayern (Muen-chen) 5:1, Lanerossi ( Vicenza )-Beograd 2:0
6.	skup.: Basel-Rottlleis 4:4, Eind-hauven-Rijeka 2:3
7.	skup,: Aiax (Amsterdam)-Kei-serlautern 6:1, Tatabanja-Nancy 4:0
8.	skup.: Velež (Mostar)-Blau Witt (Amsterdam) 1:1, Pecs-Hilldes-heim 5:3.
V posameznih skupinah vodijo: Ruda hvezda (CSSR), Ujpest (Madžarska), Padova (Italija), Servette (Švica), Beograd (Jugoslavija), Rottiveis (Švica), Tatabanja (Madžarska) in Pecs (Madžarska).
Boca Junior-Milan 3:2
BUENOS AIRES, 20. — V prijateljski nogometni tekmi je moštvo Boca Junior premagalo Milan 3:2 (1:1). Gole so dosegli: v prvem polčasu v 8’ Valentin (B.), v 23’ Altafini (M.); v drugem polčasu v 8’ Valentin (B.), v 10’ David (M.), v 18’ Menendez (B.).
panogi bi gotovo osvojil Borov atlet Fučka, ki pa še nima izkaznice atletske zveze in ne more še nastopati. Grenko presenečenje je pripravila Fiamma za Ginnastico v teku na 80 m. Iz dveh kvalifikacijskih tekov se je *» finale plasiralo 5 atletov Ginnasti-ce s favoritom Mattaglianom na čelu in diselli iz Fiamme. P® starterjevem strelu je takoj prišel v vodstvo prav diselli in po dveh letih, kot prvi, premagal sprin-teria Ginnastice.
Zaradi odsotnosti odličnega Veljaka, ki je tekmoval v krogih je bil skok v daljino na zelo nizki ravni. S skokom 5,56 m J* prvo mesto odnesel Fogar, ostalin1 pa ni uspelo skočiti čez 5,50 m.
Izredno borben je bil tek na 250 m z ovirami. Mitri je po prvi zapreki izgubil nekaj metrov, U-spešno nadaljeval in na sami cilj-
Spartak-Sampdoria 3:3
MOSKVA ,20. — V prvi tekmi na turneji po SZ je Sampdoria igrala neodločeno 3:3 z moskovskim Spartakom. Prvi polčas se je zaključil z izidom 1:1. Gole za Sampdorio so dosegli Veselinovič, Cicogna in Brighenti. V drugem polčasu je Sampdoria vodila že s 3:1.
Novosei — kapeta.n zagrebške Lokomotive in član državne reprez.
Pravkar je izšla
lično opremljena knjižica
«7 svetovnih
nogometnih
prvenstev»
ki jo je napisal in v samozaložbi izdal naš priznani športni delavec
BOJAN PAVLETIČ
Knjižica prinaša zgodovinsko-itatistični pregled vseh dosedanjih svetovnih nogometnih prvenstev in bo kot taka zanimala vsakega našega ljubitelja športa in še posebej nogometa • Knjižica stane samo 200 lir in ker je tiskana v omejeni nakladi opozarjamo use interesente, da si jo čim-orej nabavijo. Naprodaj je v TRŽAŠKI KNJIGARNI
Fabjanov skok v višino
ni črti tekmeca prehitel. V ostalih panogah so bili rezultati P°" vprečni, izjemo predstavlja le štafeta 4x100 m. Fiamma in Ginnastica, ki imata izenačeni ekipo sta startali v drugi skupini in P* 200 m ni nihče imel odločilne prednosti; kot večkrat sta P"11 in Antonini za Ginnastico ta*1? slabo menjala, da niti odličn' Mattagliano ni mogel več dohiteti Fiamme, ki se s časom 45”8 lahko dobro plasira tudi v konkurenci starejših.
Prihodnjo nedeljo bo na občinskem stadionu atletski miting * udeležbo atletov vseh kategorij: tekmovavci Bora imajo zopet med najmlajšimi lepo priložnost, da se izkažejo.
BRUNO KRIŽMAN
Tehnični rezultati:
60 m zapreke:
1. Migliarino (Fiamma) 9”3 Skok s palico:
1. Savino (CUS) 2,90 250 m zapreke:
1. Mitri (Acegat) 35"9
Met krogle:	,
1. Veljak (Libertas) 14,04, 2. SPACAL (Bor) 11,96, 11. SANCIN (Bor) 8,39
Skok v višino:	. .
