OBČINA IVANČNA GORICA GrosuPlje (centrala) sP 908 KLASJE 2004 352(497 4 I v»nčna 6ori c JVČANA PRI JA GORICA KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 1290 Grosuplje RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulita 5. 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... ...za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamasfclamas.si PREŠEREN NAŠ VSAKDANJI Prešernov dan ni samo dan, ko beremo ali recitiramo njegove pesmi, ampak je simbolni dan, ko si posebej jasno priklicujcmo v zavest kulturne vrednote. Pesnik je pač znal kot posebej nadarjen in tenkočutno doživljajoč subjekt z. umetniško silo ubesediti splošnoveljavna občutja ljubezenske sreče in nesreče, osebnih, socialnih in nacionalnih stisk, ki jih preživljamo vsi. Vsak dan in vsak na svoj način. Zato naj bo Prešeren naš vsakdanji. Slovenci radi in pogosto govorimo o kulturi, zlasti ob praznikih, še posebej ob kulturnem dnevu, za katerega smo si privzeli smrtni dan našega velikega pesnika. Toda veliko bolj smiselno je kulturo živeti, jo ustvarjati, jo razvijati, jo poglabljati. Vsak dan in povsod: doma, na delu, v svojem lokalnem okolju, pa tudi širše v nacionalnem smislu. Narodi se v svetovni skupnosti prepoznavajo predvsem posvoji kulturi, po tvojem samostojnem duhovnem profilu, ki je drugim podoben, a vendarle samosvoj. Zato ni treba, da je narod tnnogoštevilčen. Tudi če je številčno majhen, je lahko kulturno velik, in tudi v podeželskem okolju lahko nastajajo dragoceni kulturni dogodki. Kulturna dejavnost je pomembna tudi za državo, občino in vsako krajevno skupnost, ker je ustvarjalno delo, naložba v vsakega posameznika, ki deluje aktivno ali pa sodeluje kot poslušalec, gledalec, bralec ... in se tako duhovno in čustveno spreminja in bogati. Zalo je tako poniglavo govoriti o kulturi kot o potrošnji, ki izsesava državo in gospodarstvo, in se ne zavedati, da je kulturno razvit človek veliko bolj sproščen, svoboden, odprt, vitalen skratka, duhovno razvil, zato pa tudi sposoben delati več in bolje; je zrelejši za ustvarjanje plemenitejših medsebojnih razmerij, zato lahko ludi več prispeva in vrača svojemu okolju in narodu. Brez velikih besed skušamo povedati, da je kultura tukaj in zmeraj z nami, da je prisotna v vsakem človeku. Tudi če vsak od nas ne zna prepoznati svoje celostne podobe, je vendarle sam po sebi dokaz, da poleg njegove zemeljske, fizične obstaja tudi tista njegova druga duhovna, nematerialna podoba, ki usmerja njegove) bivanje in ravnanje. In ta slednja določa njegovo kulturo, njegove nematerialne potrebe, ki se izražajo v razmerju do njega samega, do sobivajočih in do vsega, s čimer prihaja v stik. Mihael (Utiran VHNI TE NAM CISTO - vorm C&JHINO Kljub zelo hladnemu vremenu seje protestnega zborovanja proti cestninski postaji v Ivanini Gorici udeležilo kar precej več kot desetina njenih prebivalcev. Nasprotovanje cestninski postaji so izrazili tudi predstavniki vseh strank \ • občinskem s\ rtu, razen NSi. I ZGODBA 0 POKOPALIŠČU V ŠENTVIDU PRI STIČNI ŠE VEDNO NI KONČANA NOVI RAVNATELJ MILAN J EV NI KAR na cz Luil NAJ ŠPORTNIKI OBČINE IVANČNA GORICA V LETU 2003 A m Utrinki iz zadnje ^ONČII A Tomaž0vensp- I0VEN Pot v resje 1 1295 IVANČNA GORICA GSM: 031/679-079 Tel./fax: 01/7878-266 IZDELAVA IN MONTAŽA O POŠTA SLOVENIJE --- 120040157,1 335583 STRAN Iz Jernejeve malhe Namesto da hi januarja in februarja mirno vzdrževali lokalne in krajevne ceste ter čistili z njih tanjšo ali debelejšo snežno odejo, imamo opravka z oblastniki avtocestnega programa, ki trmasto vztrajajo pri nikoli dogovorjeni cestninski postaji pri vstopit in izstopu na avtocesto v Ivančni Gorici. Srd občanov je upravičen, kar se je lepo dokazalo na množičnem shodu, na katerem so ljudje povedali, da je tam, kjer odpove pravni dogovor in se začne izigravanje lokalne oblasti, kije bila postavljena od ljudi za ljudi, treba nastopiti množično in z uporabo vseh sredstev. Uveljavljanju enakopravnega položaja vseh državljanov bi moralo pritrditi že ustavno sodišče, ki pa je iz nerazumljivih razlogov ostalo modro tiho. Mnogo lažje bi nam bilo povedati, da se strinjamo s plačevanjem cestnine, vendar ne na tak način, koje bil prelomljen že dosežen dogovor, potrjen na iziedbenem projektu Višnja Gora-Bič. Med številnimi cestnimi objekti leta /Wr) ni bilo v načrtu cestninske postaje v Ivančni Gorici zato, ker se je "povozila" stara magistralna cesta in so ljudje ostali brez vzporedne povezave z upravnim središčem in glavnim mestom. Kdo in komu naj verjame, če ni mogoče zaupati oblasti, ki trdne dogovore spreminja z dodatno zakonodajo samo zato. da izključi mnenja in soglasja lokalne skupnosti? Vprašanja DARS- u, Ministrstiu za promet in zveze ter Direkciji za ceste, nenazadnje pa tudi državnemu zboru, zahtevajo korekten odgovor, komu se v našem in podobnih primerih dela resnična škoda. Morda prav zaradi tega gradnja avtocest ni taka, kot bi si jo želeli, saj zaupanja ni pri nas, še manj pa tam, kamor taka opozorila sežejo. Trasa avtoceste je še dolga. Odločujoča moč oblastnikov pa se tudi izgubi v konfrontaciji z množico. Cestninsko postajo bomo sprejeli takrat, ko bomo imeli možnost, tako kot prebivalci ostalih regij v državi, da si sami izberemo plačljivo moderno avtocesto ali vzporedno varianto. Svetniki in delovna telesa Občinskega sveta občine Ivančna Gorica že vneto dajejo pripombe na osnutek proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2 Ki' Dan'^la Pirman 0), lahko z gotovostjo zatrdim, da občina premalo financira njeno promocijo, te bi kulturo povezali s turizmom in pogledali v proračunu postavko za promocijo turizma v naši občini, je ta za lansko leto (glede na to, da se vaše vprašanje nanaša na leto 2003) znašala le 1.180.000 SIT oziroma 1.7'; vrednosti sredstev za kulturo, po mojem mnenju bi morali za promocijo turizma (in s tem posredno tudi za kulturo) nameniti vsaj 5% sredstev, namenjenih za kulturo. Če pogledamo proračun za letošnje leto, opazimo, da se sredstva za kulturo zvišujejo, sredstva za promocijo turizma pa se glede na kulturo v odstotkih znižujejo. Kaj nam pomaga investicija v kulturo, če pa ljudje niso obveščeni o dogodkih in se vsa stvar v nekaterih primerih omeji na nekaj plakatov, ki jih včasih Opazi mo, največkrat pa sploh ne. Kot svetnik lahko zatrdim, da bi Zii marsikatero prireditev sploh ne vedel, če ne bi dobil osebnega vabila. Da o turističnih potencialih naše občine sploh ne govorim. Ker sem navdušen kolesar, sem prevozil že marsikateri del naše čudovite občine. Prepričan sem, da bi lahko iztržili več, tako v kulturi kot v turizmu, če bi le znali našo občino predstavili v vsej njeni naravni in kulturni lepoti. Predlagam, da vsaj za začetek preuredimo splclno stran www.ivancna-goriea.si. Naša občina ni samo dežela Desetega brata. Je tudi dežela človeške ribice. Krške jame in bisera vseh kulturnih spomenikov v Sloveniji, samostana Stična. Andrej Sekirnik svetnik m predsednik (H) N.Si Ivunčna Goricu 4 STRAN SDS Slovenska demokratska stranka Občinski odbor Ivančna Gorica OTVORITEV PISARNE SDS V POSLOVNEM CENTRU ŽOLNIR V IVANČNI GORICI Pridobitev prostora, v katerem se bodo lahko srečevali člani in članice Slovenske demokratske stranke - SDS - in v katerem bodo lahko občanke in občani občine Ivančna Gorica dobili vse informacije o delu stranke, tako na občinski kot tudi na državni ravni, je bila že dolgo ena od največjih želja občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Ivančna Gorica. Zato smo bili v prednovoletnem času še posebej veseli, ker smo skupaj s predsednikom SDS Janezom Janšo in ob udeležbi velikega števila občank in občanov slavnostno odprli poslovni prostor. Ob tej priložnosti smo zapeli skupaj s šentviškimi Slavčki; kot se za Slovence spodobi, pa nista manjkala niti kozarček dobrega vina niti harmonika. /elitno, da bi nova pridobitev zares služila svojemu namenu, zato vas vabimo, da nas obiščete. Morda bi se nam želeli pridružiti ali pa želite kakršnokoli informacijo o delu stranke? /elite kaj vprašati ali pa dati pobudo našim občinskim svetnikom? Se Želite preprosto pogovoriti 0 aktualnih razmerah v občini ali državi? Če je samo eden izmed odgovorov pritrdilen, potem je to gotovo razlog, da se oglasite v naši pisarni v poslovnem centru Žolnir v Ivančni Gorici. Vsako sredo od 16. do 19. ure vas bosta tam čakala eden izmed občinskih svetnikov in vsaj en član ali članica lO OO SDS Ivančna Gorica. Dušan Strnud, predsednik www. ivanenagorica. sds. si ivančna. norica (a sds, si L SPREMEMBA ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI Zakon o lokalni samoupravi je bil v desetih letih, odkar velja, osemkrat spremenjen in je s številnimi dopolnili nepregleden. Vlada je ta čistopis z nekaterimi novostmi vložila v parlament in ravno na te dodatne spremembe bi rad opozoril. Po novem naj bi kot predsedujoči občinskemu svetu imel župan enako pravico glasovanja kot svetniki. Vloga nadzornega odbora občine naj bi se spremenila in naj bi deloval kot eno izmed delovnih teles občinskega sveta (komisija za nadzor javne porabe). V predlogu je predvidena tudi možnost za razpustitev občinskega sveta oziroma predčasno razrešitev župana. To velja v primerih, ko občinski svet ne izvršuje ustavnih in zakonskih določb in eno leto ne sprejme občinskega proračuna. Župana lahko razreši vlada, če ne izvršuje ustavnih in zakonskih določil in ne opravlja z zakonom predpisanih nalog, za katere je po zakonu edini predlagatelj. To velja tudi v primeru, če pristojni organ ugotovi, da nezakonito razpolaga z občinskim premoženjem. V tem predlogu zakona je tudi možnost ustanavljanja novih občin, vendar samo v smislu združevanja dveh ali več občin v eno. V predlogu zakona ne najdemo več imena Krajevna skupnost, temveč Ožji deli skupnosti, ki imajo še svoje organe, pristojnosti pa samo v okviru določil občine. Kot novost opazimo, da imajo tujci volilno pravico. To pomeni, da imajo pravico voliti in biti izvoljeni tudi tujci s stalnim prebivališčem v občini. Zdi se mi potrebno, da na določene spremembe opozorim, ker se ta zakon nanaša seveda tudi na našo občino. Kot predsednik SLS Ivančna Gorica bom na določene zadeve opozoril, dobro bi pa bilo imeti še stališče občinskega sveta in župana. Državni svetnik in predsednik OO SLS Ivančna Gorica Cveto Zupančič ZATIŠJE PRED NEVIHTO Prazniki so za nami. Marsikdo si je po štirinajstih dnevih oddahnil in v ponedeljek po novem letu z veseljem spet odšel v službo. Odvečni kilogrami, ki smo jih (nekateri) pridno pridelali, bodo še kako prav prišli v letošnjem letu. ko bodo vsi prazniki (razen velikonočnega ponedeljka) na soboto ali nedeljo. Tako so nekateri zelo pametno stuhtali, tki bomo letos v Sloveniji še prav posebej produktivni. Seveda se tega najbolj veselijo podjetniki in gospodarstveniki. Bog daj, da bo res tako. Pravijo, da še cel januar veljajo voščila ob dočakanem novem letu. Tako se mi dogaja, da srečujem ljudi, s katerimi si izmenjamo najboljše želje za leto, ki je že zakorakalo v drugo polovico januarja. Poleg čestitk nanese beseda tudi na politiko. Zanima jih, kitko kaj politika v naši občini. "Ni za prehviilit," hi rekli Primorci. Občinski svet je uglašen tako, kot že dolgo ni bil. Tudi siirn župan je povedal, da tako "kompaknega" občinskega sveta že dolgo ni bilo. Če povem s svojimi besedami, lahko rečem, da "smo vsi maksimalno zagreti za politiko." V občinskem svetu se čuti neke vrste pozitivna tekmovalnost. Več kot očitno je, da so lahko občani in občanke ponosni na svoje svetnike (še posebej na svetnike Nove Slovenije). Da vlada spoštljivo sožitje med svetniki, je še najbolje pokazala decembrska zabava, ko smo sktipaj z županom nazdravili odhajajočemu letu. Je že tako, da cviček razveže jezik in človek pove tisto, česar morda sicer ne bi. Navsezadnje smo vsi ljudje. Vse pa kaže, da gre vendarle za zatišje pred nevihto. Pred nami je proračunska seja. Vemo, da je bilo lani na to temo veliko hude krvi. Od župana vsi veliko pričakujemo, zato ni rečeno, da bo lahko vsem željam tudi ustregel. Ne glede na to smo svetniki v Novi Sloveniji tokrat bolje "opremljeni" z znanjem, kot smo bili pri sprejemanju lanskega proračuna. Človek se uči celo življenje, in tako je tudi z nami, ki opravljamo delo svetnikov. Na proračunsko sejo se bomo v Novi Sloveniji temeljito M.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka pripravili. Pred nami je tudi odločitev glede podžupana. Trenutno še nismo zmogli toliko politične modrosti, da bi se glede kandidata zedinili. Ne glede na vse, upam, da bo v letu 2004 v občinskem svetu veliko dobre volje, lepih besed, dobrih idej in konkretnih dejanj za blagor vseh občank in občanov naše občine. Ker pa je leto 2004 tudi volilno leto, bo poleg delti v občinskem svetu tudi dovolj dela za priprave na volitve. Nekateri bomo pri tem polno angažirani, drugi malo manj, tretji pa se bodo volitev enostavno samo udeležili in tako izpolnili svojo državljansko dolžnost in pravico, Vem, da se nekaterim volitve upirajo, a vendar je tO eden od ključnih elementov sprememb v naši sodobni družbi. Vsi smo soodgovorni za razvoj naše države. Bodimo ponosni, da imamo svojo državo in da v njej lahko soodločamo. Že sedaj vas pozivam, da se udeležite volitev in glasujete za tisto politično opcijo, ki vam je najbolj pri srcu. V Novi Sloveniji sc bomo trudili, da boste naše kandidate z veseljem obkrožili. Pri nas še vedno velja, da "prihajamo od ljudi z.iiradi ljudi". Gledamo v prihodnost in na vrhu vidimo Novo Slovenijo. Andrej Sekirnik svetnik in predsednik OO N.Si Ivančna Gorica Občina Ivančna Gorica Sokolska 8, Ivančna Gorica i 1 Tel.: (01) 787-83-84, 787-83-85 PONOVNO PREVERJANJE PRIJAV ZARADI ŠKODE PO SUŠI V LETU 2003 Občina Ivančna Gorica bo po navodilih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ponovno preverjala prijave upravičencev o poškodovanosti kultur zaradi suše v letu 2003, ki so bile oddane do konca julija 2003. Rok za preverjanje vlog upravičencev sc podaljša do 31. marca 2004. Ocena poškodovanosti zaradi suše sc bo opravila za vse kmetijske pridelovalce, ki imajo registrirano kmetijsko gospodarstvo - KMG MID. Kmetijski proizvajalci, ki bodo prijavili škodo le na travinju, morajo obvezno imeti tudi živino, ker sicer niso upravičeni do sredstev za odpravo posledic škode po suši. Pod enakimi pogoji so možne tudi nove prijave. Čimprej pa naj na občinsko upravo pokličejo upravičenci, ki so imeli pridelke dodatno zavarovane (priložiti morajo dokazila), saj so v tem primeru upravičeni do višje odškodnine, in kmetijski proizvajalci, ki bodo prijavili škodo po suši prvič (tel. št.: 01/787-83-84, 787-83-85 - Marija Okorn). Glede podpisa preverjenih končnih vlog vas prosimo, da počakate na naša nadaljnja navodila, ki vam jih bomo pravočasno posredovali in tako zagotovili obdelavo vaše vloge. ŽUPAN Jernej Lumprct, prof., l.r. OBVESTILO LASTNIKOM GOZDOV Zaradi hude in dolgotrajne suše je v letošnjem letu veliko smrek napadel lubadar. Zato vse lastnike gozdov prosimo, da pregledajo svoje gozdove, in če opazijo "lubadarke", o tem obvestijo svojega revirnega gozdarja. Z njim se bodo dogovoril O zatiralnih ukrepih, ki so potrebni, da bi preprečili širjenje lubadarja v spomladanskem času. Kakšni so znaki napada lubadarja v jesenskem in zimskem času? V jesenskem in zimskem času so smreke, ki jih je napadel lubadar, še zelene (imajo zelene iglice), vendar pa jim odstopi lubje (so obeljene). V jesenskem času so obeljene le na delih debla, pozimi pa lubje odpade s celotnega debla. Spomladi nato krošnje posivijo in iglice odpadejo. Seveda pa so na deblu in vejah majhne luknjice, dobro vidne le na gladkem lubju, sicer pa skrite pod luskami lubja. Lastnike gozdov, ki so imeli letos v gozdu jedra lubadark, prosimo, da pogledajo tudi okoli posekanih in že saniranih jeder, saj je bil lubadar leta 2003 akti- ven pozno v jesen, tako tla se je veliko novonastalih lubadark pokazalo šele v spomladanskem času. Ta drevesa morajo biti posekana do 31. 