V peti številki "Stezic" objavljajo:
*' fr _	•
Tonček Rocel j: 'Zapiski z mladinske konference Tonček Recelj: Sestanek Šolske skupnosti Dular Cene:	Gligoric v Novem mestu
Smrecnik Kat i e Ob 15o letnici Chopina
' _ ; ; ' -- '
Mladi literat:
Josip: -Nadaljevanje Ivekove Angelike .
Alenka Auersperger: Kar koli bi že bilo; midva bi
marala vse
Vladimir Brun:	Pesmi
Ivan Povšela drla
Bary:	Pesmi
Alenka Auersperger: Nisem navadna šolarka
Divji veter
0.00 1)0000000 ") o 0000.0 O on VOOO.p.OOOO 0000 oooooooboooooooooooo 0000000
"Stezice" izdaja uredniški o'd’oor. Glavni in odgovorni urednik Zlata Pestn r, teh. urednik Klemenc Jernej, za kulturno rubriko odgovarja Katica Smrecnik, za mladega literata odgovarja Alenka Auersperger, za rubriko Mladinska organizacija in SS odgovarja Uka Schmit, za aktualnosti Tonček Recelj, Ilustrator je Gr, j s ki Vlado. .Naslovno stran je narisal Blažon Čibe. "Stezice" izhajajo enkrat mesečno. Cena posameznemu izvodu 20 din. Število naklade 250 izvodov.
Naslov: "St. žice", gimnazija Novo mesto
II. stran
Tonček Recelj ZAPISKI R . MLADINSKE KONFERENCE
X
Da bi poživili delo, pregledali dosedanje uspehe, opozorili na napake in začrtali smernice za nadaljnje delo Mladinske organizacije na naši gimnaziji, so funkcionarji le-te sklicali mladinsko konferenco v ponedeljek, 15.11. 1960.
Udeležba je bila dobra. Kot gostje so bili: sekretar LMS, predstavnika Kluba zveze dolejnskih študentov, predstavniki ostalih srednjih šol v Novem Aestu in tov. profesorji. Konferenco je otvoril in pozdravil navzoče predsednik LMS na gimnaziji tov. Štrumbelj Metod, ki je nato v referatu na kratko nakazal naloge Mlad. organizacije in opisal njeno polletno delo na gimnaziji.
V razpravi so predsedniki razredov podali poročilo o delu v svojih razredih. Prav tako so poročali o delu tudi predsedniki krožkov. Iz razprave je razvidno, da smo mladinci delali in da je stanje v primerjavi s prejšnjimi leti v nekaterih pogledih izboljšano. Vendar nam še vedno manjka delovnega poleta, poleg tega pa je premalo mladincev aktivnih in zainteresiranih za delo svoje organizacije.
Predavanj v okviru Ljudske univerze na gimnaziji je bilo premalo. Nekoliko je temu kriva neiznajdljivost pri izbiranju tem odbora, ki je za predavanja zadolžen.
Urednik "Stezic", tov. Jože Sintič, je opozoril na težave, ki so nastale pri izdajanju našega glasila. Vendar smo sklenili, da bomo ta problem rešili v uredniškem odboru samem.
Ena glavnih točk je bilo vprašanje udeležbe MDB. Srednješolci se bomo letos lahko udeležili ali zvezne brigade, ki bo v avgustu gradila avtomobilsko cesto nekje v Srbiji,ali pa lokal-nd brigade v juliju v Prečni. Število udeležencev zvezne briga de je omejeno, zato se bodo te udeležili le boljši mladinci, ker bo to zanje nagrada za celoletno delo.
' L '•	•* dolske akupno-t: .
-o - L: •/'
- r .. -mr ra
r:	'■	y ; ] ;
Tonček Recclj SESTANEK ŠOLSKE SKUPNOSTI
V	ponedeljek, 29.11. 1960 je bil sestanek Šolske skupnosti. Sestanku je prisostvoval tudi predsednik ŠO tov. Milan Breščak, prof. Glonar - inšpektor z c. šolstvo, tov. ravnateljica in tov. prof. Robida. Sestanek je vodila predsednica Šolske skupnosti tov. Uka Sctamit. V svojem referatu je najprej prikazala pomen in delo 3S, nato pa je sledila živahna debata..
V	njej so dijaki prikazali svoje težave, ž lje in probleme. Razprava je bila- na žalost'nenačrtna. Dijaki so sicer prikazali veliko problemov,-ni pa bilo predlogov, kako bi se dalo te probleme pametno in uspešno rešiti. Največ smo govorili o/javnem ocenjevanju, o francoščini in o Gozdni zadrugi, ki bo na gimnaziji ustanovljena prihodnje leto, če bo za to obliko'dela dovolj interesent o.v.
Na tem sestanku se je še jasno pok ..zalo, da je Šolska skupnost kljub temu, da 'obstoja šele kr tek čas, vazna postavka v sodobni socialistični ureditvi šole.
o o o o o o o o o-o o o-o o O 0'0 o o o o o o o o o o o o o o o. o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
gllgorič V NOVEM MESTU
0000000000000000000000000O0000000000000000O00000'000000000000o
Pred kratkim se je končalo v Ljubljani državno šahovsko prvenstvo. Velemijster Svetozar Gligorič je tokrat že devetič osvojil naslov državnega' prvaka.