1. FABJAN (Bor) 1,65,'2. Tonin1 (Ginnastica) 1,65,	3. Santon
(Fiamma) 1,65 250 m :
L Moratti (Fiamma) 30”2 Hoja 2 km:
1. Mattagliano Giordano (Ginnastica) 10’45”3 Met kopja:
1. Diblas (Fiamma) 49,38
Met diska:	--
1. Delli Compagni (Fiamma)
600 m:
1. Peressin (Fiamma) 1’32”4 Skok v daljino:
1. Fogar (Fiamma) 5,56
1200 m:	AlJ
1. Vatta (Fiamma) 3’35”3, 6. SANCIN (Bor) 3’51”3 80 m:
1. diselli (Fiamma) 9”2. 2. Mattagliano (Ginnastica) 9”3 Štafeta 4x100 m :
1. Fiamma (Migliarino, Musignato. Moratti, diselli) 45”8, 2. Ginnastica 46”7
IVO ANDRIčl
VWAAWAMi
? Travniška kronika
rlrss.9 7.MWAVWWWVW KONZULSKI ČASI www
Ko ga je Da ville tolažil in mu voščil lepšo prihodnost, ga je vezir zavrnil:
«Ne, ne! Vem, kaj me čaka. Kakor tolikokrat doslej, si bodo prizadevali, da me onemogočijo in uničijo ter tako pograbijo moje imetje. Zdi se mi, da slišim, kako me na visokem mestu izpodkopujejo in podirajo, toda kaj morem. Bog je en sam. Odkar sem izgubil najdražja otroka in toliko družine, sem pripravljen tudi na vsako drugo zlo. Ko bi živel sultan Selim bi bilo vse drugače....»
Daville je dobro vedel, kaj sedaj pride. In tudi Davna je prevajal kar na pamet kakor besedilo iz neznanega obrednika.
Ko je Daville zapuščal Konak, je lahko opazil, kako z vsako minuto raste nemir in se veča naglica. Pisano in urejeno vezirjevo gospodarstvo, ki se je bilo v teh petih letih pomnožilo, pognalo korenine in se zraslo s hišo in okolico, se je nenadoma zamajalo, kakor da se podira.
Iz vseh kotov in dvorišč so odmevali glasovi, topot korakov udarci kladiv, ropotanje z zaboji in košarami. Vsak se je preskrboval in reševal. Ta velika, nesložna, toda povezana družina ie odhajala v popolno turško negotovost ter je razburkana nnl-ala in škripala v vseh sklepih. Samo vezir je ostal v tem vrvežu in naglici hladen in negiben; sedel je na svojem prostoru, malce nagnjen po strani tog kakor kamnito božanstvo, ki ga nosijo sredi teh vzvalovamh in preplašenih ljudi.
že druei dan so prignali služabniki v francoski konzulat cel trop domačih in udomačenih živali, angorskih mačk, hrtov hsic in belih zajcev. Daville jih je slovesno počakal in sprejel
na dvorišču. Ičoglan, ki je spremljal sprevod, je stopil na sredo dvorišča in s slovesnim glasom naznanil, da so te božje stvari bile prijateljice vezirjevemu domu in jih vezir sedaj zapušča prijateljski hiši.
«On jih je ljubil in jih lahko zapusti samo tistemu, ki ga ima rad.»
Ičoglan in služabniki so bili obdarjeni, živali pa spravljene na dvorišče za hišo, v veliko zadrego gospe Davillove in v neznansko veselje otrokom.
čez nekaj dni je vezir znova poklical Davilla, da se od njega poslovi na samem, neuradno in prijateljsko.
To pot je bil vezir resnično ginjen in brez laži, polresnic in ljubeznivosti, ki so bile včasih vse in nič.
«Od vsega se človek loči, pa je sedaj tudi za naju prišla ura. Našla sva se kot izgnanca, pregnana in zametena med ta grozne ljudi. Tukaj sva kdaj že postala prijatelja in bova to vedno ostala, če se še kdaj snideva v kakem boljšem kraju.»
In sedaj se je zgodila, velika novost, neznana v petletnem ceremonialu Konaka. Ičoglani so priskočili k vezirju in mu pomagali vstati. Dvignil se je s svojim naglim in odsekanim gibom ,tako da je bilo šele sedaj videti, kako je visok in krepak, nato pa se je počasi in s težavo napotil skozi dvorano na nevidnih nogah kakor težka topovska cev na kolesih. Vsi skupaj so zavili na dvorišče. Tu je stala očiščena in pripravljena črna kočija, nekdanje von Mittererjevo darilo, malo v stran pa lep, čistokrven rjavec z belimi in rumenimi nozdrvml, popolnoma opremljen.
Vezir se je ustavil zraven kočije, zašepetal nekaj kot molitev, nato pa se obrnil k Ddvillu:
«Ko zapuščam to bedno deželo, vam darujem tole sredstvo, da jo tudi vi čimprej zapustite...».
Pripeljali so konja in vezir je spet nagovoril Davilla:
«... in to plemenito žival, da vas ponese sreči naproti.»
Ginjeni Daville je hotel nekaj reči, toda vezir je resno in pazljivo nadaljeval predpisani obred:
«Voz je znamenje miru, konj pa simbol sreče. To so moje želje za vas in vašo družino.»
šele sedaj je Davillu uspelo, da se je zahvalil in voščil ve-
zirju srečno pot in prihodnost.
še ko so bili v Konaku, je Davna po nekom zvedel, da n; vezir ničesar daroval von Pauliču in da se je od njega poslovil kratko in hladno.
Pred Konakom so taborile karavane konj in tovornikov, nalagali so in raztovarjali, čakali in klicali drug drugega. Po prazni hiši so odmevali koraki, ukazi in prepiri. Vse je prevpil piskavi glas blagajnika Bakija.