3. 2004. Vse lastnike prosim: če imate kakšno vprašanje v zvezi z gozdom, to sporočite na tel št.: 7X6 04 00, ali po pošti na naslov Časopisa Klasje ali pa po e- mailtt na naslov goz.darromanfV'hol mail.com. Revirni gozdar Roman Crnič, inž. gozd. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Oddelek za kmetijsko svetovanje Enota Ivančna Gorica C. II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica Tel.:01/786-93-15 E - mail: kss.ivancna(5>lj.kgzs,si KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE OBVESTILA O IZOBRAŽEVANJU IMETNIKOV TURISTIČNIH KMETIJ, DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI IN ČLANIC DPŽ IVANČNA GORICA Februarja in marca je predvidenih kar nekaj aktivnosti na področju izobraževanja, ki se bodo zvrslile po naslednjem vrstnem redu: - torek, 3. februar, ob 9. uri: sestanek DPŽ Ivančna Gorica (sejna soba KZ) - torek, 10. februar, ob K), uri: nadaljevanje delavnice 0 IIACCP - sistemu (sejna soba KZ) - ponedeljek, I. marec, ob 9. uri: enotedenski seminar o predelavi mesa - Zavod Novo mesto - torek, 9. marec, ob 9.30: skupščina DPŽ Ivančna Gorica (lokacija dogovorjena na sestanku) - sreda, K), marec: sklop predavanj na temo Kako postati uspešna turistična kmetija (trženje, popestritev ponudbe ...) - na TK Grofija, ob 9.30 - petek, 12. marec: regijski kviz Mladi in kmetijstvo (udeležba DPM v Moravčah) Vse natančnejše informacije dobite na telefonskih številkah 78 69 310 in 78 69 315. Svetovalka za KI) (kmečka družina) in Dl) (dopolnilne dejavnosti) Inna Lekan OBVESTILO ZA KMETOVALCE Vse kmetovalce, ki sodelujete s Kmetijsko zadrugo Stična, obveščamo, da morate čimprej na upravo zadruge poslati ali prinesli kopijo odločbe za dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila. Če odločbe ne boste dostavili, vam ne bomo obračunali 4% pavšalnega nadomestila pri oddaji vaših proizvodov oziroma živine. Prav tako vas obveščamo, da ste bili že do 31. 1. 2004 dolžni poslati na Davčni urad Ljubljana poročilo o koriščenju pavšalnega nadomestila za lelo 2003. Če ste pozabili, to storite nemudoma. KZ STIČNA ŽELE/NINA K A DONOVA VAS- tel.: 01/7887-628 sredstva za zaščita in varstva rastlin umetna gnojita pa PREDSEZOSSKIH l EN AH semenska karuza krmila, žita akumulatorji pa akt ijskih cenah gospodinjski plin ŽELEZNINA ZAC.RADHC- tel.: 01/7888-032 sredstva za zaščito in varstva rastlin umetna gnojila po PREDSEZONSKIH ( 'ENAH semenska karuza .i'riu/heni nititerial VOOovodni in e/ekframateria/ hela tehnika, akustika KM E TU S K O- VR 77V / CENTER IVANČNA GOR/CA: _KMETIJSKI DEL tel.: III/7NN 7-624 srrdslva zn zaščito in varstvo raslim razsula žita kartiza. ječmen umrlimgmtflla/m PRtDSBZOSSKIH i t.NAH srmrnska kartiza. srmrnski krompir gOtpodlt\Jtkl plin zbiramo naročila za kokoši nesnice (01'/7HH7-II24I I RINI DEL - tel.: 0I/7HH7-622 semena vrlnin, zemlja za pikiranje. lomi. korila hrana in pripomočki za malr Hvali lir hrami za zunanji-plu ilarilni program ZA NAKUPE SE PRIPOROČAJO TUDI MERCATORJEVE ERANSIZNE TRGOVINE Z ŽIVILI: OBLIH m s l //V MESNICA IVANČNA GORICA Url-: 01/7U7-6M) SI- TRGOVINA MULJAVA -»" t*l OI/7HN7-OHO Gospa Helena in gospod Kobi Kutnar sta v Kadohovi vasi vpeljala sedaj že tradicionalno navado, da na prvi novoletni dan za slučajne goste zapreta svojo picerijo, povabita pa k sebi vse vaščane. Radi smo se odzvali in napolnili domala ves prostor. S to lepo gesto zakonca Kutnar nista le dokazala svojo sicer že znano prijaznost in (»dprtost - storila sta še veliko več. Koliko besed "srečno" je bilo izgovorjenih na tem srečanju, koliko prisrčnih stiskov rok, pospremljenih z lepimi željami, ki so si jih izrekali vaščani med seboj. Prepričan sem, da so bile izrečene želje iskrene. Helena in Robi, hvala! Čeprav vem, da posebne zahvale ne potrebujeta, sem to zapisal le zato, ker želim, da bi bilo v naši vasi vedno tako in enako tudi drugod. V imenu skupine vaščanov II). OBVESTILA kmetijske svetovalne službe Do 31. marca 2004 lahko na Carinski upravi v Ljubljani vložite zahlevek za polovično vračilo trošarine za goriva in maziva za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Obvezne priloge so: • oštevilčeni računi • izjave o zakupu (če jih imate) • podpisano pooblastilo vseh polnoletnih članov gospodinjstva, če je več upravičencev Na ha njive ali travnika pripada 150 1 D-2, na ha gozda 60 I D-2, na h;t trajnega nasada pa 420 1 D-2. Izpolnjene obrazce pošljite na naslov: Carinski urad Ljubljana Oddelek za trošarine Šmartinska 152 A 1000 LJUBLJANA Ponovno pozivamo vse kmetovalec, ki še niso opravili tridnevnega izobraževanja o varni in pravilni uporabi fitolarmacevtskih sredstev, da se prijavijo pri Kmetijski svetovalni službi. Tečaj bo organiziran predvidoma v jesenskem roku. Klavno in posebno premijo za živino, ki ste jo oddali od I. jan. do 30. jun. 2004. lahko uveljavljate od L do 15. julija 2004. Darka Zupani 1'uš Kl l'l HI IKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Oddelek /a upravno notranje zadeve Kolodvorska 2. 1290OROSI 'l'l.ll Tel.: (U 7810 ''im ' I ax: oi 7810 919 RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE V LETU 2004 VIDEM DOBREPOLJE (pri gostilni Majolka) lorek, 9. 3. 2004, četrtek, 11.3.2004. torek. 7. <). 20(14. MULJAVA (pri trgovini Kmetijske zadruge) torek, 16. 3. 2004. ZAG RADEČ (pri trgovini Kmetijske zadruge) četrtek. 18. 3. 2(K>4. torek. 7. <>. 2004. RADOHOVA VAS (pri gostilni Johan) torek. 23. 3. 2004, četrtek. 25. 3. 2004. torek. 14. 9. 2004. od K. do 16. u renti 13. do 17. ure od K do II. ure od K. do 16. ure od K. do 16. ure od 13. do 16. ure od H. do 16. ure-od 13 (In 17. ure od K. do 12. ure Nevenku Dolgan, uitiv.dipl.pruv. načelnica ANVMJ RUS s.p. Šentvid pri Stični 97 a, 1296 Šentvid pri Stični GSM: 041 620 179, Fax: 01 780 00 05 POPRAVILA - VSEH VRST MOTORNIH ŽAG - KOSILNIC - MANJŠIH KMETIJSKIH STROJEV STRAN STARI OBČINA IVANČNA GORICA ORGANIZACIJSKI ODBOR POHODA PO JURČIČEVI POTI VAS V LETU VELIKEGA PRAZNOVANJA 160- LETNICE ROJSTVA JOSIPA JURČIČA PRIJAZNO VABI NA TRADICIONALNI XI. POHOD PO JURČIČEVI POTI, KI BO V SOBOTO, 6. MARCA 2004. ZAČETEK POHODA JE V VIŠNJI GORI MED 7. IN 10.URO. SVEČANI ZAKLJUČEK POHODA S PESTRIM KULTURNIM PROGRAMOM - NASTOP MPZ IZ LOPARJA NAD KOPROM IN PRIZNANEGA HUMORISTA SAŠA HRIBARJA - BO NA JURČIČEVI DOMAČIJI NA MULJAVI OB 11.30. SLAVNOSTNI GOVORNIK BO VLADO ŽABOT, PREDSEDNIK DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV. PREŽIVITE DAN V ČUDOVITI NARAVI! \^JJJ> GMAJNA SlTltLd. o. o. Cisttrcijanskg. opatija Stična Stična 17 SI -1295 Ivančna (Jerica SLOVi. I '(O Zauradcc mu« milradc m milradc a moI cpm le) *»I **f-'<%-\* Poslovalnici Mobi t cnlcr hiiiicNi Gorica odprlo od ''<«i do I" ih> iiic m oh sobolali od '"hi 12 im ure 14 STRAN REGIJSKO GASILSKO TEKMOVANJE V STIČNI 18. oktobra 2003 se je ob 9. uri v Stični začelo regijsko gasilsko tekmovanje Regije Ljubljana II, ki zajema naslednje občine: Dobrepo-Ije, Grosuplje, Kočevje, Loški Potok, Ribnica in Ivančna Gorica. Na regijskem tekmovanju je sodelovalo 106 tekmovalnih enot oziroma 1182 tekmovalcev, od tega 18 enot pionirjev. 6 enot pionirk. 16 enot mladincev, 9 enot mladink, 15 enot članov A, 12 enot članic A. 13 enot članov B, 7 enot članic B. 9 enot starejših gasilcev in ena enota starejših gasilk. Vse te enote so se na občinskih tekmovanjih uvrstile med prve tri oziroma so dosegle normo, ki jo je predpisala Gasilska zveza Slovenije. Tekmovalce so spremljali tudi mentorji in številni navijači, tako da je bilo v Stični zbranih več kot 1350 gasilcev iz šestih občin. Pri izvedbi tek- PIONIRJ1 movanja je sodelovalo 150 gasilcev, od tega 70 sodnikov gasilskih in gasilsko-športnih disciplin in 80 članov komisije za red in prvo medicinsko pomoč. Na otvoritvi tekmovanja so navzoče enote pozdravili predsednik tekmovalnega odbora, regijski poveljnik Regije Ljubljana II, Leon Behin, predsednik gasilske zveze Ivančna Gorica Lojze Ljubic in vodja tekmovanja, poveljnik Gasilske zveze Ivančna Gorica, Lovro Markovič. Tekmovanja so se udeležili tudi predstavniki občin, in sicer župan občine Dobrepoljc Anton Jakopič, direktor občinske uprave občine Dobrepolje Anton Rus in župan občine Loški Potok Janez Novak. Tekmovanje pa je obiskal tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič. pionirke: Zaključek tekmovanja z raglasitvi-jo rezultatov je bil ob 17. uri. Prve tri uvrščene ekipe so prejele pokale in pravico do udeležbe na državnem gasilskem tekmovanju prihodnje leto. Zaključka so sc udeležili tudi predstavniki iz vsega šestih gasilskih zvez. Po pozdravnem nagovoru župana občine Dobrepoljc Antona Jakopiča ter pozdravu regijskega poveljnika Leona Behina in predsednika gasilske zveze Ivančna Gorica Lojzeta Ljubica je sledila razglasitev rezultatov in podelitev pokalov. Konkurenca je bila precejšnja, saj so na regijskem tekmovanju nastopile najboljše ekipe iz šestih gasilskih zvez. Naše enote so se kar dobro odrezale. Rezultati pa so bili taki: Mhm Prostovot^itskodru,^ Gasilska zveza 1. Cušperk Grosuplje 2. Gatina Grosuplje 3. Mahovnik Kočevje 4. stična Ivančna Gorica 7. lludo-lvančna Gorica Ivančna Gorica 9. Krka Ivančna Gorica MLADINCI Mesto Prostovoljno gasilsko društvo Gasilska zveza 1 . Predgrad Kočevje Ciatina Grosuplje 3. č'ušperk Grosuplje 4. Šentvid pri Stični Ivančna Gorica 5. Hudo-Ivančna Gorica Ivančna Gorica 7. Krka Ivančna Gorica ČLANI A Mesto Prostovoljno gasilsko drušrs'o Gasilska zveza 1. Hrastov Dol Ivančna Gorica 2. Kl inja vas Kočevje 3. Gatina (irosuplje 4. Kriška vas Ivančna Gorica 5. Korinj Ivančna Gorica ČLA1NI B Mesto Prostovoljno gasilsko društvo Gasilska zveza 1. Kadohova vas Ivančna Gorica 2 Ponova \as C irosuplje 3. Stara t erkev Kočevje 4. Dob pri Šentvidu Ivančna Gorica 10. lludo-lvančna Gorica Ivančna Gorica STAREJŠI CASILCI Prostovoljno gasilsko društvo Gasilska zveza 1. Grosuplje Grosuplje 2. Ponova VAS Grosuplje 3. Stara Cerkev Kočevje 6. Krka Ivančna Gorica S. Hudo-Ivančna Gorica Ivančna Gorica Mesto Prostovoljno gasilsko društvo Gasilska zveza 1. Zagradec Ivančna Gorica 2. Sveti Gregor Ribnica 3. Račna (irosuplje MLADINKE Mesto Prosi,ivoljnn gasilsko društvo Gasilska zvezo i. Loži ne Kočevje 2. C ušperk Grosuplje 3. Krka Ivančna Gorica 4. Stična Ivančna Gorica 5. Zagradec Ivančna Gorica ČLANICE A Mesto Prttstovttljno gasilsko ,trustvt> Gasilska zveza !. Dolga vas-Kočevje Kočevje 2. Grosuplje Grosuplje 3. Korinj Ivančna Gorica 7. Hrastov Dol Ivančna Gorica ČLANICE B Mesto Prt/stovoljno gasilsko društvo Gasilska zvezu 1. Polica (irosuplje 2. Ponova vas Grosuplje 3. Šalka vas Kočevje STAREJŠE GASILKE Mesto Proslt)voljno gasilsko društvo Gasilska zveza I. Šalka vas Kočevje Ob tej priložnosti se Gasilska zveza Ivančna Gorica zahvaljuje tudi vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi Regijskega gasilskega tekmovanja, in sicer: Cistercijanskemu samostanu Stična, ge. Angeli Lampret, g. Franciju Noseiu, (hnovni šoli Stična, Krajevni skupnosti Stična, podjetju Rekon, Letalskemu klubu Šentvid pri Stični, podjetju Universal Malo Hudo, podjetju Adria, Gasilski zvezi Kočevje, Avtoseni.su Kavšek iz Višnje Gore, ge. Jožici Lavrih, Franciju Keku mi, g. Antonu Jevnikarju, Foto Travniku iz Višnje Gore, vsem sosedom PGD Stična, članom sekretariata in nenazadnje Prostovoljnemu gasilskemu društvu Stična ter vsem ostalim, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi regijskega tekmovanja. GZ IVANČNA GORICA DELOVNI NAČRT K0RK IVANČNA GORICA ZA LETO 2004 1. Celo leto bomo skrbeli za socialno ogrožene in bolne ter jih obiskovali in obdarili. 2. Za dan žena bomo obiskali vse žene, stare več kot 80 let, v KS Ivančna Gorica in Domu starejših občanov Grosuplje ter naše občane, ki so razseljeni po ostalih domovih po Sloveniji. 3. Dvakrat bomo organizirali odvzem krvi - spomladi in jeseni 2004. 4. Obiskovali bomo vse dolgoletne člane RK ob njihovem jubileju - 90 let, saj se nam jih tudi v letu 2004 obeta kar nekaj. 5. Sodelovali bomo ob morebitnih elementarnih nesrečah - samo za naše dolgoletne člane. 6. V poletnih mesecih bomo organizirali pobiranje članarine, ki je v celoti namenjena za nakup hrane, daril ter sveč ob morebitnih pogrebih naših članov. 7. V enem od jesenskih mesecev bomo podelili priznanja vsem jubilejnim krvodajalcem ter jim priredili kulturni program s skromno zakusko. 8. V decembru bomo obiskali starejše od 80 let ter težko bolne otroke in starejše (če bodo sredstva zbrana v zadostni količini). 