Po končanem turnirju se je odzval vabilu dolenjskih šahistov in odigral v Novem mestu siaultanko na šestintridesetih deskah. Z uvodnim govorom predsednika Okrajne šahovske zveze Nika Belopavloviča , se je simultanka začela. Dolenjski šahisti so se zagrizli v šest urno borbo z Gligoričem in lahko rečemo, da ne brez uspeha. Res, končni rezultat se je končal z visoko razliko točk v korist velemojfctra, a vkljub temu je bil rezultat majhen uspeh za novomeške šahi st e, ki so kar na treh deskah uspeli premagati državnega prvaka in na veČih deskah remizirat i
Tudi gimnazijski šahisti smo se udeležili simultanke z dobrim upanjem, da vsaj remizirama, a nismo imeli veliko uspeha.
Le Jožetu Gabrijelčiču, dijaku IV. razr. gimnazije, je uspelo remizirati.
Z veliko udeležbo je simultanka popolnoma uspela;njen namen je bil, da vzbudi in poveča zanimanje za šah na Dolenjskem.
Dular Cene
KULTURNI DOGODKI
V četrtek, 31.marca nas je obiskal poznani črnogorski guslar Milovan Barjaktalovič. Tov. Barjaktalovič je v izčrpnem uvodu prikazal razvoj srbske in črnogorske ljudske pesmi, njen pomen nekoč, ko so se Srbi in Črnogorci borili za neodvisnost, in danes, ko ljudska pesem slabi. Prinesel nam je pozdrave srbske in črnogorske mladine. Zaigral nam je nekaj najznačilnejših pesmi, ki jih ima v svojem programu.
Ta prireditev je bila skromna, vendar pa jo je vredno omeniti, saj danes že skoraj tudi po najodročnejših krajih izumirajo gusle in so le še redki ljudski pevci.
Pred kratkim so maturantje Črnomeljske gimnazije uprizorili na našem odru komedijo "Draga Ruth". Ne moremo reši, da je bila ta uprizoritev dovršena /režijsko, igralsko, scensko/, ne, a v celi uprizoritvi je bilo Čutiti nekaj mladostno toplega in prijetnega. In morda je bila ravno ta mladost vzrok, da so vsi nastopajoči že v prvem prizoru prišli v kontakt s publiko. In to jim je uspelo obdržati tudi do konca. Občinstvo se jim je s spontanim ploskanjem zahvalilo.
Riko Debenjak in njegova razstava...
Še pred nedavnim je v Dolenjsk m muzeju razstavljal priznani slovenski grafik. Riko Debenjak. Znano je, da_ ima Debenjajc odlično tehniko, zato ne bi hotel pisati o vsaki 'podobi po-
: 1	* "	•* i -v 1 • <5.	. —
sebej, ampak bom zabeležil Te nekaj skupnih misli. Posebno všeč so mi bile Kraševke. Tu je mogoče‘začutiti Debenjaka kot
"ST ;ZICE"
V. stran
rojenega Kraševca, kateremu se je rojstni kraj z vsemi značilnostmi globoko vtisnil v spomin. Omenil naj bi le nekaj njegovih najznačilnejših del. Svojevrstne so Jadrnice v portoroškem, pristanišču, prav tako značilno in zanimivo je 'Morsko dno. Poseben vtis je naredila name tudi Asociacija, vendar pa j e človeku, ki ni dobro poučen o vseh modernih smereh slikarskega ustvarjanja, težko razumljiva.
Razstava je prijetno doživetje, saj so se imeli Hov ornešČani spet priložnost seznaniti z dobro slovensko grafiko.
Literarni večer Mladih potov -
Literarni krožek novomeške gimnazije je priredil s sodelovanjem Mladih potov literarni večer v DLP, na katerem so sodelovali sodel vci te osrednje srednješolske	-rne re-
vije. Kot prvi se je predstavil Janez Juvan v pesmi, sledili pa so mu: Alenka Auersperger,/proza/ Marjan Kramberger /pesmi/, Jože Sintič /proza/, Hiko Keše /pesmi/, -Peter Breščak /proza/, Valent n Cundrič /pesmi/, ter Ala Peče /proza/. ;orda j..- celo nekoliko preveč' izstopal Valentin Cundrič. Pesmi, kot -pravi sam, jo za Čel pisati zelo zgodaj. Danes ga srečamo na straneh vseh slovenskih literarnih ro-'vijah. Ostal j e še zvest sodelovec Mladih potov, čeprav jih je že zdavnaj prerasel. Tri slovenske založbe napoveduje j o izid njegovih zbirk. Publika je bila polna razumevanja do mladih ustvarjalcev.