Baki je bil nesrečen in bolan od same misli, da je treba potovati v tako hladnem vremenu (po gorah je bil še sneg) in po tako strašnih poteh; stroški, škoda in nemožnost, da bi vzeli vse s seboj, so ga spravljali v obup. Begal je iz sobe v sobo in gledal, da ne bi kaj ostalo, naročal, naj predmetov ne mečejo in ne razbijajo, pretil in prosil. Behdžet ga je jezil s svojim večnim nasmehom, s katerim je gledal ves ta vrvež. («S tistim ščepcem pameti v betici, na mojo vero, bi se tudi jaz samo režal!») Žalila ga je brezskrbnost in lahkomiselnost Tahir bega. («Ta je uničil sebe in kaj mu mar, če uniči še vse druge!») Darovi, ki jih je vezir poklonil Davillu, so ga tako razburili, da je pozabil na zaboje in tovornike. Skakal je od enega do drugega, tekal k vezirju in ga rotil, naj vsaj konja ne daruje Ko pa ni nič pomagalo, se je usedel na goli divan in vsakemu jokaje pripovedoval, kako mu je Botta nekoč zaupno in docela zanesljivo povedal, da je von Mitterer, ko je bil premeščen iz Travnika, odnesel s seboj petdeset tisoč tolarjev, ki jih je privarčeval v manj ko štirih letih.
«Petdeset tisoč tolarjev! Pet-de-set ti-soč! In to tisto nemško prase! Pa v štirih letih!» je vpil Baki, se na glas vpraševal, koliko bo navarčeval šele ta Francoz, hkrati se pa z dlanmi tolkel po svileni suknji tam nekje, kjer naj bi bilo stegno.
Na koncu tedna je Ibrahim paša v mrzlem dežju, ki se je v gorah spreminjal v moker sneg, odšel s svojim spremstvom
na pot.	,
Pospremila sta ga oba konzula s kavazi. Bilo je tudi lepa število travniških begov na konjih in pešcev, ki so šli nekaj časa z njim, kajti Ibrahim paša ni odhajal skrivaj in ni ga spremljala splošna mržnja kakor nekoč Mehmed pašo.
Prvo in drugo leto je bilo proti njemu kakor proti vsem
njegovim prednikom dosti uporov in spletk med ajani, sčasoma je pa nejevolja bolj ali manj pojenjala. Vezirjeva popoln9 togost, njegova natančnost v denarnih zadevah, potem pa Ta-hirbegova spretnost, umerjenost in širokosrčnost v vodstvu dežele — vse to je ustvarilo počasi znosno stanja in hladn®> toda mirne odnose med Konakom in begi. Vezirju so zamen11 le, da premalo stori za deželo in nič ne ukrene proti SrbiJ1-Toda to so mu begi očitali prej zato, da si pomirijo vest m poudarijo svojo vnemo, kakor pa da bi resnično želeli, naj m bilo konec jalove, toda prijetne «tišine», ki je zagospodarila v dolgoletnem vezirjevanju Ibrahim paše (Tudi vezir se je P° pravici pritoževal, da samo zato ne more z vojsko nad SrbiJ0’ ker so Bosanci tako neredni, počasni in nesložni.) In koliko* bolj je vezir iz leta v leto postajal podoben rajniku, toliko B1*-lejše so bile sodbe o njem in o njeaovi upravi.
Sprevod, ki je pospremil vezirja, se je počasi manjšal. prej so zaostali pešci, zatem posamezni konjeniki. Na koncu 1® ostala samo še ulema, nekaj ajanov in konzula s spremljevalci-Zastopnika tujih držav sta se poslovila od vezirja pri isti **■ varnici, kjer se je nekoč Daville poslovil od Mehmed paše.
Pred kavarno je še stala v mlaki vode sesedla uta, počrnela od dežja. Vezir je ustavil svoje spremstvo in se poslovil °a konzulov z nekaj nejasnimi besedami, ki jih nihče ni PreV^ del. Davna je na glas ponovil želje m pozdrave svojega gosp0-darja, von Paulič je pa sam odeovoril po turško.
Rosil je hladen dež. Vezir je jezdil svojega močnega, m*£ nega in širokega konja, ki so mu v Konaku rekli «krava». N o-sil je širok, podšit krznen plašč temnordeče barve, ki je bij» v čudnem nasprotju z otožno in deževno pokrajino. Za vezi * jem je sijal rumeni. Tahirbegov obraz z bleščečimi očmi, dolg lovska postava Ešref efendija, zdravnika, in napeta, okrogi kopica oblek, iz katere so buljile modre Bakijeve oči, srdite n pripravljene na jok.
Vsem se je mudilo kakor z uradnega pogreba, vsi so hotel čimprej priti iz te močvirne globeli.
(Nadaljevanje sledi)

Tel. it. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir. — Vnaprej: «e,r’-tržaškega tiska Trst 11-5374 —• Za FLRJ: AD1T. DZS, LJublJ®*1^ Mali oglasi 30 lir beseda. — Vil oglasi se naročajo prj upravi.