9. Po potrebi bomo sodelovali pri morebitnih pripravah za izgradnjo Doma starejših občanov v Ivančni Gorici. Lojzka Sever Predsednica KORK Ivančna Gorica OBISKOVALE SMO Tudi v letu 2003 smo v decembru obdarovale vse nad 80 let stare, liste bolne /a katere smo izvedele ter revnejše otroke, bolne / boleznijo multiplo sklero/o pa tudi Motozovih i/. Planine nismo izpustile. Za vse smo napravile 9I paketov ter jih osebno dostavile, kolikor pa je čas dopuščal tudi poklepetale z njimi in njihovimi bližnjimi. Odpravile smo se tudi v Dom starejših občanov Grosuplje, kjer smo obiskale in obdarile vseh 176 oskrbovancev. Bilo je zelo ganljivo, saj so bili vsi veseli, da na njih tudi to leto nismo pozabili. Željni besed in stiska rok so posamezniki pokazali ganjenost tako, da so jim polzele solze žalosti in sreče hkrati, saj so tako dobili občutek, tla niso otl vseh pozabljeni. Za nas - bile smo štiri članice Upravnega odbora KORK Ivančna Gorica je bil ta dan zelo naporen. Starejši si, bolj čutiš z njimi in se vdajaš v vsakdanjost sedanjega časa ter vidiš, kako se domovi ostarelih polnijo. Skoraj nihče od starostnikov nima več možnosti ostati doma, saj tempo današnjega časa narekuje življenje čedalje bolj na krut, ncpotrpežljiv in skoraj nečloveški način. Kam nas bo to sploh pripeljalo? Dom /a starejše občane (irosuplje je do zadnjega količka poln, zato se z vprašanjem ob tej priliki obračamo na župana občine Ivančna Gorica - kdaj in kje bo dom v Ivančni (lonci? Že sedem let je minilo, odkar smo na Županstvo Občine Ivančna Gorica dali s strani naše KORK sklep, da je potrebno začeli z gradnjo tovrslegan doma, a se ni zgodili še nič. Morda bo do realizacije prišlo takrat, ko bodo dom potrebovali sami? Težave s tem, da imamo naše krajane razdrobljene v domovih širom po Sloveniji, nam obiske zelo otežuje, saj so dražji in težje i/vedljivi. Tako imamo naše krn Jane v Krškem, Trebnjem, Ljubljani, na Gorenjske itd. Zakaj? Temu bo potrebno reči ne. < 'krnice KORK. ki so sodelovale />n /lakiranju in raznosu paketov 13.12.2003. Ob tej priložnosti sporočamo, da smo obiskali posebej tiste 90 - letnike, ki so bili Člani Rdečega križa Ivančna Gorica. V letu 2003 smo tako obiskali: -Terezijo Piškur iz Gorenje vasi. ki je sedaj v Domu v Grosupljem, 90 let pa je dopolnila 22.02.2003. -Frančiško Kastelic po domače Dremljevo mamo i/ Ivančne Gorice, ki domuje v domu v Trebnjem, na dan svojega '.10. rojstnega tlne - 17.07.2003 pa je bila v Ivančni Gorici pri hčerki Mariniki Mišic, -Marijo Kralj iz, ljubljanske ceste v Ivančni Gorici, ki je svojih 90 let dopolnila 18.10.2003 in -Aniona Ostanka i/ Vrhpolja - Ivančna Gorica, kije 90 let dopolnil 12.12.2003. Izkoriščamo priložnost in se v imenu KORK Ivančna (iorica iskreno zahvaljujemo evelličarki in aranžerki Andreji Klcmcnčič - Novak, ki nam darila za 00 letnike lepo in brezplačno aranžira ter lastniku slaščičarne v Ivančni Gorici, ki nam torte za 90 letnike izdela kvalitetno in po nižji ceni. Hkrati se zahvaljujemo vsem krajanom KS Ivančna Gorica, ki so darovali 1.000 SIT na družino. Denar smo porabili za naše krajane, in sicer za: dan ženit, jubileje - 90 let, pogostitev jubilejnih krvodajalcev ter za novoletne obiske. V naši KS zberemo približno 400.000 SIT, kar nam ne zadostuje za kritje vseh naših načrtovanih potreb, zato moramo sredstva iskati tudi drugje. Trdno pa zavračamo govorice posameznikov, ki vztrajno trdijo, da denar, ki ga poberemo, odvajamo v Ljubljano. To ni res, saj Z ljubljanskimi organi Rdečega k riža ne sodelujemo in nismo nikoli sodelovali, zato prosim vsakega, ki ima 0 našem delu takšno mnenje, da nas obišče in se o tem osebno prepriča. Lojzka Sever predsednica KORK Večja darila za naše občane, manjše pa zu vse ostale oskrbovance Doma starejših občanov (irosuplje STRAN 19 Osnovna šola Stična Vpis otrok v prvi razred devetletne osnovne šole za šolsko leto 2004/2005 Na Osnovni šoli Stična bomo februarja 2004 vpisovali otroke, rojene od 1. januarja 1998 do 31. decembra 1998, v 1. razred devetletne osnovne šole. Vpis bo potekal na matični šoli in na podružničnih šolah od ponedeljka, 9. februarja, do četrtka, 12. februarja. Naknadni vpis bo v sredo, 25. februarja 2004, od 8. do 14. ure. VESELI DECEMBER V VRTCU "SONČEK" V ZAGRADCU V ponedeljek, S. 12. 2003, smo se starši skupaj /, našimi "Sončki" udeležili skupnega srečanja v Kulturnem domu v Zagradcu. Tam smo si ogledali lutkovno igrico Mojca Pokrajculja, ki sojo pripravile in zaigrale vzgojiteljice VV/. Vrtec Ivančna Gorica, potem pa nas je obiskal težko pričakovani Dedek Mraz, Ta je otroke obdaril s čokolado in bonbon-eki, za igro v vrtcu pa jim je prinesel novih igrač. V vrtcu pa se je decembra dogajalo še mnogo stvari. Otroci so se pogovarjali 0 praznikih, dobrih možeh, presenečenjih. S pomočjo vzgojiteljic so okrasili igralnico, garderobo, izdelovali okraske iz slanega testa, papirja, okrasili smrečico, izdelovali voščilnice, slikali, lepili. Naučili so se nekaj novih pesmic, deklamaeij, prisluhnili pravljicam. Decembra so bili otroci iz vrtca v Zagrađen veseli in srečni, njihove očke pa polne presenečenj. Mamicu line Zupančič V časopisu Novice smo prebrali žalostno novico o družini iz Ljutomera. Že tako zelo revni 9-članski družini sc je zgodila tragedija. V nesreči jim jc umrl oče - edini zaposleni v družini. Zato smo sc skupaj z razredničarko pogovarjali, kako bi jim lahko pomagali. Tako smo zbrali veliko nam ljubih igrač in nekaj denar ja. Pozanimali smo se še za njihov naslov in jim darilca z voščilnico tudi poslali. Vsi skupaj močno upamo, da smo jim vsaj malo polepšali praznike. Dijaki in dijakinje 2. F z razredničarko .lozico Slnnole NOVI RAVNATELJ MILAN JEVNIKAR Na Srednji šoli Josipa Jurčiča je letošnje novo leto prineslo novega ravnatelja. Po 16 letih uspešnega ravnalel-jevanja se je profesorica Milena Vrenčur upokojila. Tako je novi ravnatelj postal dolgoletni profesor matematike Milan Jevnikar iz Višnje Gore. O vizijah in željah za prihodnost je spregovoril v naslednjem kratkem intervjuju. Kakšne so vaše vizije za prihodnost, sedaj ko ste na mestu ravnatel- ja? Cisto izdelane vizije seveda še nimam. Na mestu ravnatelja sem formalno od prvega januarja, dejansko pa od petega, torej takoj po novoletnih praznikih. Vsekakor nameravam ohraniti ugled šole, ki smo ga s sodelavci uspeli zgraditi, saj poučujem na srednji šoli že 24 let. Menim, tla bi bilo najbolje ohranjati obstoječe dobro stanje, vsekakor pa uvesti tudi kakšno spremembo, ki bi vse skupaj še izboljšala. Ker smo s selitvijo OŠ Stična v novo šolo pridobili v last in uporabo vse prostore šolskega centra, se možnosti za razvoj šole ponujajo kar same od sebe. Imate v mislih kakšno spremembo? J a, že moja predhodnica je načrtovala, da bi v šolo pripeljali šc en nov program, in sicer program Vzgojitelj predšolskih otrok. Na Ministrstvu za šolstvo imamo že vlogo za pridobitev tega programa. Upamo, da bo ugodno rešena že do informativnega dneva, ki bo v drugem tednu februarja, da bi program lahko takrat že predstavili bodočim dijakom. Sedaj imamo programe splošna gimnazija in strokovna ekonomska gimnazija, program srednjega strokovnega izobraževanj;! ekonomski tehnik, program srednjega poklicnega izobraževanja trgovec in nadgradnjo poklicnega izobraževanja, program poklicno tehniškega izobraževanja ekonomski tehnik, ti. program tri plus dva. Sicer pa je ideja za prihodnost tudi uvedba višješolskega programa, čeprav je pridobitev lakega programa precej težavna. Sčasoma se bo verjetno tudi pri nas število dijakov začelo zmanjševati, zaradi padanja natalitete. Pri nas to sedaj sicer še ni problem, vseeno pa moramo o tem razmišljati dolgoročno, predvsem tako. da bomo ponudili čim več različnih programov. Potem ko so se odselili osnovnošolci, imamo sorazmerno veliko prostora - ves šolski center je namenjen samo srednji šoli. Letos smo lahko prvič vpeljali samo enoiz-menski pouk. Ker je slavbo težko vzdrževati, če ni optimalno zasedena Z dejavnostjo, se bomo morali potruditi in poskrbeti, da bo polna. Ena zanimivih idej je organizacija kakšnega oddelka za odrasle. Skratka, marsikaj zanimivega je moč načrtovati; upam, da nam bo v Srednji šoli Josipa Jurčiča kaj od tega tudi resnično uspelo. Kako ste se odločili, da boste kandidirali za ravnatelja? V bistvu nekih resnih načrtov, da bi kandidiral za ravnatelja, nisem imel nikoli, čeprav me je šola vedno zanimala tudi z "druge plati", torej ne samo kol učitelja. Letos pa so se okoliščine tako zasukale: dosedanja ravnateljica se je upokojila, pa sem se pač odločil sprejeti tudi ta novi izziv. Vedno sem se odlično počutil v razredu, dobro sem se razumel z dijaki, zato jih bom gotovo zelo pogrešal. Sedaj bom poučeval le en razred za svojo dušo, pa tudi. da nekako obdržim stik z dijaki. Vesel sem, da sem imel pri kandidaturi za ravnatelja ves čas veliko podporo svojih sodelavcev, in mislim, da bo to odlična osnova za dobro sodelovanje in kolegialne odnose v kolektivu tudi za naprej. Je pa seveda ta funkcija izpostavljena in nehote včasih pride do odločitev, ki žal niso in ne more jo biti vsem pogodu. Upam, da bom zmogel toliko modrosti, da bi bilo bolečih in neljubih odločitev čim manj. Sicer ste na tem položaju le kratek čas, pa vendar: kakšni so vaši trenutni občutki o ravnateljevanju? Redno šolsko delo se hvalahogu ne ozira na menjave v vodstvu, saj so vse stvari zelo utečene in take spremembe zato ne vplivajo na delo. Menim, da je, na žalost, ravnatclje-vanjc preveč menedžersko obremenjeno. Nenehno je treba skrbeti za dokumentacijo, za "papirnate vojne" z ministrstvom, za pridobivanje in pametno delitev finančnih sredstev. Vedno je treba skrbeti, da ne zamudiš predpisanih rokov pri uveljavljanju svojih zahtev do ministrstva ... Tako ostane za tisto čisto pedagoško delo, sodelovanje z učitelji, za pomoč pri izboljševanju učnih metod v bistvu premalo časa. Upam, da si bom lahko delo in čas organiziral tako. da se bom posvetil tudi temu, kar je po mojem mnenju bistvo ravnateljevega tlela. Kaj pa pevski zbor? (Smeh.) Za mladinski pevski zbor, ki ga vodim na šoli, si bom še vedno vzel čas. Poleg samega veselja do tega dela, tudi zato, da ohranim slik z dijaki, da jih čimveč spoznam in da zaznam njihove težave in morebitne želje. Ravnatelj bi moral načeloma poznati vse dijake, a to je težko, saj je na šoli okoli 800 dijakov v 2K oddelkih. Moram povedati, da sem bil tudi sam dijak te gimnazije in pevec v takratnem, tudi "ravnateljičinem", pevskem zboru, zato bom zbor vodil malo tudi zaradi te tradicije naše šole Sašu Senicu Razvedrilo + matematika = razvedrilna matematika Za matematiko je slišal gotovo it vsak, da pa obstaja tudi razvedrilna matematika, se bo marsikomu zdelo čudno. Razvedrilo je nekaj, kar nas spravlja v dobro voljo, kar nam povzroča dobro razpoloženje in s čimer sc radi ukvarjamo v prostem času. Matematiko pa je z vedrim razpoloženjem in prostim časom veliki večini ljudi kar nekako težko povezati. Septembra 2003. jc na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani potekalo že 14. državno tekmovanje v razvedrilni matematiki. Tekmovanje organizira in izpelje komisija za razvedrilno matematiko, ki deluje pod okriljem Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Zbralo se nas je okrog tristo tekmovalcev, ki smo se prebili skozi predhodne kvalifikacije. Razporejeni smo bili v tekmovalne skupine po letnikih, od osnovnošolcev preko dijakov do študentov in odraslih. Čeprav sc tudi na takih tekmovanjih sodelujoči tolažimo z olimpijskim načelom "Važno je sodelovati...", naj povem, da sem v svoji kategoriji, to jc med dijaki četrtih letnikov srednjih šol, uspel osvojiti prvo meslo. Vsi. ki jih zanima, kako izgleda tako tekmovanje, si lahko podrobno poročilo o tekmovanju vključno z nalogami in seve- da tudi rešitvami ogledajo v tekmovalnem biltenu, ki vsako leto izide kot priloga druge številke revije Logika &. razvedrilna matematika. Organizatorji tekmovanja se trudijo, da bi razvedrilna matematika našla svoje mesto tudi med izbirnimi predmeti že v osnovni šoli. Razvedrilna matematika je namreč način predstavitve delov elementarne matematike v obliki ugank, ki jih je mogoče rešiti brez opredelitve novih matematičnih pojmov, čeprav je v ozadju določena teorija. l/>gičnc uganke, to so uganke, ki jih rešujemo s sklepanjem, so le manjši del problemov, ki jim rečemo tudi možganski orehi ali zabavne matematične naloge. Ce naloga zahteva /nanje osnovnih računskih operacij, odnosov meti števili in poznavanje temeljnih geometrijskih pojmov, ki ne presegajo osnovnošolske matematike, potem logična uganka preraste v matematično razvedrilno uganko, za reševanje katere je logično mišljenje nujno. V društvu matematikov so mnenj,'!, da bi morali učenci pridobivati še več sposobnosti natančnega izražanja in logičnega sklepanja, prostorske predstavljivosti, računskih postopkov, razvijati pomnilne sposobnosti in sposobnost računanja mi pamet, spoznati estetsko vrednost matematike in nenazadnje pridobivati tudi smisel za humor. Obstaja veliko knjig, tudi prevedenih v slovenščino, in šc več internet-nih strani, kjer lahko vsi, ki vas tO področje zanima, najdete marsikaj. Vedno so zanimive logične naloge o otoku lažnivcev, o resnicoljubnih vitezih in vedno lažnivih oprodah, matematika in triki z vžigalicami, kitajska sestavljanka tangram. japonski origami. kript a t it rn i in aritmetične uganke, enostavne igre s števili in iskanje zmagovalnih strategij pri igrah na srečo, šah, nemogoči predmeti, sterc-ogrami. šifriranje, kombinatorika in še in šc. Izgubiti je treba strah pred matematiko, pred groznimi šolskimi, kon-trolkami in morečirni domačimi nalogami, saj je matematika prav zanimiva, poučna in zares tudi razvedrilna. Prepričajte se sami, če ne verjamete! Mitja Linee, 4.1 Gimnazija Josipu Jurčiču Ivunčnu < ioni a 20 STRAN OKRASEVANJE CENTRA ZA SOCIALNO DELO 4. DECEMBER 2003 Mesec veselih pričakovanj se je že začel in čas je bil, da postane tudi Center, ki je ves pust čakal na naš prihod, prijetnejši in bolj vesel. V Nušini sobi se je zbrala ena skupina otrok in nas prostovoljcev, v Matejini pa druga. V prvi smo izdelovali božično-novoletne voščilnice, v drugi pa smo se pripravljali na to. da odenemo ves Center v vesele praznične barve. Zlata barva tu, bleščice tam, pa cel koš želja za srečno novo leto in vesel božič je zaznamovalo naše izdelovanje voščilnic. Sestavljali smo pisane verige in papirnate bombone, pa na novoletno jelko nismo pozabili in smo jo prav lepo okrasili. Vsaka vrata na Centru smo ozaljšali s kakšno verigo in umetelno izdelano voščilnico z mnogimi željami za novo leto. ČAROVNIK V KLUBU GROŠ 12. DECEMBER 2003 Tokrat smo se namesto na Centru zbrali v klubu Groš. kjer so nam prijazno odstopili prostor za nastop čarovnika. Prišel je čarovnik David -najboljši čarovnik na svetu. Pokazal nam je čarovnije, ob katerih smo ostali le začudeno odprtih ust, in vse skupaj začinil še z obilico otroškega smeha - na svoj račun, seveda. Pri vsaki čarovniji je sodeloval eden od otrok kot čarovnikov pomočnik, in ko se je ravno zdelo, da so otroci razkrinkali kakšno njegovo čarovnijo kot navaden trik, seje spretno izmuznil in čarovnija je ostala čarovnija. Na koncu pa jc naučil otroke še zanimivega trika z robčkom in to, kako izdelovati živalice iz balonov. Vsak jc dobil enega ali dva že napihnjena balona in nekaj še nenapihnjenih, nato smo vsi izdelovali najprej kužka, nato pa še laboda. Seveda niso bile vse balonaste živalice na prvi pogled podobne temu, kar naj bi predstavljale, a to ni pomembno, saj nam je pomagala bujna otroška domišljija. LUTKOVNA PREDSTAVA IN BOŽIČEK 19. DECEMBER 2003 Spet smo se zbrali v klubu Groš in veseli dogodek se je začel s pisano lutkovno predstavo. Pred nami so se zvrstili različni barvni svetovi, v katerih so poznali le po eno barvo in kjer je bilo vse le oranžno ali zeleno, tudi otroci. Bratec in sestrica - Pisanko in Pisanka - pa sta popotovala po teh svetovih in spoznavala, kako v vsakem enobarvnem svetu ljudje ne marajo drugih barv, ampak se jih celo bojijo. Pa sta se Pisanko in Pisanka odločila, da bosta pomagala ubogim otrokom, ki so vsi pogrešali druge barve v svojem svetu. Otroci iz različnih svetov so se končno združili in ustvarili svet mavrice, kjer so bile vse barve in ni bilo pomembno, kako je kdo obarvan. Nato jc nastopil Božiček, ki smo ga morali kar trikrat na ves glas poklicati, da je prišel med nas. Vsakega otroka jc obdaril s prelepim darilcem, nam prostovoljcem pa jc presenečenje prihranil za konec, ko so otroci že odšli, in nas pogostil s štirimi velikimi picami ter obdaril s krasnimi darilci. Lianka Varga OGLEDALI SMO SI OČKOV VRTEC V mrzlem popoldnevu v petek, 14. novembra, smo se zbrali pred Centrom za socialno delo v Grosuplju. Veseli otroški obrazki so sijali v mrak v pričakovanju "velikega" dogodka. Ko smo se zbrali tako veliki kot mali v zadostnem številu in ko nas je ura že malce preganjala, smo se odpravili proti kinu. Veliki smo morali paziti, da sc nam mali v svoji navdušeni naglici ne izmuznejo na cesto. Tako smo v veselem vzdušju prispeli do kina, kjer se nam je pridružila še manjša skupinica zamudnikov. Posedli smo se vsevprek po kinu in nestrpno pričakovali začetek predstave. In že so se ugasnile luči in odpravili smo se na VIKEND V ZAPOTOKU Prostovoljci in otroci iz Grosuplja in okolice smo v okviru Centra za socialno delo Grosuplje izvedli še en vikend tabor v kraju Zapotok ter združili prijetno s koristnim. V petek. 