Brigadni večer -
Ha večer pred prvim ^aprilom, dnevom Mladinskih delovnih brigad, je Okrajni mladinski komite priredil na hribu za tovarno Novo les, taborni ogdnj s kratkim programom. Ob koncu programa pa so predali ordene dela dv orna lanskoletnima brigadama. Brigadirji in mladinci pa so z :plešali in zapeli okoli ognja.
Kati Smrečnik Ob 150 letnici rojstva Prederika
Chopina
•V letošnjem letu praznuje ves kulturen svet obletnico rojstva enega največjih glasbenih ustvarjalcev, velikega.poljskega skladatelja Prederika Chopina. V vseh državah prirejajo razne svečanosti in koncerte v znamenju te obletnice. Kot smo lahko -zasledovali po časopisih in radiu, je bila osrednja svečanost prejšnji mesec v umetnikovi .ožji domovini,v Varšavi ; tam je bilo’ tekmovanje-najboljših mladih pianistov vsega sveta.
Chopin je bil po rodu Poljak in tega ni nikoli pozabil, čeprav je preživel polovico svoj-ega mladega življenja daleč od doma. Nasprotno, njegova ljubezen do domovine se je v tujini še bolj okrepila in to se tudi- jasno odraža v vseh nje-
t
govih stvaritvah, posebno v polonezah in mazurkah. Chopin je bil- izvrsten pianist in zato je tudi posvetil večino svojih kompozicij ravno klavirju. Že kot otrok je napisal svojo prvo skladbo - polonezo. Pravijo, da je bila to prava mala u-metnina. Od tedaj naprej, se Chopin nikoli več ni loči.l od klavirja-. Umetniška vrednost njegovih del se je iz leta v leto dvigala, dokler ni dosegla svojega, viška v etudah. Chopin je izrazit predstavnik romantike. Njegova glasba je polna bogatih harmonskih obratov in tiste mehke melodike, ki je Človekovi duši tako bl-izu. Ravno zato so ji vzljubile široke množice ljudstva ne glede na narodnost.
Tftdi v naši domovini smo svečano proslavili obletnico rojstva tega velikega umetnila . V vseh večjih mestih so bili koncerti v ponedeljek, 13.marca pa je tudi novomeško kulturno življenje poživil nastop mladih ljubljanskih pianistov, slušateljev Akademije za glasbo. Nastopili so pianisti Aci Bertoncelj, An drej Jarc, Marjanca Korošec, Marija Kocjančič ter mezzo-sppra nistka Vera Klemenšek. Brez dvoma moramo mladim umetnikom dati priznanje, kajti do potankosti so vnesli v skladbe vse značilnosti Chopinovega izražanja. Z izredno Čustvenim in tehnično dovršenim izvajanjem jim je uspelo vnesti tudi v na s delček tiste velike in nedosegljive lepote, delček Chopina samega.
VII. stran
mmnmmmmmmmmfflmmmmBIffimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmhmmmmmmmmmmmn';
MLADI .LITERAT
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmnmmmmmmnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Nadaljevanje '"Ivekove Angelike"
"Ta zgodba.o njegovi'materi je zelo dolga, gospa!"
"Utrujala vas bo..." Pogledala ga je izpod obrvi - bilo ji je nekaj nad dvajset le.t. Dvig nil je kozarec in ga nesel pred oči. po -em je nagnil;dva 'dolga požirka•sta zmočila grlo. Angeliki jcx.zaigral- na ustnicah čuden nasmeh. Ta poštar, je pomisllil a . Juden -človek je ta poštar. Pije in pije. To mu je- vse. Pa .brez roke. Tudi za to zgodbo je dejal, da je dolga, pa ni bilo tako. Popil k nekaj kozarcev in je že vedela, da jo je izgubil v vojni; več - tisto, da so mu zato da-.li tako službo in, da je bil v stari Jugoslaviji imeniten človek, mu ni verjela, pa tudi poglavitno ni bilo...
"Da, gospa Angelika, ta. Josipina je bila čudna ženska..." Hotela mu je.reči, naj jo pokliče po imenu, ker je. tista gospa ni bila posebno všeč, vendar jo je nečesa spominjalo. Bilo je pred letom v mestu, ko je imela še tisto družbo z Mamijo in Marjanom... Takrat ji je kar ugajal tak naziv..
Če ljudje obsodijo nekoga, da je čuden., ostane čuden vse svoje življenje. Ivekovi materi niso govorili, da je ni cvredni-ca, da j e kuzla in podobno, kakor je navada, če se ženska vlači s tujim moškim, možu .pa obrača pono -i hrbet, ampak so pravili, da je čudna, ker jo.niso nikdar mogli dojeti. Tudi sovražili j e niso, ker je ostal i kljub svoji lepoti skromna in se ni nosila tako kot so se nosile nekatere druge* Zelo veliko pa so o njej govorili.