7. 11. 2003, je izpred Centra odpeljal avtobus s tridesetimi potniki. Destinacija: Zapotok nad Igom. namen: druženje in zabava. Dež ob prihodu nas je takoj pregnal v notranje prostore, ki so postali naš dom za tri dni. Najprej smo se udobno namestili in pripravili spalne prostore, nato pa razporedili še material v dnevni prostor in hrano v kuhinjo. Sledil je spoznavni večer, ki je potekal bolj napeto kot ponavadi, saj smo imeli kar nekaj novih obrazkov med prostovoljci in otroki, zato je bila zmedenost z imeni pričakovana, a je smeh ob tem pomagal prebiti led in druženje seje začelo. Preverili smo svoje risarske sposobnosti in skupaj izdelali plakate s pravili, plakat za naj kuharsko skupino, za naj poštarja, plakat za drevo pričakovanj in barometer počutja (vsi plakati služi- jo kot pomoč pri organizaciji dela in preverjanju vzdušja na taboru, kot ga ustvarijo udeleženci in prostovoljci). Najboljši del spoznavnega večera je žrebanje skrivnega prijatelja: izžrebaš ime udeleženca in nato s pozornostjo skrbiš zanj, mu pišeš sporočila, rišeš risbice ... Večer smo zaključili z raznimi družabnimi igrami, ki so pospešile dinamiko skupine (pokanje balonov, igra z odejo, sadna solata). Ura za spanje se je hitro premikala proti soboti in nekateri so/smo vztrajali do četrte ure zjutraj. V soboto po zajtrku smo zapeli našo pesmico in nato začeli priprave na tekmovanje v namiznem tenisu. Sami smo morali izdelati loparje iz lepenke in čez dobro uro smo že zagreto tekmovali. Najprej ogrevanje, nato pa je šlo zares: četrtfinale, polfinale, finale in - zmagovalec. Skupina otrok in nekaj prostovoljcev potovanje v domišljijski filmski svet. Prisrčno smo se nasmejali ob vragolijah malčkov v očkovem vrtcu in ob spodrsljajih očkov, ki so vodili vrtec. Preživeli smo prijetno urico in pol v temi, drug z drugim, ob ogledu filma v našem kinu. LIANKA VARGA pa jc v tem času izdelovala izdelke iz gline in barvala ter risala risbe, ki so razstavljene na CSD Grosuplje. Omeniti je treba tudi najnovejši frizerski salon, ki so ga ustanovile udeleženke tabora in poskrbele za pričesko in dobro počutje vseh nas (dekleta z daljšimi lasmi so imela kitke ali čopke, fantje in dekleta s krajšimi lasmi pa "špičke"). Vreme je dopuščalo kakšno urico nogometa in krajši sprehod. Večer smo zaključili z najboljšo risanko na svetu Ledena doba, ki jc ogrela vsa srca. Vsi smo bili zelo utrujeni in s spanjem ni bilo težav, zbujanje v nedeljsko jutro pa je pomenilo zaključek tabora, pospravljanje in odhod. Pred tem smo razkrili še skrivnega prijatelja, naredili ogledala (vsak vsakemu napiše pozitivno misel) ter podelili diplome za udeležence. Na vožnji proti domu v nedeljo popoldne pa smo si sonce pričarali kar sami, in to s prepevanjem slovenskih narodnih pesmi. Slovo pa pove vse: "Na ponovno snidenje". BRANKA PERC IN LIANKA VARGA PO PRAZNIKIH DISI December je čas pričakovanja. Z učenci prvega razreda devetletke na matični OŠ Stična smo se pogovarjali o praznikih ob koncu koledarskga leta in z najrazličnejšimi aktivnostmi poskrbeli, da sc so učenci pripravili na praznovanje. Že od prvih decembrskih dni naprej smo se pogovarjali o tem, kako praznujemo. Ogledali smo si fotografije, razglednice, koledarje, videoposnetke ... t (čenči so pripovedovali o svojih izkušnjah in našteli, kateri dnevi v letu so za njih pomembni in kako jih praznujejo. Decembrske praznične dni smo primerjali / osebnimi prazniki (rojstni dan), z družinskimi prazniki, s prazniki naše šole (otvoritev nove šole), z državnimi prazniki, z verskimi - krščanskimi prazniki ... Dogovorili smo se, da se bomo na letošnje praznike ob koncu koledarskega leta pripravljali ves december /, najrazličnejšimi dejavnostmi. Že prvi teden decembra smo se lotili urejanja učilnice. Izdelovali smo okrasne predmete i/, najrazličnejšega papirja, iz odpadnega materiala, iz gline in mase za oblikovanje. Preizkusili smo se v slikanju na sleklo, v modeliranju figur s sestavljanjem, v oblikovanju kompozicije enostavnih prostorov in razvijali zmožnost ustvarjalnega izražanja lastnih doživetij. V sklopu priprav je bilo tudi srečanje učencev, staršev in učiteljic, ki poučujemo nadebudne šcstlctnike. Zdelo se nam je prav, da del predprazničnega utripa doživimo skupaj, saj vsak na svoj način prispevamo drobcene kamenčke v mozaik oblikovanja otrokove osebnosti. Vsak učenec je izdelal izvirno vabilo za naše skupno srečanje. Vsi smo nestrpno pričakovali torkovo popoldne, ko so se učenci lahko predstavili staršem s plesom, petjem in dramatizacijo koroške pripovedke Mojca Pokrajculja, Sledile so ustvarjalne delavnice za otroke in starše. Izdelovali smo novoletne voščilnice v štirih likovnih tehnikah. Ob takem ustvarjalnem vzdušju v razredu je potekala tudi diapro-jekeija slik iz življenja in dela otrok v šoli od začetka šolskega leta pa do našega skupnega Srečanja. Ob zaključku srečanja je vsak otrok dobil v dar fotografijo, ki ga bo spominjala na prav poseben trenutek v šoli. V tretjem decembrskem tednu smo izvedli tehniški dan, katerega vsebina je bila izdelava okraskov za božično oziroma novoletno drevo. Izdelovali smo okraske iz najrazličnejših materialov in spoznali različne načine okraševanja. Pripravili smo zanimivo razredno razstavo. Učenci so pri delu pokazali veliko ustvarjalnosti in samostojnosti, Prav poseben predpraznični dogodek je bilo srečanje s prvoSolci podružnične šole Višnja (iora. Z avtobusom smo odpotovali novim dogodivščinam naproti. V telovadnici smo drug drugemu pokazali, kako spretni smo pri nošenju, ki st a I jen j ti. vodenju in metanju žog. Prijetno razigrani smo naše srečanje nadaljevali v učilnici, kjer smo se drug drugemu predstavili s pesmijo, plesom in prijetnim klepetom. V nadaljevanju srečanja pa smo si ogledali še glasbeno pravljico Rdeča kapica, ki sojo pripravili učenci tretjega razreda, ter predstavo Zvezdica v izvedbi učencev drugega razreda. Seveda tudi veselega rajanja, petja in plesa ni manjkalo in predpraznično dopoldne jc kar prehitro minilo. V zadnjem decembrskem tednu smo si v okviru kulturnega dne ogledali gledališko predstavo Taca muca. Doživetje predstave v pravem lutkovnem gledališču je bilo za učence poseben kulturni dogodek, saj so spoznali kulturno ustanovo čisto od blizu in občutili, kako se v njej primerno obnašati. Med sprehodom po Ljubljani pa so doživeli tudi praznično podobo mesta in jo primerjali s podobo praznično urejenega domačega kraja. Zadnji šolski dan pa smo imeli čisto pravo razredno novoletno praznovanje. Posladkali smo se, poslušali praznično glasbo, peli in plesali smo ter si prijazno voščili prijetne, vesele, zdrave, razigrane, srečne dni v novem letu. Majda Kovačii (imptrman, prof. razrednega pouku Osnovna šola Stična KOT FRIZERKA SEM OBISKALA VRTEC V VIŠNJI GORI Kako pričarati posebno vzdušje veselega decembra, so se zelo domiselno spomnile vzgojiteljice skupine Medvedkov v vrtcu Polžek in me povabile, da otrokom uredim pričeske. Poznam občutek mamic, ko hodijo k frizerju pred novoletno službeno zabavo, in mislim, da bi kaj podobnega želeli doživeti tudi otroci. Povabilo sem Spre- Igrali smo sc. bili so pridni in potrpežljivi, tako da sem drugega za drugim olepšala z, barvami, bleščicami in priponkami. Najbolj pogumne tlekliee so svoje spretnosti preizkusile tudi na meni. Milo nam je lepo. Njihovi zadovoljni pogledi in obrazi so mi govorili, da so vzgojiteljice zadele v polno. Lako polepšani bi bili prav gotovo pripravljeni čakali najdaljšo noč v letu. Na koncu sem izkoristila čas dobrih mož in jih razveselila z bomboni, vendar tudi jaz nisem ostala praznih rok. V zahvalo so mi naredili praznični venček in podarili knjižico s svojimi risbicami, ki bodo pristale v mojem arhivu spominov. Še vedno je v meni otrok in prebudili so ga. Ko bi jih le lahko velikokrat osrečila. Dovolile, da prebudijo še vas. Ana Klešnik STRAN 21 KRATKE KULTURNE DEDIŠČINA NAŠIH DOMOV Člani Društva upokojencev Novo mesto so pred dvema letoma ustanovili sekcijo Jutro, ki združuje ljubiteljske slikarje iz Novega mesta in okolice. Pred novim letom so se s svojimi deli predstavili v Likovni galeriji v Šentvidu pri Stični. Sekcija za ohranitev kulturne dediščine Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela pa je za razstavo prispevala stare predmete iz zbirk svojih članov. Sabina Išožel Morvat SIVL AS w ' /4. Ilustrirala Alc • Koželj NA MULJAVI BO TIHOTAPEC Muljavsko letno gledališče Josipa Jurčiča bo letos pripravilo predstavo Tihotapec. Pred kratkim so sc igralci že zbrali na prvem "sestanku", kjer so že delno razdelili vloge in začeli s pripravami. Za dramatizacijo knjige je poskrbela Danica Kastelic, ki bo predstavo tudi režirala. SIV LAS Novembra 200.1 je izšla nova knjiga Sabine Koželj Horvat (Malo Globoko pri Zagradcu) Siv las z. ilustracijami Anke Koželj, profesorice likovnega pouka v OŠ Stična in Višnja Gora. To je prvi, ne pa tudi zadnji projekt, ki sta ga sestri naredili skupaj. PESNIŠKI MARATON IN LIKOVNA RAZSTAVA TUDI LETOS Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični je tudi letos pripravilo pesniški maraton in likovno razstavo v počastitev kulturnega praznika. Organizator bi rad na tej prireditvi združil dve ustvarjalni področji in dal možnost kar najširšemu krogu ljubiteljev vezane besede, mladim in starejšim, da sc predstavijo s svojimi deli. Brali in peli pa bomo tudi pesmi velikega Prešerna v različnih jezikih. Začeli bomo z najmlajšimi, saj žc osnovnošolci pogumno zlagajo verze, in nadaljevali, dokler ne bo zmanjkalo besed. Lahko se vnaprej prijavile na naš naslov, lahko pa tudi na sami prireditvi. Prav vsakega udeleženca bomo veseli. Vsi, ki zlagate rime, ste vabljeni v likovno galerijo v Šentvidu pri Stični v petek, 6. februarja 2004, od 18. ure dalje. Lahko bosle prebrali svoje pesmi in predstavili svoje pesniške zbirke. Kar pogumno se torej podajte v naš kulturni hram, ki je sicer skromen in majhen, bo pa z vašim prispevkom postal lepši in bogatejši. Še naslova za prijave: Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela, Šentvid pri Stični 70 ali e-poštni naslov: kd.f vesel@email.si. OGLED RAZSTAVE IN VEČER AVTORSKIH STEREO DIAPROJEKCIJ Člani kulturnega društva likovnikov in njihovi prijatelji se bodo 25. januarja 2004 udeležili večera dinprojekcij v 3D tehniki, ki s posebnimi očali obiskovalcem omogočit prostorsko gledanje. Na ogled v viteški dvorani Cckinovega gradu so nas povabili člani Stereoskopskega društva Ljubljana. Z omenjenim društvom žc več let sodelujemo, med drugim je njihov član Tibor Gedei pripravil tudi dia- projekcijo ob 140- letnici slikarja Ferda Vesela. NOVOLETNI KONCERT KD GODBA STIČNA Čas neusmiljeno hiti in tudi prostor v našem časopisu je omejen, zato naj bo ta malo pozno objavljeni prispevek o 10. božično-novoletnem koncertu spomin in zahvala za prečudovito preživel večer ene od decembrskih sobot. Večeri so se daljšal i in vsi smo si želeli, da bi ujeli malo časa, ki tako hitro beži. Vsak ima toliko neodložljivega dela in le malokatera stvar bi ga lahko ustavila. Ljubiteljem glasbe iz Stične in okolice, nekaj pa jih je bilo celo iz naše prestolnice, pa ni bilo težko odriniti obveznosti in delo na stran, saj je Godba Stična vabila na 10. božično-novoletni koncert. V veselem pričakovanju smo prišli v kulturno dvorano v Stični, ki je bila kar premajhna za vse Z vabil je bilo mogoče razbrati, da bo program jubilejnega desetega koncerta zelo kvaliteten. V programskem listu so bile zapisane najlepše slovenske narodne pesmi in svetovne uspešnice, katerim slovensko uho rado prisluhne Koncert se je začel, godba je veselo zaigrala, vsem navzočim v dvorani se je dvignila temperatura, saj smo navdušeno prisluhnili. Po vsaki zaigrani skladbi smo godbenike nagradili z, gromkim aplavzom. Naj ne pozabim omeniti, da Sta gosta večera, g. Miloš Genorio - naš domačin - in ga. Dragica Čarman iz Ljubljane, s svojima zvonkima glasovoma naredila večer še lepši. A vse lepo prehitro mine! Vsi v dvorani smo želeli še kakšen dodatek, zato je dirigent Maks Kozole spet dvignil dirigentsko paličico in v našit srca se je ponovno naselila glasba. Ob zaključku je taktirko zamenjal za svoj inštrument in z godbeniki veselo zaigral, nato pa se je zahvalil vsem: godbenikom, dona-torjem in seveda nam, obiskovalcem. Našega druženja pa še ni bilo konec, saj se člani godbe radi poveselijo tudi po nastopu, zato obiskovalce povabijo, da se jim pridružijo na zakuski. Letos smo ugotovili, da so godbenice tudi prave slaščičarske umetnice. Napekle so veliko raznovrstnega in zelo okusnega peciva. Mislim, da sc lahko v imenu vseh. katerim glasba veliko pomeni, zahvalim za čudovito preživet večer. Prisrčna hvala vsem, ki se kljub skromnim sredstvom celo leto trudite in obiskujete glasbene vaje. da nam nato pričarate podobne večere, kot je bil ta, ki nas bo grel še veliko zimskih dni. I.B. MAVRICA IN STIČNA •JF9s* Skupina MAVRICA in kvartet STIČNA st;i vokalni skupini, ki delujeta že vrsto let. Obe nastopata samostojno, druži pa ju predvsem ljubezen do slovenske pesmi, medsebojno prijateljstvo in VESNA FA-B.IAN. ki ju uspešno vodi. Skupaj smo pripravili in izvedli že kar nekaj projektov, med katerimi sta naj- pomembnejša gostovanje na advent-nem petju na Dunaju, v letu 2002 pa projekt Božični koncerti dveh občin: Dobrepolje in Ivančna Gorica. Zaradi velikega odziva poslušalcev smo se odločili, da te koncerte ponovimo tudi v letu 2003; še več: razširili smo jih še na občini Grosuplje in Velike Lašče. Koncerti so bili predvsem v manjših krajih in manjših cerkvah, tako da smo lepote tega velikega praznika približali tudi preprostim ljudem, ki nimajo možnosti, da bi obiskali tovrstne prireditve v večjih središčih. Koncerti v Boš tanju, Podgori, Šent-pavlu, na Gradišču, v Strugah in Velikih Laščah so odlično uspeli. Veseli smo, da ste lepo sprejeli tudi našo priložnostno zgoščenko, ki smo posneli v cerkvi na Gradišču. Hvala vsem dobrotnikom, ki ste nam pri tem projektu pomagali. Nastopajoči se zahvaljujemo tudi gostoljubnim domačinom za odlično organizacijo, obiskovalcem (kljub majhnim prostorom se jih je zbralo več kol 700) pa za obisk in pozorno poslušanje. Upamo, da se v takem ali še večjem številu srečamo tudi na božičnih koncertih 2004. Dušan Kumnikar in Damjana Palčar KNJIŽNIC j\ v jyA.\i£j\iJ aDJiiyj PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure Šentvid: od 16. do 18. ure Krka: od 16. do 18. ure Enota Ivančna Gorica Podaljševanje gradiva preko Cesta II. grupe odredov 17 navadnega telefona: 1295 Ivančna Gorica 01 563 49 24 tel. št.: 787 81 21 Uporaba bibliofona preko mobilnega sikivancna(r^gro.sik.si telefona: 031 90 90 24 Tel. št. krajevnih knjižnic Krka: 780 20 91 Iskanje, podaljševanje in rezervacija Višnja Gora: 788 45 88 gradiva preko Interneta: Šentvid: 051 236 436 http://cobiss.izum.si ( e si prebral dobro knjigu, povej tO tudi meni. (S fotografske razstave Bralec bralcu) • Leto smo v knjižnici, kot sc spodobi, začeli s predavanjem na temo načrtovanja časa. • Ivanška mladina je odigrala in posnela nekaj zanimivih in zabavnih fotografij na temo Bralec bralcu. Na ogled bo do marca. • Dneva kulture se bomo spomnili 11. 2. ob 18. uri ob branju ljudskih pesmi, pogovoru, izdelovanju zobotrebcev (pravljica Mali klinček), igranju na citre in ljudskem plesu. Prireditev je primerna predvsem za predšolske otroke in osnovnošolce do 5. razreda. • Zakaj sc nc bi tudi knjižnice pohvalile z novoletnim obiskom? Tudi naša je pokala po šivih. Dobesedno. Dan pred novim letom je bilo 267 obiskovalcev, že v ponedeljek po njem pa 263. To je povprečno 30 ljudi na uro, do 60 v konicah, kar pravzaprav postaja žc kar utečena slika. Komentar menda ni potreben. 22 STRAN SIKD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica OI Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija T:+ 386 1 78 69 070, F.: + 386 1 78 69 075 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si FEBRUAR 2004 • Nova šola Ivančna Gorica, četrtek, 5. februar, ob 18. uri Tradicionalna svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku, z nastopom otroških in mladinskih pevskih zborov OŠ Stična, učiteljskega orkestra OŠ Stična in podelitvijo nagrad učencem 8. razredov in mentorjem za večletno uspešno delo na kulturnem področju. • OŠ Višnja Gora, petek, 6. februar, ob 18. uri Svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku. Nastop otroških in mladinskih pevskih zborov OŠ Stična, učiteljskega orkestra OŠ Stična in podelitev nagrad učencem 8. razredov in mentorjem za večletno uspešno delo na kulturnem področju. • Grosuplje, kulturni dom, sobota, 7. februar, ob 17. uri Osrednja svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Jurčičevih priznanj kulturnim društvom, skupinam ali posameznikom, ki ljubiteljsko ali poklicno prispevajo k razvijanju kulture in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti v občinah Dobre-polje, Grosuplje in Ivančna Gorica • Ambrus, Stična, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, Zagradec, kulturni domovi, 8. februar Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku s kulturnim programom • Litija, torek, 24. februar Medobmočno srečanje mladih literatov lahko dobite na tel: 01/7869 - 070 začetnikov. Razpis in ostale informacije MAREC 2004 • Grosuplje, kulturni dom, torek, 2. marec Območna revija otroških folklornih skupin občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Na reviji bodo nastopili tudi mladi folkloristi iz Kočevja. Nastop skupin si bo strokovno ogledala gospa Metka Knific • Muljava, kulturni dom, sreda, 3. marec, ob 18. uri Poklon rojaku, svečanost na predvečer 160- letnice rojstva Josipa Jurčiča • Ivančna Gorica, pisarna uredništva Klasje, četrtek, 4. marec, ob 8.30 Območno srečanje mladih novinarjev in literatov občine Ivančna Gorica, ki bodo pod mentorskim vodstvom novinark in urednika Klasja ustvarjali na temo 160- letnica rojstva Josipa Jurčiča. Njihovi prispevki bodo objavljeni v prilogi Klasek. • Višnja Gora, Čandkova domačija, petek, 5. marec Odprtje razstave Franceta Slane • Višnja Gora-Muljava, sobota, 6. marec Jurčičeva pešpot, 11. tradicionalni pohod do Jurčičeve domačije s kulturnim programom, svečanost ob zaključku poti • Šentvid pri Stični, avla OŠ Ferda Vesela, torek, 9. marec, ob 17. uri Območna revija otroških pevskih zborov občine Ivančna Gorica -1. del (drugi del bo potekal v Grosuplju). Revijo bo strokovno spremljala selektorica, gospa Majda Haupt- man. • Litija, četrtek, 11. marec Dnevi plesa, srečanje otroških plesnih skupin Zasavja in skupin območne izpostave Ivančna Gorica • Logatec, petek, 12. marec Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž osrednje slovenske regije. Sodelovale bodo tudi naše skupine. • Grosuplje, kulturni dom, torek, 23. marec, ob 17. uri Območno srečanje literatov seniorjev občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica • Grosuplje, kulturni dom, sreda/četrtek, 24. 25. marec, ob 8.30 Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin treh občin. Predstave si bo strokovno ogledala gledališka igralka in režiserka Simona Zore Ramovš. • Fara, sobota, 27. marec Medobmočno srečanje tamburaških skupin osrednje Slovenije in Dolenjske ter seminar za vodje tamburaških skupin. Nastopila bo tudi skupina naše območne izpostave. • Račna, kulturni dom, nedelja, 28. marec Območno srečanje odraslih folklornih skupin. Nastopili bodo folkloristi iz Šentvida pri Stični, Zagradca, Račne in Kočevja. • Ambrus, Krka, Stična, Šentvid pri Stični, Višnja Gora POZOR! Mladinske in odrasle gledališke skupine, ki bi rade nastopile s svojimi predstavami na Linhartovem srečanju, morajo predstaviti svoje igre tudi selektorjem do konca marca. Za nadaljnje informacije nas pokličite na JSKD OI Ivančna Gorica, tel: 01/7869-070 (ga. Lampret). Prijazno povabljeni na kulturne prireditve! BOŽIČNI ODMEV ODLIČNO USPEL Številnim prireditvam, ki popestrijo, polepšajo in naredijo božični in pred-novoletni čas tako poseben, se je tudi letos žc Šestič zapored pridružil tudi koncert pod naslovom Božični odmev v Krški jami. Mrzlega zimskega popoldneva, 26. decembra - na Štefanovo, se je proti vasici Gradiček pomikala nepregledna množica ljudi. Če je komu mraz le prišel do živega, ga je pred vstopom v Krško jamo gotovo pregnal s kozarčkom kuhanega vina ali čaja, takoj ob vstopu v jamo pa nas je pogrel pogled na čudovito mesto Betlehem, ki je bilo prav za to priložnost" zgrajeno" iz ilovice. Prireditev je vodila moderatorka Saša l.endero, nastopili pa so številni domačini in gostje. Program je bil sestavljen tako. da so prišle na svoj račun prav vse generacije poslušalcev. Nastopili so: Otroški pevski zbor Krka (Neko noč), Mateja Podržaj - citre (Rajske strune), družina Slana (Božič živi). Mladinski pevski zbor; Društvo harmonikarjev Krka (Na Golici), M. Sku-bic, (Si samotna nocoj), Stane Pod-nebšek, Trobentaški kvartet Chorus (Tiger rag), Alja Puš, Stil Kvartet (My lord what a morning, I m gonna vvalk), Ansambel Bobri (Senožet moje mladosti, Ob Krki), Pevski zbor line Rožnnc (l.aus earnini - hvalnica pesmi, Ave Maria - dajte mi zlatih strun), Saša Lendero, Skupina Foxy Tcens (Prvi sneg. A čas pomaga). Taja (Naj še tebe zaboli) ter Miloš Genorio - tenorist in Janez Goršič - harmonikar (Napolitan- ska O sonce moje. Koroška narodna Bom pa zlezel na češnjo). Lepe in prijetne praznike pa je voščila predsedni- ca KS Krka Andreja Fink. Višek prireditve je bila pesem Sveta noč, ki se je oglasila iz grl tisočglave množice. Zagorelo je več kot tisoč svečk, ki so jih obiskovalci dobili ob vstopu, šc več lučk pa se je prižgalo v naših srcih - te so bile še lepše, še svetlejše. Nasmeh na lička najmlajših jc privabil Božiček, ki se je s polnim košem komaj uspel prebiti skozi množico. Ob soju bakel smo odhajali iz Krške jame, nebo pa je osvetljeval čudovit ognjemet. Bili smo si edini, da se prihodnje leto istega dne, ob isti uri, zopet dobimo na božičnem koncertu. Do takrat pa se potrudimo, da bomo znali ohraniti nasmeh na ustih ter radost v očeh in srcih. KI) Gledališče Krka Turistično društvo Krku TURISTIČNO IN KULTURNO DRUŠTVO - gledališče KRKA izrekata a H| v| _AJ2_Loj RADIU ZELENI VAL, GLAVNEMU MEDIJSKEMU POKROVITELJU PRAZNIČNE PRIREDITVE 'mOZICNI ODMEV" TER NASTOPAJOČIM, PROSTOVOLJNEMU GASILSKEMU DRUŠTVU KRKA TER D0NAT0RJEN ZA SODELOVANJE IN POMOČ. FINANČNI H MATERIALNI DONATORJI: JS RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA IVANČNA GORICA OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA, KOMUNALNE GRADNJE, GROSUPLJE, PROTECT, LJUBLJANA, MILAN ŽGAJNAR, KRKA, FRANCI LAVŠ, LJUBLJANA, ZRIMŠEK S.P., KRKA, TRGOVINA "MIŠA", KIKA, MULTIMEDIA, TRZIN, BOJAN PUŠ, ZNOJILE, FARMA STIČNA, MESARSTVO PIKL.IV..GORICA, JKP, GOSUPLJ. DONATORJI mimik prostega Jasa, vloženem v organizacijo prireditve ■BOŽIČNI ODMEV- matjaž podržaj peter URSlč marjan globo kar tome markovič Člani in mlad.pcd krka darinka podržaj kamin ignac jožica petrič tinka strah lovro lampret franc koželj roman mestnik igor podlogah danica petrič MlS» zajc jože petric marcel talt-lah jožica gloiokar andreja kamtn-riNK jože kozinc avgust likovnik janez mikuvčic - ureoiiev jame - ognjemet - parkirni prostor - vodja prometa, varnosti in aeditfijskt složrf - varnostna in rediteljska služba - sprejemni biffe - topli napitki - prostovoljni prispevki - kulturni program. pogostitev nastopajočih - reklamne table - marketing, kulturni program zunanje ozvočenje gl.ozvočenje v jami ■ finančna služba pogostitev nastopajočih i osvetlitev, bakle, table - maketa betlfjemskeca mesta, ob pomoči mateje in tanje podržaj jama-prost.prispevki organizacija nosilec kulturnega programa,tehnične in organizacijske izvedbe prireditve organizacija prireditve božiček ZASEDANJE ZVEZE LJUDSKIH TRADICIJSKIH SKUPIN V ŠENTVIDU Zveza ljudskih tradicijskih skupin (ZLTSS) je imela letos redno letno zasedanje skupščine v Šentvidu pri Stični. Letos je volilno leto in na zasedanju so glasovali za novo skupščino, izvršilni in nadzorni odbor, častno razsodišče in šc za strokovni svet, ki ga prej ZLTSS ni imela. Zveza ljudskih tradicijskih skupin Slovenije je prostovoljna, samostojna, nepridobitna zveza društev, folklornih skupin, ki se združujejo zaradi ohranjanja, prikazovanja in izvajanja ljudskih plesov, običajev, noš, pesmi in glasbe, obstaja pe žc več kot trideset let. ZLTSS je član mednarodne organizacije CIOFF (Conscil International des Organisations de Festivals dc Folklore et d 'Arts Traditionnels - Zveza organizacij folklornih festivalov in ljudske umetnosti), ki je član UNESCA. Glavni cilj obeh omenjenih organizacij je povezovanje naših folklornih skupin z mednarodnimi (predvsem z. namenom, nastopati na mednarodnih festivalih), izmenjavanje mednarodnih podatkov o festivalih in skupinah, z izobraževanjem pa tudi dvigovati kakovost dela. (SS) ZGODOVINA KRŠČANSTVA NA SLOVENSKEM (Vodnik po stalni razstavi) Ob koncu leta 200.3 je izšla knjiga Zgodovina krščanstva na Slovenskem, vodnik po stalni razstavi Slovenskega verskega muzeja v Stični. Knjiga kronološko prestavlja zgodovino krščanstva na Slovenskem od tretjega stoletja pa vse do leta 2000. Kot že omenjeno, se začne s predstavitvijo krščanstva v tretjem stoletju, zelo obširen del knjige pa je namenjen srednjemu veku, saj je bil ta zelo pomemben za razvoj krščanstva v Sloveniji. Opisani so vsi meniški rodovi: benediktinci, karlttzijani, cis-tercijanci, ki so v srednjem veku prišli v Stično, in drugi. V knjigi, pa ludi na sami razstavi, je poseben del namenjen protestantizmu in evangeličanski cerkvi. Potem sledi 16. in 17. stoletje, stoletje protireformacije in reka-tolizacija, nato barok, 19. in 20. stoletje, dogajanje v prvi in drugi svetovni vojni. Knjiga se dotakne vseh pomemnih okoliščin, ki so vplivale na razvoj krščanstva in na samo zgodovino, predstavljene pa so tudi vse pomembnejše osebnosti: Trubar, škof Tomaž Hren, misijonar Friderik Baraga, pa tudi sedanji papež Janez Pavel II., ki je leta 2000 obiskal Slovenijo. Knjiga jc bogato slikovno opremljena z Valvazorjevimi grafikami, fotografijami fresk, kipov in eksponatov z razstave Verskega muzeja iz Stične. Dodan je tudi povzetek v angleščini. Avtorica knjige oz. besedil je mag. Nataša Polajnar Frelih, knjigo pa so recenzirali dr. Metod Benedik, dr. France Dolinar in stiski opat dr. Anton Nadrah. Oblikovno je za izgled knjige poskrbela akademska slikarka Ana Zavadlav. Mag. Polajnar Frelihovi pa so pomagali, kakor je dejala, ludi Sanja Jurca Avci, mag. Darja Srebnik, pater Branko Petauer, Marko Okom in še mnogi drugi, ki so ustvarjali razstavo in s tem tudi to knjigo. V angleščino sta povzetek prevedla Ljubica Klančar in Paul Morris Tow-nend, izid knjige pa so omogočili Ministrstvo za kulturo, (istercijanska opatija Stična, Donator in podjetje ADK. Saša Senieu STRAN 23 ©SANKU K Al KARATE KLUB Ivančna Gorica SANKUKAI KARATE VPISUJE Borilne veščine, posebej tiste, ki jih gojimo v športni obliki, spadajo med dragocene kulturne dobrine, prisotne v življenju ljudi sko/i vso zgodovino. Tudi in posebej še danes je ob naraščajočem nasilju na ulicah, v šolah, diskotekah in na drugih javnih mestih borilna usposobljenost posameznikov eden najučinkovitejših varnostnih ukrepov. Pametno in koristno je - tudi z, drugih, ne samo z varnostnih vidikov - redno in sistematično trenirati katerega od borilnih športov ter se kar sc da dobro borilno usposobiti. To je vsestransko pozitivno, tako z vidika posameznika kot z vidika družbe. Pri karateju je prvobitni smisel, cilj in predmet treninga goloroko borjenje z rokami in nogami, saj ne potrebuješ orožja, da se lahko braniš, oziroma je vsak predmet orožje, čc ga seveda znaš uporabiti. Ljudje ne prihajajo h karateju zato, da bi se potem lahko uspešneje pretepali in strahovali okolico. Osebe s takšnimi predstavami so v bistvu motene osebnosti. Praviloma ne zdržijo dolgotrajnega, discipliniranega treninga (Če ga, začne športni karate trening nanje tentpevtsko delovati in se lahko tako osebnostno ujamejo ter normalizirajo). Taki posamezniki raje sproščajo svoje frustracije v manj napornih oblikah nasilja, npr. v uličnem nadlegovanju. Nasilniki nimajo zadržkov ob tem, da bodo morda svoje žrtve fizično poškodovali, praviloma pa tudi ne strahu pred lastnimi poškodbami. Kdor takih zadržkov in strahu ne pozna - ali se tega ni naučil nadzorovati s treningom - je v fizičnih spopadih praviloma psihično močnejši. In za to v fizičnem obračunu tudi gre. Ob fizičnem spopadu, bodisi v športni borbi ali v dejanskem spopadu - pri čemer predpostavljamo, da sta nasprotnika vsaj približno enakovredno usposobljena - odloča v prvi vrsti notranja, psihična moč, stopnja samozavesti. In to je mogoče namensko najbolje okrepiti z načrtnim, v športno borbo usmerjenim treningom, ob katerem se vsak posameznik skozi izkušnjo na borišču sreča s strahovi, ki ga onemogočajo, da bi lahko bil uspešen tudi v realni situaciji. Vse to poteka seveda v soglasju s trenerjem in posameznikom. Zato je taka pot zelo varna, brez prevelikih stresov za posameznika, in postopna. Spoznavanje in premagovanje lastnih strahov ob športni borbi pripelje do izboljšav tudi na drugih področjih (v šoli, družbi, službi ...). Če želite začeti leto z novimi cilji, pa vam manjka samozavesti, volje, moči - pridite na trening SANKUKAI KARATHJA. Pri nas vam bomo