Ljudje so-vedeli dosti povedati o nekem študentu, ki je prišel na počitnice. Josipini je bilo takrat triindvajset let -toda s svojimi dolgimi- lasmi je bila kakor dekle z osemnajstimi . Vse se je z, odilo ob košnji, ko so spravljali seno in sta ga s :tudentom tlačila za nek tram v seniku. Janez ga je zmetal z voza, n ka ž nska ga je odmetavala, ons dva pa sta tičala pod otavo... BihČe ni vedel za to skrivnost; hotela je, da Janez ne bi zvedel in mu tisti večer ni kazala hrbta, ko sta šla spat. Prvoroj enček je dobil Janezovo ime, ker je bil moški. Vse je ostalo skrivnost, dokler ni začel fant odraščati. Že ob rojstvu so babnice govorile, da je otrok podoben materi, očetu pa prav nič. In kasneje, ko so opazili tisto lepo barvo oči, tako nežne ude in po.dolgo vat obraz, se je pričelo šepetanje. Spomnili so se, da so že videli nekoga, ki je bil prav tak in domislili so se tistega študenta, njegovih dolgih udov, lepih oči in nežne postave. Šepetanje je .preraščalo v bučanje, Vundar do Janeza ni prišlo, ker so se ga ljudje bali.
Marsikak v čer se j pri Josipini oglasil zapoznel gost, ko ni bilo Janeža doma. Pravili so, da so jo celo videli, kako je šla nekoč pozno ponoči domov vsa polomljena. Pričakovali so
drugega otroka , ki se je tudi resnično rodil. Ljudje so govorili, da je to dolgovala gospodarju, pri katerem je služila. To, da je hotel opraviti že nekoč prej, pa je Josipina poklicala na pomoč Janeza. Potem se je z njo zgodilo ipto, le to je bila razlika, da je bil' Janez takrat še neporočen in mlajši od gospodarja.
Poštar je zlil vase poslednji kozarec. Angelika je strmela predse, oči se ji niso smehljale. kakor običajno. Tisto na svidenje je rekla poštarju Čisto podzavestno. Ni opazila, da je med vrati postal in ji pokazal zobe, pa tudi bolje, da ni videla, ker bi.smatrala poštarja za navadnega prostaka. V prsih jo je stisnilo; imela je občutek, kakor da se je ono izvila iz Josipininih bokov, in da Ivek ni materin sin.- V njenem premišljevanju sta se križali dve podobi: podoba matere Josi-pine in poštarja z eno roko. Ta človek se ji je zdel Čuden in nekam skrivnosten, čeravno je tako zelo rad pripovedoval svoje tajne. Stopil ji je na pot, ko ni bilo nobene .a, ki bi ji kratil svoboden polet. Ni bil star , pa tudi noben lepotec, vendar pa je govoril tako lepo in lahko ter strastno, da je sam užival, kadar je pripovedoval. Poznal je zgodovino te rodbine, nekaj pa so^mu povedali drugi. Marsikaj pa je tudi sam doživel. Ta čudni poštar.
S kakšnim, ognjem je govoril o Josipini in kako živ je bil njegov študent. Skoro da....Celo z Josipino sta se borila skupaj v partizanih. Povedal je Angeliki, da je videla, ko mu je odneslo roko. Zavpila je, nato pa mu jo je obvezala.
To skrivnostno tovarištvo v partizanih.
Potem, ko je nekoč spet zvrnil vase poslednji kozarec, se je nagnil nad mizo ih ji povedal, da je. bil tisti študent on in, da je prišel v te kraje, da bi jo spet videl, da bi videl Iveka.
Proti koncu vojne. Oba sta se je veselila, ker sta se hotela poročiti. Janeza so že leta dvainštiridesetega ujeli in ustrelili, ker so nekaj izvohali. Josipini je poštar zelo čuval; hotel jo je imeti samo zase. Ob nekem napadu jo.je raznesla granata. Vojna se je usodno končala.
Poletje, /stopil je. Angelika se ga je že čisto privadila, pa tudi on se je skoraj udomačil.
"Angelika/, • pisemce"....
Strastno mu ga je iztrg.ila' iz rok, odprla in brala. Oddahnila si je. Vse v redu. Ivek je zdrav. Imeli so neke čudne manevre. Valjali so se■po blatu kot svinje, ji je pisal. Drugače pa se je nekoliko zredil, za nekaj kilogramov. Spodaj pa še stalen ^pripis: lepo pozdravljena, poljub in varuj mi Angelico!
Sedel je za mizo in ji je povedal že tako obljubljeno zgodbo o Josipininem možu.... Janez je bil hlapec pri najbogatejšem kmetu v okolici. Spoznal je Josipino in jo poročil. Gospodar mu tega sicer ni dovolil, vendar je dobila dovoljenje Josipina. Že tedaj je bila nepomirljiva. Zvabijala je moške v temo.
Gospodar se je ustrašil, da bi utegnilo iz njegovega zadnjega obiska kaj nastati in 'ji je poroko kar rad dovolil, za nagrado pa ji'je dal še napol porušeno bajto. Janez je bil bolj miren in njeno pravo nasprotje. Včasih, ko je prišla, kasno domov, jo je vprašal, kod je hodila. Nasmehnila se je in mu'vrgla v zobe ljubosumnost. Po tem je molčal. Ko sta se namerava poročiti, ga je vprašala, če jo hoče z vsemi napakami... Bil je močan, da je moškega premaknil z mezincem, nad ženo pa se ni nikdar znašal.