pokazali pot, pomagali in vas spodbujali, da boste svoje cilje lažje uresničili. K vpisu vabim vse tiste, ki ste nekoč že trenirali ali ste trenirali kak drug šport, pa niste več aktivni tekmovalec, kajti za KARATE ni starostnih omejitev. Vpisujemo v začetne tečaje karateja v pionirski, mladinski in članski skupini. Vpis poteka v telovadnici: - ŠC Ivančna Gorica vsak torek in četrtek ob 18. uri - OŠ Šentvid vsak ponedeljek in četrtek ob 18. uri Trener SANKUKAI KARA TliJA Jože Kaslelie, 2.DAN Demonstracija nožnega ntlarai: yokogeti ALI JE JOGA ŽENSKA? Med poučevanjem joge sem opazila, da pri vadbi prevladujejo ženske. Sprašujem se, zakaj se vadbe joge ne udeležuje več moških. Ali je pri jogi premalo "akcije" za moške? Vsakdo od nas ima v sebi žensko in moško energijo. Moška energija omogočtt sposobnost logičnega mišljenja, razuma in intelekta, ženska pa sprejemanje zakonitosti intuicije in emoeij. Vsakodnevna opravila od nas zahtevajo usklajeno delovanje obeh energij. Kako se naj posameznik zave teh energij v sebi? Z jogo. Namen joge je združili, povezali. Povezati vse niti posameznika v celoto, v njem združiti moško in žensko energijo. Kitko ta proces poteka? Z vadbo, ki zajema asane (telesno vadbo), pranajamo (dihalne vaje), meditacijo, sproščanje in tehnike čišćenja telesa. o Asana dobesedno pomeni "udoben položaj", v katerem se lahko zadržimo dlje časa, po drugi strani pa vsebuje množico telesnih vaj, ki so sistematično razdeljene v stopnje in imajo izredno širok pozitiven spekter delovanja nit telo in psiho. Gre z;i fizioterapevtske, psihosomatske vaje. o S pranajamo ali dihalnimi vajami usmerjamo energijo v natančno določne telesne dele. Z njo čistimo telo, kri, dihalne poti in energijske blokade. Pranaja-ma omogoča združitev obeh energij, tako moške kot ženske, o Z meditacijo se umirimo ter obvladamo slres. Jogo lahko izvaja vsak, ne glede na spol, starosl ali telesno pripravljenost. Telesno pripravljenost gradimo postopno, kar nam omogoča, da DO nekaj mesecih vadbe lahko zdrži-mo v vsaki asani (telesnem položaju) tudi po nekaj minut. Pri izvajanju asan ne čutimo nobenih bolečin, vendar pospešen srčni utrip, globlje dihanje in povečana mišična aktivnost dokazujejo, da se "akcija" dogaja v telesu. Pri jogi telesa ni treba prenaprezati: vadba izboljšuje počutje, ne pa lomi kosti. Joga je čudovit dokaz pravilnosti pregovora: "Uiti počasi." Vadba joge nas spodbuja, da si poiščemo svoj lastni ritem, brez primerjanja z drugimi. Delamo v mejah svojega, ne pa v mejah tujih teles. Kljub temu pa pri vadbi napredujemo, ker je pristop k izvajanju postopen in natančen. Pri izvajanju asan neprestano dobivamo sporočila telesa o pravilnem položaju, ki ga pri vsaki izvedbi nadgradimo in popravimo. Spoznavamo, da so točke otrdelosti več kot telesna negibljivost: so tudi znamenja duševne in čustvene otrdelosti s togostjo duha vred. Na drugi strani pa si želimo gibljivost, potrebo po gradnji moči. Ko v položaju vztrajamo, si gradimo moč, ki nam v vsakdanjem življenju omogoča sprejemati trdne odločitve s pomočjo zaupanja vase. Moč je zelo omamna, zato jo veliko moških in žensk pretirano goji. Joga jo gradi umirjeno, v zvezi s človekovimi potrebami. Moč in gibčnost uravnoteženo razvijamo. Mnogi atleti se dopolnilno ukvarjajo z jogo, da uravnotežijo svoje mišičje in povečajo gibljivost. V jogi je moč mišic osnovna pomoč hrbtenici, ki podpira telo. Hrbtenica v jogi predstavlja steber, s katerim izenačujemo nasprotja. Vsakdo izmed nas ima v sebi vgrajeno ravnotežje, le vedeti moramo, kje ga iskati. Pogosto ga iščemo zunaj nas: v družbi, hrani, pijači ... Z jogo poiščemo ravnotežje v sebi, ker so vse tehnike joge pravzaprav tehnike uravnoteženja. Ni naključje, da bomo pri izvajanju asan dosegli poleg telesnega tudi duševno in čustveno ravnotežje. Če bomo našli ravnotežje v sebi, ga bomo morda našli tudi v družbi, v kateri živimo. Ana (Sodeč, unir.dipl.oec. PRED NOVO SEZONO KOŠARKARSKE OBČINSKE LIGE Ali bo letos kaj več ekip? Po lanski zelo uspešni sezoni, ko sta naši najboljši dve ekipi (frizerski salon Ona-on in Kremenčkovi) na medobčinskem prvenstvu osvojili l. in 2. mesto, je mogoče pričakovati, da bo v naši občinski ligi v košarki - trojke sodelovalo kaj več ekip. Uvodni sestanek pred ligo bo sredi februarja letos in upam. da sega bo udeležilo čimveč zainteresiranih za to zanimivo in popularno športno zvrst, da bi se vsaj malo približali številu ekip, ki igrajo v malonogometni občinski ligi. h unije in možje, ki so lani osvojili vse, kur jc bilo mogoče I od leve stojijo): Bojan Ku/iclj. ioinuž Smole, Mihu Zaje, Žigu Erčulj, Klemen Huranasii, Jože Dremelj, Matic Erčuij, Mišo Stojanovič. S/ircdaj od leve: Aleš Žulovee, Janez Erčuij in Uroš Kristan. Simon liregur NOGOMETAŠI SREDI PRIPRAV Nogometaši Livarja se že potijo na pripravah za spomladanski del sezone. Trener Branko Vrščaj jc zaukazal kombinacijo treningov zunaj, v dvorani in v fitnesu. Ekipo sta po jesenskem delu sezone zapustila Vcdran Smiljanič in Uroš Dmitrič, nejasna pa ostajata statusa Milana Marica in Gorana Bcnoviča. Elvcdin Mušeljič. Klemen Zaletel in Sašo elemente so odšli na dvojno registracijo v Novo mesto, kjer bodo dobili več priložnosti za igro, trenirali pa bodo z obema ekipama. V Ivančni Gorici pa bomo lahko spomladi spremljali dve okrepitvi. To sta izkušena Matjaž Sever in Simon Pire. Vrščaj si jc namreč po jesenskem delu zaželel branilca in napadalca in ju tudi dobil. Livarji bodo do začetka marca, ko sc nadaljuje 2. SNL, odigrali nekaj pripravljalnih tekem, odpravili pa se bodo tudi na priprave na Obalo. Lojze Cirčmun ŠAHOVSKI KOTIČEK 7. decembra smo odigrali šahovsko občinsko in klubsko prvenstvo, ki se ga je na žalost udeležilo le sedem šahistov. Klubski prvak je postal Hinko Krumpak. občinskega prvaka na 2x15 minut pa smo dobili šele po dodatnih dvobojih 14. decembra, saj so imeli Sašo Pirnat, Damjan Lesjak in Boris Koe-mur enako število točk. Že tretjič zapored je poslal občinski prvak Sašo Pirnat. Obakrat je sodil državni sodnik Janez Dremelj. dvoboje pa so odigrali v gostišču Podobnik. Šahisti v ŠK Višnja Gora-Stična so aktivno zaceli letošnje leto s turnirjem 14 članov kluba. Od tega sta 2 MK, 8 s I. kategorijo, trije s III. kategorijo in novi član Slobodan Babic s IV. kalegorijo. Po petem krogu pravega klubskega šahovskega prvenstva je vrstni red izredno zanimiv in izenačen: vodi Krumpak. ki mu sledijo Vidmar. Hemec, Dremelj, Lesjak in Kocmur, Janez Dremelj OPRAVIČILO V prejšnji številki Klasja smo objavili članek z naslovom Kdaj spet smučarski skoki v Višnji Gori? Žal se je v sestavek prikradla napaka, saj "med zadnjimi hrabrimi skakalci" ni bil Marjan Potokar, temveč Marko Potokar iz Spodnje Drage, sedaj učitelj športne vzgoje v Grosuplju. Za napako sc gospodu Marku opravičujemo. 24 STRAN Državni prvaki iz naše občine MOTORIST ROK MIHELČIČ V naši občini sc je raven športnih dosežkov v zadnjem času precej dvignila. Navdušujejo nas odlični rezultati rokometašev, nogometašev, karatcistov in drugih. Ti športi so nam bliže, ker v domačih klubih trenira kar precej naših občanov. Precej manj smo seznanjeni z dosežki nekaterih posameznikov v športih, ki so nam manj na očeh. Mednje gotovo sodi odlični motorist iz Višnje Gore Rok Mihclčič. Roka smo pred leti že lahko spremljali na motorju, saj se je ukvarjal z motokrosom (1994-1997) in jc nastopal za AMD Šentvid pri Stični. Nato je sledila neprijetna poškodba rame, ki ga je za nekaj časa odvrnila od motorjev in dirkanja. Z motokrosom je še poskusil, vendar, kot pravi, rama ni bila več sposobna prenašati takšnih obremenitev. Toda želja po dirkanju jc bila šc vedno prisotna in na prigovarjanje nekaterih bivših motokrosistov je začel ponovno tekmovati, tokrat v športnih zvrsteh, ki so nam nekoliko manj znane: v supermotu in v gorsko-hitrostnih dirkah, z motorji, seveda. Najprej nekaj o gorsko-hitrostnih motociklističnih dirkah. Lani so bile v celi sezoni 4 dirke za pokal Slovenije. Rok jc zmagal na vseh štirih in tako postal pokalni prvak Slovenije. Nastopali so samo v enem tekmovalnem razredu, tekem za državno prvenstvo pa ni bilo. Letos tekmovanja v tej zvrsti, kot kaže, ne bo, zaradi premajhnega zanimanja. Precej večja pa je konkurenca v supermotu, ki je zelo zanimiva motociklistična zvrst: je nekakšna mešanica motokrosa, cestnih dirk in spidveja. S to športno zvrstjo so začeli Francozi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja iz preprostega razloga: da bi videli, kdo med motokrosisti, cestnimi dirkači in spidvejisti jc resnično najboljši. Proge so pri nas večinoma asfaltne, praviloma pa naj bi bili tudi odseki iz peska. Del opreme je enak kot pri motokrosu (škornji, čelada, zaščitna čelada), del pa enak kot pri cestnohitrostnih dirkah (rokavice in kombinezon). Vsaka tekma jc sestavljena iz dveh voženj; proga jc ravninska, precej ovinkasta in jo jc treba prevoziti čim hitreje, vsekakor hitreje kot tekmeci. Točkovanje je podobno kot pri motokrosu. Pred tekmo so kvalifikacije za štartna mesta, kar pa je podobno kot pri cestnih dirkah. Lani jc bilo 8 dirk za državno prvenstvo, Roku pa jc bila to prva sezona v supermotu (sicer tekmovanja v tej zvrsti potekajo v Sloveniji žc štiri leta). Žc na začetku jc pokazal, da sc na motorju izvrstno znajde, saj jc v številčni konkurenci na koncu dosegel odlično 5. mesto. Najbolj se je izkazal v Ljubečni, kjer jc bil tretji. Rok pravi, da jc to dirkanje nekoliko bolj varno od motokrosa, vendar so kljub temu predvsem zdrsi kar pogosti. K sreči običajno niso nevarni. Slabše sc tekmovalcem godi pri padcih čez balanco, ki pa so le redki. Sicer jc ta športna zvrst precej draga. Rok pravi, da pač vložiš vanjo toliko, kolikor si lahko privoščiš. Za primerjavo: komplet povprečnih gum stane približno 70.000 tolarjev, na eni dirki pa lahko uničiš tudi dva para. Rok pravi, da brez sponzorjev nc gre, še težje pa bi šlo, čc bi bil brez službe. Na srečo jo ima, saj je zaposlen pri policiji, kjer pa seveda brez motorja nc gre. Šc več, motor mu jc tudi tam velik prijatelj in odličen partner. To lahko trdim, saj jc dvakratni državni prvak med policisti v spretnostni vožnji, kjer je konkurenca prav tako zelo huda. Nedvomno dosežki, vredni objave še kje drugje, nc samo v Klasju. Skupaj z njim si lahko le želimo, da bi letos tc rezultate vsaj ponovil, čeprav sem prepričan, da si v supermotu želi šc kaj več. Pa vendar je najvažnejše, kar mu lahko zaželimo v tem letu, tole: da bi bilo čim manj padcev in nobene poškodbe. Simon Bregar Medobčinska zimska liga mali nogomet VSE NAŠE EKIPE IGRAJO V 1. LIGI Prvi del medobčinske zimske lige se je končal, vse ekipe iz naše občine pa so se uvrstile med K) najboljših, ki igrajo v L ligi. Ostalih deset ekip igra v 2. ligi. Po prvih petih krogih drugega dela (rezultati tekem, ki so jih ekipe odigrale z nasprotniki iz iste skupine v 1. delu so že upoštevani v 2. delu) pa so igralci KMN Bomax na 1. mestu, Mizarstvo Trunkclj Krka na 4., TRM Filtri so 8., Višnja Gora pa 9. A do konca so še 4 krogi in zgodi sc lahko šc marsikaj. Zdi sc, da bo boj za prvo mesto potekal le med dvema ekipama, medtem ko je boj za 3. mesto še povsem odprt za skoraj vse ostale ekipe. 1. LIGA - TRENUTNA LESTVICA ( po 25.1. 2003) število tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika 1 KMN BOMAX 5 5 0 0 15 27 : 7 20 2 RAČNA 5 4 1 0 13 24 12 12 3 KMN KOT 5 2 2 1 8 13 18 -5 4 MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 5 2 1 2 7 16 16 0 5 MOLECULA-STREET 5 1 3 1 6 8 7 1 6 INŠTALACIJE KOSEC&JAKA BAR 5 1 2 2 5 19 17 2 7 PROPALICE 5 1 2 2 5 20 19 1 8 TRM FILTRI 5 1 1 3 4 13 22 -9 9 VIŠNJA GORA 5 1 1 3 4 10 19 -9 10 ŠD MIX 5 0 1 4 1 13 26 -13 Andrej Cevc in Simon Bregar KMN BOMAX NADALJUJE PRVENSTVO Ekipa Bomaxa nadaljuje tekmovanje v vzhodni skupini 2. malono-gometne lige. V prvem krogu so bili prosti, v drugem pa so na gostovanju v Novi Gorici premagali ekipo JDG OK Coral s 7 : 5. Trenutno zasedajo tretje mesto med devetimi ekipami, pred kratkim pa so sc tudi okrepili, saj jc nov član Bomaxa postal vratar Rafael Koren. Najboljši strelec ekipe jc Dušan Škorič z desetimi zadetki, Robert Bcvc jih jc dosegel osem, Robert Potokar pa sedem. Ob igranju v 2. ligi pa Bomax nastopa tudi v Zimski ligi Grosuplja. Po zmagi v skupini A (predtektnovanje jc potekalo v skupinah A in B, v vsaki je bilo deset ekip) so se uvrstili v končnico (1. ligo), kjer jim kaže odlično, saj so trenutno v vodstvu z 12 točkami; K) jih jc zbrala Račna, 7 pa KMN Kot. Ekipe, ki se niso uvrstile med pet najboljših v prvem delu, pa igrajo v 2. ligi. Lojze Grčman SMUČANJE V SMUČARSKEM KLUBU KOALA V smučarskem klubu Koala smo letos zelo dejavni, saj smo organizirali že okoli 40 izletov v večje avstrijske smučarske centre. Izleti in šola potekajo 2-do 5- krat tedensko, in to vse do začetka maja. Poleg tega pa sta v polnem teku tudi mala smučarska šola in vrtec, ki se izvajata kar na smučišču Polževo. Tečaji potekajo v popoldanskem času ter ob vikendih. V smučarskem vrtcu sc otroci spoznajo s smučmi in skozi igro poskušajo uspešno osvojiti prvo smučarsko znanje. Smučarsko šolo pa sestavljajo otroci, ki imajo že osvojene osnove smučanja in samostojno smučajo pod vodstvom smučarskega učitelja. Uspešnejše otroke bomo z veseljem vključili v tekmovalne sekcije. Veselje na snegu se tako za večino izmed njih šele začenja. Vse dodatne informacije dobite na www.koala-sport.com ter na telefonu 041-791-888. ŠD Koala PROGRAM PLANINSKEGA DRUŠTVA POLŽ ZA LETO 2004 marec april maj junij julij avgust september oktober NANOS BLEGOŠ KOFCE - KLADIVO KRN KOČNA ŠKRLATICA RADUHA DEBELA PEČ SIJA TRADICIONALNI POHODI V LETU 2004 marec JURČIČEV POHOD marec ZIMSKI VZPON NA SNEŽNIK marec VIRIDIN POHOD maj STISKI POHOD september TRUBAR - LEVSTIK - STRITAR oktober LAVRIČEV POHOD november OD LITIJE DO ČATEŽA Dodatne informacije dobite na naslovu: PD Polž, Mestni trg 21, Višnja Gora e-mail: pd_polz(r/jemail.si Kontaktne osebe: Roman Tratar Kristijan Bašar Rok Kastelic 041 387 801 031 566 443 041 751 238 STRAN 25 NAJ ŠPORTNIKI OBČINE IVANČNA GORICA V LETU 2003 Decembrski izbor najboljših športnikov in ekip je bil združen s svečanostjo pred dnevom samostojnosti, zato je uvodni govor pripadel gospodu županu Jerneju Lamprctu. Po uvodnih besedah in pevski točki pa se je začela podelitev. Med deklicami je najboljša športnica postala atletinja Maša ("cglat zaradi izjemnih uspehov v teku na 1000 metrov - postavila je nov šolski rekord - in krosu. Meti dečki sta priznanje prejela Ditvid Hočevar in Damir Ljulič. David si ga je zaslužil s prvim mestom na področnem in drugim na državnem prvenstvu v metu žogice. Damir pa je priznanje dobil za osvojeni prvi mesti v karateju v kategoriji starejših in mlajših dečkov. Športnik leta v kategoriji dečkov je postal strelec David Božjak, ki je v ligaškom tekmovanju prve državne lige enkrat zmagal, enkrat pa osvojil drugo mesto. Ob tem je na pokalu Strelske zveze Slovenije osvojil drugo, na državnem prvenstvu pa šesto mesto.' Med mladinkami je priznanje prejela nogometašica