Navsezadnje se je privadil■vsem njenim Čudnim navadam in ji je dal mir...	,
Nekoč ji je* pravil poštar, kako sta z- Josipino hodila na delo. Ker nista imela kam dati otroka, sta ga z ovoji prevezala in ga položila v zibelko. Ko sta se nato zvečer vrnila, sta ga odvezala in mu dala jesti. Tp otrok je bil Ivek.
Vsako Ivekovo pismo je pričakovala z večjim veseljem. V njej §te je porodilo čustvo. Začela ga j e razumevati, vzljubila je svo jega^mož.a. Točko je pri® kovala tiste, dni, ko naj bi se vrnil'. Še dva meseca. Včasih bi nergala in bila prepričana,
•da je to zelo zgodaj in celo prezgodaj. Poštar je opažal njen preporod. Nič več mu ni pustila, da .bi jo objemal in počenjal z njo, kar bi hotel. Želela, si je ohraniti samo se prijateljsko razmerje, zato je tudi- redkeje prihajal. Večkrat je bila z Angelico osarnlgxjr, a. Ivek ji je vedno pisal od vojakov: čuvaj, čuvaj mi Angelico. Iz teh besed j e vedela razbrati pravi smisel, čutila jej da mu ona. pomeni to, kar mu ni ona kot žena nikdar pomenila.
Še mc-sec. . .
Postajala je nestrpna, ker se je bala za Angelico. Kadar je odhajala v mesto, jo je vedno zapirala v sobo.
Se petnajst dni....
Počutila se-je svežo in zdravo. Poželela si je Iveka kot fanta. Prej ji je vodno lagal. Ko sta se poročila, ji je za molčal brata. Smatrala ga je za lažnivca. Govorila mu je, da ni nič boljši od drugih moških. Srdaj je vedela, kje ima vsa ta laž izvir. Razumela je, da ji je lagal, ker se je bal, da jo ne bi dobil, če bi govoril resnico, kar bi bilo tudi najbolj verjetno. N leno materinsko čustvo se*je prebudilo, zahrepenela je po urejenem družinskem živijezju. Ivek, Ivek. On je bil predmet njenega stalneg. razmišljanja. Čutila je, da bo Angelica poravnala vse spore... Poštar je v petnajstih dneh stopil v pozabo...
Še pet dni.
Želela si je zakonitega moža. Dekliška neuravnovešenost je pojenjala. Hotela.je, da se umirijo govorice. Nameravala se je celo spoprijazniti z babnicami. Vodno, 'ko je bila sama, je tre petala, vendar ne od sle, .ampak od strahu pred Ivekom... Vedno je pričakovala, da .bo kdo potrkal na vrata, vrgel v vežo vojaški kovček in jo temno^ pogledal. Vedela je, da je Ivek ne bi udaril, čeravno £>i jo našel v takem položaju, vedela , -pa je, da bi seji zasmilil in bi jo bilo sram pred samo žensko Uvidela je svojo pravilno pot in je sklenila, da bo po njej tudi krenila, samo da se Ivek vrne. Želela je, da bi bili njuni otroci srečni in ne bi tokiko govorili' o njih, kot so govorili o Iveku. Ko je slišala ti.sto žalostno zgodbo o Josipini
in Janezu, se je v njej zlomilo n; kaj dekliškega, lahkomiselnega in igrivega. Pogledala je v ogledalo Ivekovih staršev in je videla v njem svoje lastno življenje. V Ivektz. je videla istega moškega kot je bil Josipinin Janez - močan," da bi moškega zmlel z enim samim udarcem, toda pri zenski brez moči. Hotela se je predati Iveku kot njegova zakonita žena....
Pričakovala ga je sleherni dan Nekateri bližnji so še prihajali. Jesen. Dež je drobno pršel. Po hribih se je obesil sneg. Potrkalo je na vrata. Da, on. Bila je prepričana. Saj drugi tako ne bi mogel biti. Prijela je Angeliko za roko in tesno spregovorila: "Naprej!" Hotela je še dostaviti Ivek, vendar tega ni storila iz nerazumljivega vzroka. Vstopil je poštar v mokri pelerini. Sedel" je kot ponavadi, saj je bil skoro domač.
"Angelika!"
Trepetala je. V rjo j se je prepletalo tisoč različnih misli. Morda so ga zadržali, ker se ni nikdar znal krotiti predpostavi jenin. Na poglavitno si ni upala pomisliti. Poštar je dolgo brskal po svoji torb4, nato je potegnil pri kraju in ji ponudil. Vstal je in obtičal sredi kuhinje. Prisluškoval je njenemu dihanju. Bilo mu je zelo poznano; tako sta dihala, ko ... Pa to je bilo. včasih. Sedaj je bilo tako resno in žalostno. Ta jesen, bi ato in dež... Tiste samotne a-kacije, ki so poleti tako košate, so čisto porjavele. Zdelo se mu je, da je Angelika ostarela, da ne more dihati. Pristopila je k njemu in ge prebledela opazovala. Tudi njemu je bilo hudo, saj je kar slutil vsebino pisma. Ivek je bil vendar njegov sin... Z iskrivimi očmi sta se nato opazovala. Prišel je v te kraje,"da bi videl Josipino in da bi si ogledal Iveka... Njo je potem razcefrala granata, on pa se je smrtno ponesrečil pri nekih manevrih. 0h>ta nesrečni Ivek!