Andreja Rus. kapetanka drugouvrščene malono-gometne ekipe v zimski ligi. S šest- si je ta naslov zaslužila s prvim mestom v borbah na prvem sankttkai pokalnem tekmovanju in drugim mestom na drugem sankttkai pokalnem tekmovanju za mlajše in starejše mladinke ter članice. Športnik občine za leto 2003 med tekmovanje, kjer je osvojila odlično pelo mesto. Šolska ekipa leta je postala rokometna ekipa SŠ Josipa Jurčiča, ki je zasedla peto mesto v državi. V kategoriji klubskih ekip so priznanje za odlične športne dosežke dobile tri selekcije NK Livar: ženska nogometna ekipa, ekipa cicibanov U-10 in člansko moštvo. Dekleta U-10 so osvojila drugo mesto v državi v malem nogometu, prav tako so bila druga po jesenskem delu prvenstva, tri nogometašice pa so članice reprezentance 11-10. Lkipa cicibanov je osvojila prvo mesto v jesenskem delu prvenstva, člani pa so bili v 2. SNI, po jesenskem delu peti. Ekipa leta v občini za leto 2003 je poslala članska ekipa RK SVIŠ, ki se je suvereno, s samimi zmagami in le enim remijem uvrstila v 1. B-ligo, kjer ji kaže odlično, saj je po jesenskem delu druga na lestvici. Odlično delo z mlajšimi ekipami pa člani je poslal Uroš Šparl, "zaščitni znak" RK SVIŠ, za katerega igra že 12 sezon. Svoj klub je v prejšnji sezoni popeljal tudi v 1. B- ligo, kar je največji uspeli SVIŠ-a doslej. Med šolskimi ekipami je priznanje najstimi golt je bila tretja strelka prvenstva, poleg tega pa je še članica slovenske reprezentance U-19. Športnica lela med mladinkami je postala Špela Koščak, ki je na regijskem tekmovanju med posameznicami osvojila prvo mesto v 3. ligi in s 583 krogi postavila rekord 3. lige. Na državnem prvenstvu prve lige je skupno osvojila drugo mesto, z, reprezentanco pa je nastopila tudi na evropskem pokalu v Muenehntt. kjer pa je zaradi okvare puške osvojila 32. mesto. Naslov najboljSega športnika med mladinci je pripadel motokrosislu Damjanu Smrekarju, ki je v kategoriji do 125 cem osvojil skupno četrto mesto, zmagal na pokalu Motorex in na juniorskem evropskem prvenstvu osvojil 1.3. in 14. mesto. Najboljša športnica med članicami je poslala karateistka Tanja Kralj, ki za odlične športne dosežke prejela atletska ekipa dečkov OŠ Stična, ki je osvojila prvo mesto na področnem tekmovanju in se uvrstila na državno so lani dokazali kadeli s četrtim mestom na državnem prvenstvu. Franc Retar je prejel priznanje za zaslužnega športnega delavca za svoj prispevek v AMD Šentvid pri Stični. Meti drugim so pod njegovim vodstvom v Dolini pod Kalom zgradili tudi dom. sicer pa je že 33 let član upravnega odbora AMD. Nazadnje pa je žirija podelila tudi posebno priznanje NK Livar, ki je lani praznoval 30- letnico delovanja. Prireditev, ki jo je povezoval Sašo Sever, je popestrila vokalna skupina deklet pod vodstvom Bojane Kek. prisotne pa so navdušili tudi mladi plesalci iz OŠ Stična, ki jih vodi Slavka Trnovšek. Ana in Janja sta nam zaigrali na flavto, Franci in David pa sta prikazala nekaj elementov samoobrambe. Svečanost je bila lep uvod v zadnje dni koledarskega leta. vsem nagrajenim pa iskreno čestitamo in jim želimo podobnih uspehov tudi v ietu 2004. Lojze Grčman ROKOMETNO DOGAJANJE Konec koledarskega leta je vedno priložnost za pogled nazaj in podelitev različnih priznanj. Tako je tudi v naši občini, kjer niso pozabili na izjemne uspehe SVIŠ- a v pretekli sezoni. Člansko moštvo jc prejelo priznanje za najboljšo ekipo v občini, kapetan Uroš Šparl pa je bil proglašen za najboljšega športnika. S temi laskavimi nagradami so rokometaši potem odšli na zaslužen počitek. Vendar pa so kilogrami, ki so jih pridobili v prazničnih dneh, žc davno zamenjali agregatno stanje, saj sc SVIŠ žc nekaj časa zagnano pripravlja na drugi del sezone. Spanje na lovorikah (beri: drugem mestu po jesenskem delu) gotovo ne pride v poštev, zato so treningi kvalitetni in naporni. Strokovni štab se namreč dobro zaveda, da bo le trdo delo prineslo možnost boja za zgornjo polovico lestvice, kar je cilj SVIŠ-a. Ekipa se je zato v premoru okrepila z Alešem Štormanom, sicer Celjanom, ki je nazadnje igral v Gorišnici. Aleš igra na mestu krožnega napadalca, odlikuje pa ga predvsem igra v obrambi. Z novimi soigralci je odigral tudi že dve prijateljski tekmi: SVIŠ je zanesljivo premagal Krim in Cerklje. Aktivna je tudi kadetska ekipa, ki nastopa v eni od dveh polfinalnih skupin državnega prvenstva. V vsaki skupini nastopa osem ekip, najboljši dve pa sc uvrstita na zaključni turnir. Kadeti so nadajevanje tekmovanja začeli odlično, saj so visoko, s 14 goli razlike, premagali Trimo in remizirali s Koprom z golom v zadnji sekundi. Tudi kadeti so pred tem delom tekmovanja dobili pomembno okrepitev. To je Dejan Strojan, odlični zunanji igralec, ki ga je SVIŠ-u za polovico sezone posodilo Grosuplje. Dejan je na prvih tekmah žc dokazal, da bo izjemna pridobitev za SVIŠ v boju za ponovitev lanskih uspehov. Lojze (jrčmun 11. ROKOMETNI DAN Prirejanje rokometnih maratonov ima v SVIŠ-u žc dolgoletno tradicijo. To je vsako leto dan, ko sc v dvorani ŠC zberejo številne ekipe vseh generacij iz vse Slovenije. V celodnevnem rokometnem dogajanju so v ospredju sproščenost, druženje in dobra volja, pa tudi za ljubitelje kulinaričnih užitkov se kaj najde. Letos pa jc bilo žal nekoliko drugače. Na J L rokometnem dnevu so zaradi težav z dvorano nastopile le klubske selekcije. Tako so sc med sabo najprej pomerili kadeti in starejši dečki, nato mladinci in člani, na koncu pa še veterani, okrepljeni z nekaterimi mlajšimi močmi. Skrajšani program pa udeležencem nikakor ni vzel veselja do igre, kar je za prave športnike najpomembnejše. Prvemu delu je nato sledil še "podaljšek" z golažem v lovski koči na Goričici, kjer so vodstvo, igralci in prijatelji kluba v prešernem vzdušju proslavili izvrstno rokometno jesen. Lojze (irčmun Srednješolska športna tekmovanja ROKOMETAŠEM ŽAL NI USPELO V petek, 23. januarja 2004, smo v Ivančni Gorici gostili enega od štirih četrtfinalnih turnirjev v rokometu za dijake srednjih šol. Poleg domače ekipe, ki je bila ena od favoritov za napredovanje med najboljših 8 ekip v Sloveniji, so si ta cilj poskušale izboriti še naslednje ekipe: ŠC za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, Gimnazija Bežigrad Ljubljana m ETRŠ Brežice. Tekmovalni sistem je tak, da sc v prvem krogu po dve in dve ekipi pomerita med sabo na osnovi žreba. V drugem krogu, ki je odločilen za napredovanje, pa sc pomerita med sabo zmagovalec prve tekme l kroga in poraženec druge tekme I. kroga in obratno. Zmagovalca obeh tekem 2. kroga se uvrstita v nadaljnje tekmovanje med 8 najboljših ekip v Sloveniji. Rezultati tekmovanja: i- lami, , L tekma: SŠ Josipa Jurčiča Iv. Gorica : SC PET Ljubljana 2. tekma: Gimnazija Bežigrad Ljubljana : ETRŠ Brežice kazenskih strelih 21 27 10 26 po 2. krog: 1. tekma: SŠ Josipa Jurčiča Iv. Gorica : ETRŠ Brežice 14 : 15 2. tekma: Gimnazija Bežigrad Ljubljana : ŠC PET Ljubljana 17 : 15 V polfinale sta se torej uvrstili ekipi ETRŠ Brežice in Gimnazija Bežigrad Ljubljana. Žal tokrat našim to ni uspelo, čeprav je ostal vtis, da bi sc to moralo zgoditi, saj imamo odlično generacijo igralcev, kar se je pokazalo v i. tekmi. Simon lirvgur 26 STRAN Qos^odinjska stran PUSTNO RAJANJE ... Hopsasa, risasa pustna nedelja -lan sem bil špeha sit, letos pa zelja... Da bo debela repa in korenje, mora biti na pusta norenje. Značilne beneške maske ter Kurenti - značilna slovenska maska in edini do danes ohranjen maskerni lik, katerega oprava je izdelana iz domačih, na kmetiji razpoložljivih odpadnih materialov Na pusta so veliko jedli in pili. Veselili so se ga tako mladi kot stari. Eni zaradi norčij, drugi pa. ker so lahko spet kaj dobrega pojedli. Ženske so si vzele čas za peko in kuho pustnih jedi. Za pusta so ponavadi pekle oevirkovo potico (špehovko). krofe z. domačo češpljevo marmelado, ocvrte miške, flan-cate ... Dnevi od četrtka do torka so bili namenjeni otrokom - za mali pust. Torek je bil rezerviran za odrasle. Od hiše do hiše so hodili voščit srečo. Nabirali so klobase, suho meso, jajca. mošt. krofe, ocvirke ... Nekoč so se maskirali izključno moški; prvotno je šlo za obrede z mitološko in ontološko vsebino. V stoletjih je postala ta podoba izkrivljena, nekdanjo vrednost je zamenjala nevednost, tako daje vse skupaj prešlo v burko. Vseeno pa je tudi pri nas v pustnih šegah mogoče opaziti vrsto poganskih magičnih prvin, s katerimi so skušali in še skušajo ljudje vplivati na naravo. Pustno rajanje naj bi odganjalo zimo in vplivalo na rodovitnost v prihajajočem letu. Ob kolinah so za pustni čas pripravili svinjsko glavo ter jo sušili celo ali presekano na pol. Iz glave so lahko skuhali "suho župo", prav pa je prišla tudi pri kuhanju ješprenja, zelja, repe. V pustni jedilnik sodi tudi suh jezik. Renske blazinice Sestavine: 75 g surovega masla, 50 g sladkorja, zavojček vaniljinega sladkorja, jajce, droben ščepec soli, 2 žlici ruma, 250 g moke, 4-5 žlic mleka, maščoba za cvrenje. Priprava: Maslo stopimo na slabem ognju, potem damo maščobo v skledo in pustimo, da se mak) ohladi. Vanjo zamešamo sladkor, vaniljin sladkor, sol, jajce in rum. Primešamo še moko in toliko mleka, da dobimo voljno testo. Testo razval-jamo v tanko ploščo. S kolescem ga razrežemo na trikotnike. V veliki posodi segrejemo maščobo za cvrenje in spečemo blazinice. Ocvrte blazinice položimo na debelo plast kuhinjskega papirja, da se odeedijo. Posujemo z mletim sladkorjem. • • • Kako so se včasih za pusta mastili Tradicionalna dolenjska jed v zimskem času je prav gotovo tudi svinjska pečenka ter zelje ali repa z ocvirki. Ker je zdaj ravno čas kolin in pustni čas, vam bom razkrila, kako so včasih na kmetih pripravljali zelje s podtnetom. Prav gotovo ga ponekod še pripravljajo na ta način, vendar se mnogi raje odločimo za bolj zdravo pripravo in uživanje te, z vitamini polne vrtnine. Kislo zelje s podmetom na stari način Kislo zelje ali repo so skuhali v slani in zabeljeni vodi z dodatkom popra in česna. V zelju se je kuhal tudi kos prašiča (koža, jezik, hrbet). Zelje in repo so odcedili in zabelili s prežganjem, ki so ga pripravili iz masti, česna in moke. Poleg so seveda ponudili vse mesne dobrote, ki se jih pripravi v času kolin. Zelje in repa pričata o enolični prehrani. Sadike zelju so včasih vzgajali v zevniku, nakar so jih posadili na njivo. a za vedno v lepem spominu bo ostala. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustila naša draga mama in starti mama ANA MIKELJ iz Bukovice 32 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. Sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. cvetje, sveče, darove za svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja g. župniku Marjanu Lampretu. družini Pcrpar ter g. Štefanu Mandlju za lep govor. Vsi njeni 11 Saj ni rečeno, da te ni; če tvojega glasu ni več, beseda tvoja še živi, za vedno ti med nami si! ZAHVALA V 68. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA KAHNE iz Cagošč 12 Šentvid pri Stični Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili so/aljc, darovali cvetje, sveče, za dobre namene in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi osebju ZD Ivančna Gorica. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo Opravljen obred in pevcem za odpete pesmi. Vsi njeni bližnji Gospodje moj pastir, nič mi ne manjka. (PS 23) •*v J ZAHVALA V 62. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri luni in stric JOŽE STRUNA iz Valične vasi 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sova-ščanom, prijateljem, sodelavcem iz IMP- ja in vsem znancem, ki ste se prišli poslovit od njega v mrliško vežico, vsem, ki ste darovali svete maše zanj, vsem, ki ste namenili darove za farno cerkev, vsem, ki ste prinesli cvetje in sveče, vsem, ki ste mu namenili molitve in lepe misli, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala župniku g. Francu Vidmarju in g. Jožetu Plutu za občuteno voden pogrebni obred. lepa hvala številnim gasilcem iz gasilskih društev Za gradeč, Ambrus, Korinj in Krka za ganljivo slovo, posebej pa gasilcem pogrebnikom. Iskrena hvala zagraškim pevcem in zborovodji ter organistu Robiju Kohku za doživelo zapete pesmi, govorniku Slavku Blatniku pa za vse spoštljive besede, ki jih je izrekel v imenu KS Zagradec. Žalujoči: bral Lojze in sestri Micka ter Kristina z družinami Odšel si tja, ker ni solza, ker ni trpljenja ne gorja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob izgubi našega očeta VIKTORJA ZNIDARSICA iz Radohove vtisi 28 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. I Ivala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, prispevke za svete maše in dober namen. Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom ZD Ivančna Gorica, gospodu Koželju in župniku Kerinu za opravljeno sveto mašo, pevcem in družini Perpar. Vsi njegovi Odhoda najdražjih ni moč preboleli, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. Vsem. ki sle pospremili najinega sina MATEJA ŠEMROVA 1081 - 2003 na njegovi zadnji poti: sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem, ki ste s cvetjem prekrili njegov mnogo prerani grob. mu darovali sveče ter nama izrekli ustno in pisno sožalje. se iskreno zahvaljujeva. Posebna zahvala velja Martini Sardoč, Pil L Izola, dr. Klari Požar, gospodu župniku Jožetu Kastelicu, Milki, Brigiti. Andreji in Klemenu. Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče mami Jožica in oči Pele/ "Pozimi pa rožice ne cveto"..., prav golovo pa daje ludi okolica lokalu svoj pečat. CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.800 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 105.600, polovica strani 66.220, četrtina strani 33.660, osmina strani 25.410, šestnajstina strani 14.630 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 1(10%. Vsaka naslednja objava oglasa jc cenejša za 5 %, do največ .30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.300 SIT. V eene ni vračunano oblikovanje in 20% DDV. Za enkratno objavo oglasa aH zahvale plačale ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. Uradne ure uredništva ponedeljek: sreda: petek: H" - 11" 13" - 16" H" - 11" tel.: 01/786 94 00 fax: 01/786 94 01 e-mail: klasje.casopis(«>siol.net naslov: Časopis Klasje Cesta II. grupe određen' 17 1295 Ivančna C Jarica STRAN Nadvse pridni sodelavci v narodopisnem kotičku so celo leto trli etnološke orehe in tako pomagali ohranjati našo kulturno dediščino. Za to jim gre kajpak iskrena zahvala. Človek kar ne more verjeti, da imamo na sorazmerno majhnem prostoru za enak ali podoben predmet toliko različnih imen. To izrazno 1. BRUS: pripomoček za ostrenje različnih rezil; tudi vodni brus, nožni brus, brus na nožni pogon, brusni kamen, brus na gredo, bruseč, ojstrnik, ostreč ... 2. SUŠILNICA: naprava za sušenje lanu in sadja; tudi sušilnica za sadje, sušilnica za lan, lanenska peč, sadjevska peč. tarilna peč. tarilna jama, tarilna hišca ... 