Ta jesen, blato in dež, Angelikine solze in Ivekova smrt.... Molčala sta, ker je bil molk v tem'trenutku ša najbolj svečan. Pogladil jo je po laseh in si pritisnil njeno glavo na prsi. Ni ji dejal: "Angelika, pomagali ti bomo", vendar je čutil, da hoče reči prav to.
Poštar je dvignil kozarec visoko nad oči in gledal kvišku, nato ga je z umirjeno kretnjo prinesel k ustnicam ter naredil dva požirka. Angelika si je zakopala glavo v roke^in zahlipala: "Ivek." Angelica je dvignila ročice proti poštarju in dvakrat zaklicala:"Atek, atek!"Angelika se je zazrla vanj s solznimi očmi in ga tako dolgo opazovala....
Danes se vam bo:s svojimi pesmimi predstavil Vladimir Brun, dijak II, raz:r. gimnazije na Jesenicah.
Na
Vladimir Brun PRAGU POMLADI
Ostal sem sam
med njivami pomladi \
Veter
mi je poljubil oči, /kako nežne so njegove dlani/.
Drevo je prezgodaj odprlo brste, deklica z dolgimi lasmi jih je prebudila.
Ostal sem sam med njivami pomladi, razori so mi preproge, za igre.
brez venca poljubov, večer - lasje.
PLAHA LJUBOSUMNOST Kako,	z'
j/'
da pred menoj bežiš sedaj, ko si mi z oči vzela spomin veselega jutra ,/■ in v dlani položila nebo.
Kako dekle.•
Z
Kako,
mar jaz sem kriv
če so cvetovi bili tako omamni	••
in me poneso s seboj v posteljo pomladnih njiv.
Ostal sem sam na pragu pomladi.
I
Alenka Auersperger
KARKOLI BI ŽE BILO; MIDVA BI MARALA VSE
Imela sem oči svojega očeta. To moram povedati, zakaj pri nas doma je to pomenilo precej. Nekje na robu našega doma je bila meja, ki jo je mama zasadila ob rojstvu otrok, kot da bi hotela reši: "Tole je moje in tole imaš ti. Se pravi, Jože, da Katja še malo ni moja - je pa naša." Tako je moralo biti in nič drugače. Nisem pa le vedela, če mama pove take reči■na glas ali pa si to samo misli. Imela sem modre oči. Očetove; tako je mama prav hitro prepričala katerokoli gospo ali teto, ki je prišla k nam. Nikoli ni rekla:"Komu je podobna? Meni ali njemu?" Rgkla je pač: "Saj je čisto očetova, ne?" Ali pa: "Saj je cel oče!" Včasih, le redkokdaj, je ugotavljala: "Tisti veliki pogled ima, kajne? In nos, pa usta tudi taka.
Tako je,bilo pri nas, pa nisem nikcM vedela, če me ima■mama resnično rada. Tako malo je bilo v naju skupnega. Zmeraj sem bila samo "naša" in oč-etova, čisto male mamina.
To leto je prišla pomlad nenadoma, že med zimskimi počitnicami. Vsaj pravili so, da je to pomlad. In še so pravili, da je lepo, če se zemlja tako hitro ogreje, da pa le ni prav, če dolgo ni dežja. Pšenici da se posuse stebla in, da ne dobi prave, zelene barve.
Ni me mikalo, da bi vedela vse o pomladi prav tako natančno kot moj oče. Naposled tudi on ni bil kmetovalec. Vedel pa je do pike vse. Še oddajo "za našo vas" je poslušal. Všasih smo se mu kar smejali. Tudi on je imel rad pomlad. Ne tako kot jaz; čisto drugače. Moral je očistiti zgodnje drevje,vsaj češnje in slive; urediti je moral košček vrta, da je mama posejala povrtnino. Zanj je oila pomlad v vsem tem; morebiti še v mnogih občutkih, ki pa jih jaz nisem razumela.
Zame, za moje sošolke, se je pričela pomlad skoraj na čudežen način. Drugače je prišla v majskih počitnicah. Tisti majhni listi, vsi smolnati, so se polagoma izluščili
iz jeder in kar nenadoma so•ozeleneli. Za tista dva dni je mama ponavadi odšla k svoji mami. Sama sem morala ta čas pomivati posodo in lupiti krompir. In poleg vsega som lahko gledala vršičke vejic zelenečih kostanjev v drevoredu; kako majceni so bili, ko je mama odhajala, ko pa se je vrni la, so bili še veliki za pol dlani. Ko se je vrnila, je prinesla potico. Največkrat Ocvirkovo. Tisti večer, ko je prisl , sem jo videla nasmejano. S^mo smejali smo sd, kot da bi bili neumni. "Stara mama pa zna peči ocvirkovico, kaj?" si je mislil vsakdo, Saj smo vedeli, jaz se" že vedela, da zna tudi moja mamica speči kaj takega, samo stane. V se stane, pa naj bi ociirkova potica ne "koštala"? Tako smo se nasmejali, razumeli in si pripovedovali besede, vse polne dobrot. Za celo leto. V resnici se je vsako leto naredila pomlad med majskimi počitnicami.
Tedaj so dekleta zaupala fantom in jih imela rada. Fantje so si upali dotakniti njihovih dlani in vse polno prijetnosti je bile v tastih občutkih, v tistih'dobrih rokah. Vse to sem že razumela, samo vedela nisem, kdaj bo vse to tudi zame.
V teh dneh, ko sem tako opazovala pomlad, mi je prišlo na misel, da sem pisala zaljubljena pisma. Pisala sem jih, smešno, kot da se nadaljujejo, vse, kar sem kdaj doživelo, pisala som vse tisto, k ,r sem kdaj doživela, za Rudija in zame. Tako živo Sem se spominj la tistih oči. ^el"kih in rj vih. Enkrat je bilo, vem, po zvončke sem šla. Ob potoku jih je bilo čisto belo. Tako sem jih nabirala in naenkrat zagledala na 'drugi strani Rudija. "Umil se bom," je rekel, ko je prišel na to stran, "zbijali smo žogo, po sem tak, da še k večerji nc morem prej!" Kako se je umival’ Kot da bi bil že odrastki in še obrisal se je. Saj še vedela nisem dotlej, da se to opravi lahko tako dostojanstveno. Vidva z bratcem sva si pri umivanju samo nagajala. Spravil je milo in brisačo v torbico in vprašal: "Smem malo s teboj?"
"Ne vem, Čisto malo že. Do ovinka."
Na ovinku sva ponavadi ma3 o poklepetala. Pravil je, kdo je zmagal v Beogradu na nogometni tekmi, kako so se popoldne


X


/

i '




♦

igrali z učitoljienniki, kako je v šoli; največkrat o procesorjih. Prav tisti večer sva se jim. smejala. Da še niso o-pazili, da se imava rada, pa sva bila že trikrat v kinu! Seveda, tisti za slovenščino bi imel c~le gore pripravljenih nagajivosti. Pa ravnateljica! Pog—.dala bi prav črno.
"Kako se delajo ti profesorji, kot da so sami pravi bogci. Misliš da so res? Kje pa!" "Oja, so že!" Kako mi je včasih* kaj povedal, da si preje še misliti nisem upala, da bi bilo tako.
"Pa vseeno," sem mu rekla, "profesorji žo niso taki.Ce bi ne bili dobri ljudje, kako bi vendar znali tako lepo pripovedovati?"
Tema je nad potokom risala sence, saj imam rada temo. V tc-mi si lahko predstavljaš karkoli hočeš. Tudi palčke in vile, pa divjega moža. Bog ve, če ni bil kje v potoku tudi tedaj povodni mož".
"Zdaj pa moram domov, ,zaros," sem mti rekla. Dotaknil sc jo moje roke ih bilo ->i je čudno prijetno, saj če verjeti nisem mogla, da bi bil Budi tako pogumen. Pogumni fantje so dekletca všeč. Š e tesneje mi je objel roko in me poljubil. Ne vem, kaj sem čutila tedaj, samo "na svidenj e"sva si rfekla. Tako zelo tesno mi je bilo in bala sem se. dnj še vedela nisem, kako je s to rečjo. Pisatelji so ž- pisali o trn in ljudje so govorili,"ampak zdaj se mi je zdelo, da vse tisto ni res.
"Kaj, Če dobiš otroka, ko te nekdo poljubi," swm se bala. Mama tega ne bi razumela, če bi kar tako dobila otroka. Le kaj se ona razume na poljube! Ona sploh ničesar ne razume. Popolnoma pomirjena sem bila šele drugi dan, ko sem vprašala Heleno. Helena je vedela ž. marsikaj. In rekla mi je, da sem zelo neumna. se otroka dobi čisto drugače.
Tako sem se spominjala tistega večera. Trenutek za trenutkom je bil malo lepši. R0da serrrimela tc trenutke, ki so prihajali kar tako in me naredili "žalostno. Rudi mi je nazadnje pisal, da me ne mara več, zato nc, ker sem domi Ijava. In malomeščanski tip da sem, je rekel. Nemara, da sem bila rus domišljava. Nikoli mu nisem rekla, da je lep, da je lepši°$enna in da
igra trobento prijetneje od Armstronga. Poleg vsega - sem bila iskrena, samo pred njim nisem mogla pripovedovati laži.
Pa sem čutila, da bi morala biti drugačna. Še vedela nisem, da si na svetu pravijo laži. Čudežn e in nenavadne. Laži pa so. Snmo delala sem se, kot da tega ne vem. No, zdaj je. prav da se je tako končalo; bog ve, kje je že tisti fant, Rudi, saj je že čisto pozabil name.
"Zdaj jo res vseeno", sem rekla. "Vsaj lahko gledam pomlad in kostanje in sonce z drobnimi zgodbicami v naročju."Z.daj sem bila res sama. Sama sem si morala urediti vsak hip. .za premišljevanje, za pomivanje posode, za pisanje pisem.
Mame ni bilo; oče pa si je po svoje uredil počitnice. Naj lepši del je preživljal v svoji družbi. Se vsaj nihče ne bo mog.l jeziti napj, si je rekel. Ponavadi je ob popoldnevih odhajal kartat. Največkrat je zgubljal,to sem vedela; zato? ga mama ne pusti tjakaj. Kako je 1 mama čudna. Največkrat je vprašala, ko se je vrnil: "Si zgubljal?" "No, ja, tako... če je' dejal, no,ja, tako, je zgubljal. Zgubljal je in plačal nekajkrat dva d e ci. "Kaj pa je to kaj takega!"sem si mislila. Mama pa je moral . odložiti svoje pletenje in povedati svoje. Kako neumen da je. Ono pa mora čepeti vse ne-d 1je dom in šivati njegove suknjiče. Pa denarja je škoda, tist ga, ki ga kar tako zapravlja. Ze ne bi rekla, ce bi kdaj dobil igro.
Oče pa je dobival in zgubljal, kakor je že naneslo.
Rada sem imela svoj-.ga očeta. Tako preprost je bil in znal je pripovedovati. Še nn pomlad se je zastopil. Ne tako kot jaz, drug-če. ^adel pi je, da mora biti nekje. Veasih je stal pred našim domom. Nekam daleč se je zagledal....
Mi.mo sonca in kostanjev in kaj lepega pri povedovjL. S o mo velike oči je imel, modre in lepe, take oči, ki so znalo razumeti; 'pa je šla mama mimo teh oči,ni jih opazila. Ni znala gledati*
Tudi jaz sem imela oč.tove oči. Z očetom sva imela rada kaj lepega# karkoli jo že bilo: pomlad sva imela rada, kostanje in sonce; bilo nama je všeč, Če je kdo povedal kaj lepega.
•Živfj&V&
"STEZ1' ?2"
-------- ..—
Kar kpli že. Čisto vše sva verjela. Ljudje že vedo. Samo pisatelje nisva razumela. Tistega že ne, ki je napisal: "Življenje, to je čudovita stvar." Pisatelji tako lepo opisujejo, vsaj nekateri. Lepše kot j v resnici. Z o-cetom sva sklenila, da jim ne bova vse verjela. Tistemu že ne, ne cisto vse.
"Majčkeno, majčkeno je življenje, ko je človek sam, čisto sam in se mu zazdi, da ga nima nihče rad, to že - drugače pa,imajo pisatelji prav." je dejal enkrat in jaz sem mu verjela. Oč,tu vse verjamem.
I
Bary
NEKOČ - BO PRIŠLO
Nekoč bo prišlo.
Tiho. Nepričakovano.
Veter v naročju cvetlic Ti bo prinesel jesen. Jutro bo zaman iskalo zenici zastrtih vek.
Zemlja bo skrila telo. In tega ne boš nikoli videl.
Ivan Povše ■ POMLADNA-
Narava je bila tiha kot deklica v snu. Zbudila se je vsa prerojena v nežnem objemu mladega jutra. Vzdrhtela je zemlja ob sladkem poljubu žarkov rumenih.
Globoko v duši občutim pomlad
in topli njen dih oživlja mi ‘sanje.
59 B
Plamen je poljubljal obronke večera in svetlil
dnevu obršž,
Kb eenca nemira prek ustnic je Tvojih poletel - moj Jaz.
Alenka Auersperger
NISEM VEČ NAVADNA ŠOLARKA
UpiJanja me vonj pomladi ubran '
med strunami kostanjev.
Spet z ubranostjo oblakov,
s prvo ljubeznijo marjetic.
Zdaj nisem več čisto navadna šolarka -ta pomladni dan.
In po šesti uri se bomo zapodili med mreže sonca, mimo spraševanja in matematičnih šolskih$
Ubili bomo ubranost oblakov in se ujel:
v razposajenosti vetra.
Upijanja me vonj pomladi.
DIVJI VETER
Ne smej se iz globine svojih vrtincev, ti divji veter z rokami viharja.
Nikomur ne razdajam skrivnosti do konca.
Pa naj bi jih tebi?
Nikar se ne smej!
Tvoj smeh me ubija.
Ko bi vsaj dan zaprl vrata z^tabo.
Ko bi vsaj med oblaki načel svoj domek.
Divji veter ne smej se
iz globine svojih vrtincev.
Tvoj smeh ubi jo
mojo bolečino.
\
\
I	'z •»*

v
•>
/