3. KROVKA: krovska deska za poravnavanje skope na slamnati strehi; tudi krovska plazna, krovska deska (dila), krovska poravnavka, krovčar, škuparca, krovski štosman ... bogastvo je vsekakor zanesljivo znamenje samoniklosti in staro-davnosti našega jezika in je prava poslastica za domiselne bese-doslovcc. Pohvaliti moram tudi tiste dopisnike, ki niso poznali imena, so pa nazorno opisali rabo upodobljenega orodja. Delovni pripomočki prednamcev so razporejeni po številkah 4. GOBEC: sestavina petrolejke, ki omogoča boljše izgorevanje petroleja, kar daje več svetlobe (Izraz je lep primer posnemovalnega /oblikoličnega/ imena. V dajanju takih imen so bili naši predniki resnično domiselni). Ostala imena: smrček, klobuček, razpoček, gorilna kapca, ritka, ritove, zijalo, kapca, plamcnčnik, raz-pršilček, plinjavček (Zadnja tri imena niso povezana z obliko, temveč s funkcijo izdelka). 5. POVEZOVALNIK: zarezan in preluknjan klin za pritrjevanje žrdi; tudi vrvnik, kavelj, žrdnik, kljuka, povezovalna kljuka, zijavc, ze- hovc, lakotnik ... 6. BRANAČ: pripomoček za rahljanje zorane zemlje; tudi enovprežna brana, kli-novka, rahljača ... od 1 do 10, kakor so bili objavljeni v našem časniku. Priznati moram, da sem bil večkrat v zadregi, katero ime je "pravilno" in katero "manj pravilno". 7. ŽILO: starinski jarem za vleko voza z volovsko (govejo) vprego z natikanjem na čelo; tudi čelnik, žil, čelno žilo, jarm, ramen, zarožnik, jermiček, čelniček ... 8. ŠTRUČNICA: razpoteg-njen pehar iz slame in viter za vzhajanjc testa; tudi pehar, štručnik, vzhajalnik, bede ... 9. ZOBLIČ: oblic za "obla-nje" zobotrebcev. Delovni pripomoček je bil najtrši oreh za vse sodelavce našega kotička. To jc tudi razumljivo, saj so to orodje prenehali uporabljati že pred prvo svetovno vojno. Pred nekaj desetletji so njegov delovni princip posneli sodobni stroji za izdelovanje zobotrebcev. 10. SLAMOREZKA: rezilo za poševno (ne krožno) rezanje živinske krme; tudi slamorezna kosa, slamorezka, rtikarca, kosa za slamorez.no trugo ... Mojstri iz pekarne ČE GA BOŽAŠ, JE KRUH LEPŠI "Mojster pek mora poznati vse faze priprave kruha, z delom in odnosom do kruha pa pokaže, da je tega naziva resnično vreden" .Vazi/' "mojster"je priznanje, kije pekom posebno v ponos. A kakšna je pot do njega? Janez Fine, mojster pek iz Pekarne Grosuplje je naredil prvi korak k temu pred štiridesetimi leti, koje spekel svoj prvi hlebec. Njegov mojstrski naziv je vse prej kot naključje, čeprav se je Janez Fine kot 17-lotni fant v pekarstvu znašel povsem pO naključju. Poklic mu je do danes zlezel že povsem pod kožo. njegovo znanje pa jc* tako bogato, da ga lahko posreduje mladim pekovskim vajencem, ki pridejo v Pekarno Grosuplje. Kot mojster pek jih uči ročne priprave kruha, uvaja pa jih v vse faze priprave kruha in pekovskega peciva, predvsem pa jim skuša posredovati ljubezen do kruha in pekovskega poklica. "Učim jih, da se morajo delu posvečati in biti vestni, kajti to odlikuje dobrega peka", pravi Janez Kine. V šali pa dodaja, da moraš tudi kruh lepo pobožati, da bo na koncu lepši in boljši. V pekarni opravlja še ono odgovorno delo. Kot vodja izmene usklajuje delo ostalih pekov, pogosto jim pomaga z nasveti in ves čas skrbi, da celotna proizv« >dnja p< >teka skladno z zahtevnimi živilskimi in tehnološkimi standardi. Pri dolu večkrat sodeluje tudi s tehnologi, saj mu ti predstavljajo nove KOepture, ki jih nato posreduje pekom. Ročno delo se mu zdi zelo pomembno, saj verjame, da kruh naredijo dobre roke in ljubezen, zato je kar samoumevno, da sodi med peke, ki so spretni pri pripravi različnih pletenih izdelkov iz. testa. Na delo v treh izmenah se je že povsem privadil, ob tem pa pripomni, da je tudi delo pekov precej lažje kot nekoč, predvsem zaradi najsodobnejše tehnološke opreme, ki jo imajo v grosupeljski pekarni. Mojstru Janezu prostega časa ne primanjkuje. Takrat najraje gobari ali balina, nekoč je tudi kegljal. Zelo rad se odpravi na vikend, kjer skupaj z ženo skrbita za manjši sadovnjak In gojita jabolka in hruške Ni ga lepšega kot so sadovi dela, ki ga opravljaš s srcem, bi lahko zaključili skupaj Z mojstrom, ko opazuje znanje mladih pekov ali pobira sadove s svojih sadnih dreves. "Vprostem Času rad halinam in kegljam. V preteklosti smo s kolegi iz 1'ekarne (irosuplje v balinanja sodelonali V občinski ligi in večkrat ludi zmagali." cPekarna Cjrosuplje STRAN 31 m '&*:. ji»R" jS«f* ■*••* jS«"* jS«f* -"C«:* ^^^^^S^9^ -•- -•- >"£ -:- -:- -:- yai y&. »: C 5 t TJ ČL w >R* j-sK* -»K" ji*:* *t»K* }•»>• '. "."»ft* JS6"" "^fc* 5*«*? js*? "j-K" -^v^^^" "•#■* >k: i-*-: y&. 2*: £/m^ z začetka pretečega stoletja --------------------[1900-1920]------------------- X ALOJZIJA MARINCIC IZ CAGOSC V preteklih desetletjih sem velikokrat potoval po dolini potoka Bukovice in se vsakič ozrl na prisojno reber čagoškega hriba, kjer leži vasica Cagošče. Tedaj kajpak še nisem vedel, da tam domuje naša današnja slavljen-ka Alojzija Marinčič. Pa ni bila vedno ondi. Na svet je prišla daleč proč, za tremi gorami, v vasici z nenavadnim imenom Hohovica v gabrovški župniji. Luč sveta je ugledala 26. maja 1912. I lovski oče .lože in mali Roza-Ika Sta imela pet otrok. Alojzija je bila najstarejša, in kot kaže, najbolj trdoživit, saj jc razen mlajše sestre Rozalke, ki še živi, vse ostale preživela. V njenih zgodnjih letih je divjala prva svetovna vojska. Cesar je pod vojaško zastavo poklical tudi očeta Jožeta. Ko je ta po daljšem času prišel na dopust, ga mala Lojzka zaradi soldaškega gvanta sploh ni prepoznala. Tedaj je bilo tudi nekaj sreče: oče so sc po štirinajstih dneh s težkim srcem poslovili in odšli nazaj v vojaško kompanijo, a so bili po nekaj urah spet nazaj. Na železniški postaji v Litiji so namreč zvedeli, da je vojske konec in da gredo lahko domov. Lojzka jc tako kot večina drugih otrok pomagala pri delu na domačiji in hodila v šolo. Uspešno je opravila štiri leta obveznega šolanja in nato še dva ponavljalnn letnika, kakor je bilo predpisano v tistih časih. Ko jc štela dobrih dvajset pomladi, je nekega dne šla s škafom k studencu po vodo. Ravno takrat sta tja prijahala napojit svoja konja dva neznana fanta. Izmenjali so nekaj besed in se razšli. V nedeljo pa seje eden od njiju oglasil pri Lojzkinem očetu in povedal, da bi se pri njihovi hiši rad oženil. Snubec je bil njen kasnejši mož Ignacij. Oče so o svojem bodočem zetu še malo po-izvedeli, nato pa privolili. Ker je bila tudi Lojzka za to, soji oče primaknili nekaj tavžentov dote in je odšla na nov dom v Cagošče. Pri tem velja omeniti še eno zanimivost. Ko je po poroki prevzela novo družinsko ime, se je zgodilo zanimivo glasovno naključje: v njenem dekli-škem priimku Martinčič so izbrisali le eno črko, pa so dobili novo ime Marinčič. V novem rodu je odraslo sedem otrok: štirje fantje in tri dekleta. Sin Jože z družino živi doma, ostali pa so šli po svetu. V svojem dolgem življenju je mama Alojzija prestala veliko težkih preizkušenj. Med zad- Zavod za prostorsko, komunalno In stanovanjsko urolanjo Grosuplie. d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanisličnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacij po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na taborski cesti 3 v Grosuptju In po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 njo svetovno vojsko je mina vpričo nje na njivi smrtno zadela njenega tasta. Potem pa so se nesreče kar vrslile: pred tremi desetletji je težko naloženi voz do smrti povozil moža Načeta, najstarejši sin Slavko je preminil na tujem v prometni nesreči, eden od njenih vnukov pa se je utopil v potoku. Nitša slavljenka Alojzija je morala imeti zares trdno voljo do življenja, da je vse te tegobe prestala in ob trdem delu dočakala tako visokit leta. Njeno rodovno drevo je lepo razraščeno. S pomočjo njenih domačih smo našteli petnajst vnukov in deset pravnukov. Veseli jo, da je njena domača hiša lepo obljudena. Njen "kvartir" je v pritličju, sin Jože z družino živi v sredi, v najvišjem "štuku" pa si je uredil dom najmlajši rod. Največja želja mame Alojzije je, da bi ostala do zadnjega primerno bistrega razuma in da bi še naprej lahko šla malo naokoli. Za sedaj lepo kaže. Ima izvrsten spomin, hodi okoli doma in pogosto obiskuje svoje domače v zgornjih hramih. Tudi k maši v šentviško cerkev pride, če je vreme primerno. Rada bere časopise, med njimi tudi domači časnik Klasje. Njena velika skrb sta tudi gredica in domača jata kokoši. Da bi le še dolgo bilo tako, ji vsi želimo od srca. Klasjev Polde KATERA OBČINA JE NA SLIKI? Pred vami sta dve nalogi: 1. Poskušajte prepoznati, katera občina jc to. V pomoč naj vam bo podatek, da ni naša neposredna soseda, čeprav ni daleč proč. 2. Uporabite svojo domišljijo in z nekaj rahlimi dopolnili naredite iz njene silhuete živo bitje. Menim, da skice sploh ne bo treba obračati. Dobra tolažba - Ampak vseeno izgledaš bolje kot nos avto Kje so tiste vodite, Ki so včasih bile NA OBISKU PRI DOPISNIKIH Občutek, da čas leče vedno hitreje, ima trdna tla. Kol bi trenil, se je zavrtelo leto 2003, kakor smo ga na kratko označevali, in že je prišel božični in prednovo-lelni december, ko se že vrsto let odpravim na pot s prazničnimi voščili in simboličnimi nagradami za zveste sodelavce v rubriki Iz zakladnice naših domov. Čeprav so sredi decembra v nočeh tla že poledenevala in so se na oknih zarisovale ledene rože, sem se z veseljem pripravljal na pot. vedoč. da bom po letu dni spet videl stare znance in prijatelje in se z njimi pomenil kaj prijetnega. Pričakovanje se mi je v polni meri izpolnilo. Žreb jc določil le bralke in bralce: 1. Marijo Veneelj iz Šentvida. 2. Danijelo Jermol z Vira. 3. Marijo Sadar iz Zaboršla, 4. Toneta Kaslelica iz Brezovega Dola, 5. Nežko Normah iz Kriške vasi, 6. Marijo Mandclj iz Ivančne Gorice 7. Ivano Novak iz Zaboršla. H. Magdo Lavrih iz Ivančne Gorice, 9. Marijo Zupančič iz Šentvida in 10. Frančiško Žnidaršič iz Ambrusa. Izžrebani so dobili za nagrado leseno pručko z izpisano zahvalo za sodelovanje. Vsi bralci so seveda vljudno vabljeni k sodelovanju tudi v prihodnje. Leopold Sever IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Moder ljudski pregovor pravi: "Po jutru se dan pozna". Ce domislico časovni) razpotegnemo, dobimo njeno inačico: "Po januarju se leto pozna". Zategadelj je treba pri priči zastaviti novo etnološko zagonetko. Na podobi je delovni pripomoček, ki sc že redko uporablja, vendar je gotovo še v spominu mnogih bralk in bralcev, zlasti starejših. Sporočite vse, kar veste o tej napravici. "Osti jarej". LS Vremenski pregovori za februar (svečan) Svečnica zelena - velika noč snežena. Na svečnke dan gre zima stran. "To je laž," reče Blaž. Če se svečnica jasno zdani, zima še dolgo trpi. Sveti Valentin prinese ključe do'korenin. BREZPLAČNA MALA OGLASA **************************************** Nudim pomoč enkrat ali dvakrat tedensko na vašem domu. Pospravljam m likam, lahko pa tudi pomagam starejšim osebam. Sem resna in natančna. Informacije: (131 796 024. **************************************** Želite, da vaš malček preživi prijetne urice v času vaše odsotnosti? Brezskrbno varstvo za vašega malčka nudi varuhinja na svojem domu. Informacije na telefon št.: 041 395 754. 32 STRAN N *Hehll ffć zemlji "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN sem nase ... STRAN l j /NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N 4" # lt\ Wlk\0 MOUO * KAKO SO GR1ĆARJEVA MATI ŽGANCE OBARVALI Včasih so bili poleg močnika koruzni žganci najpogostejša jed v hiši. Pri Gričarjevih so imeli veliko družino: dve teti, strica, oba starša in toliko otrok, da jih jc pogosto več kot dvanajst sedlo k mizi. Za toliko lačnih ust so se morali žganci kajpak kuhati v dokaj velikem loncu. Mešanje žgancev v takem loncu ni bilo lahko. Gospodinje so si pomagale tako, da so lonce postavile na tla, ga stisnile med noge in kuhalnico poprijclc z obema rokama. Tako navado so imeli tudi Gričarjcva mati. Ko so žgance dodobra premešali, so jih zajeli s kuhalnico in začeli z vilicami štr-gljati v veliko skledo, stoječo ob strani. Med štrgljanjem pa jc prišel v vežo velik potepuški pes in si privoščil nekaj debelih goltljajcv slastnih žgancev iz lonca. To je Gričarjcvo mater tako razkačilo, da so ga s kuhalnico na vso moč kresnih po betici in potem mirno nadaljevali z zdevanjem žgancev v skledo. Da se je pri tem na kuhalnico prilepilo nekaj pasje dlake, ni nikogar motilo, ker jc pri mizi žc nestrpno čakala rešta lačnih otrok in drugih članov družine. Pasjemu žganceljubu sc jc moral dogodek vtisniti globoko v spomin, ker ga po tistem ni bilo nikoli več v vas. L. Sever LXII. REKORD KORENJAŠKA GOSPODARICA V sezoni se večkrat na dan zavihti na enega od treh traktorjev ter odbrzi na travnike in kamor je treba. Ondan sem imel posebno srečo. Med poizvedovanjem za rekordi med našimi ljudmi sem naletel na žensko, ki hi ji pri priči lahko priznal toliko rekordov, kolikor je prstov na roki, in še kaj čez. Seveda sem povzel le enega, nekaj pa jih hom prihranil za sušne čase. Imetniea novega Klasjcvcga rekorda je Ana Glavič, po domače Požeževa Ani iz Zahoršla. Ana si je namreč naložila Že sedem križev in pol, pa še vedno čisto sama skrbi za več kot dvajset glav živine. Zdaj mi pa pokažite še kakšno žensko, ki bi pri petinsedemdesetih skrbela za toliko živine in pri tem naredila še vse drugo, kar je treba pri hiši. .le ni pa pika, v naši občini žc ne. To jc rekord, in to tak, tla se odkriješ pred njim. Pri tem moram omeniti tudi vzoren red, ki ga Ana vzdržuje v hlevu in okolici. Za vse to kapo dol in iskreno občudovanje. Našu rekorderku lepo skrbi za živino in se z njo pogovarja. 1 JM ZVESTA SODELAVKA KLASJA Med najbolj pridnimi sodelavci našega narodopisnega kotička jc Marija Sadar iz Zaboršta. Poleg rešitev, ki so večinoma pravilne, v pismu vedno zanimivo pokramlja tudi o drugih stvareh, kar me še posebej razveseli. Marija jc preprosta kmečka gospodinja z veliko pripovednega daru, zlasti v pisni obliki. To kaže tudi njen dnevnik. Pisati ga je začela, ko jc bila še mlada, in ga nadaljevala vse do zrelih let. V njem je zapisala veliko zanimivih dogodkov. L S Marija Sadar s pručko, ki jo je dobila za sodelovanje v rubriki Iz zakladnice naših domov. PODLISTEK, KRAJI V TRETElaom NARAVOVERJE NAŠIH PREDNIKOV Naši predniki so bili izraziti naravoverci. Beseda naravoverje je manj znana in zategadelj terja dodatno pojasnilo. V oblikovnem pomenu jo lahko primerjamo s praznoverjem, v vsebinskem pa za označitev oboževanja narave in naravnih pojavov. Naravoverci so torej častilci narave. čaščenje narave in njenih sestavin so prednamei oblikovali, ko so iskali odgovore na življenjska vprašanja, zlasti na tista o smislu njihovega bitja in žitja. LEOPC-Jt 5EV£R Ko spomladi kambij zavodeni, je les mužen. Tedaj si lahko naredimo piščalke. Ker je vsebina našega podlistka zemljepisno omejena, bomo kajpak spoznavali le oboževane naravnine prednamskih Lob-jancev - prebivalcev zahodne Dolenjske v stari železni dobi. .Številni ohranjeni sledovi iz davnine kažejo, da so Lobjanei častili zlasti tri sestavine narave: vodo, ptice in mesec. O mesecu smo v našem podlistku nekaj že lahko prebrali. To jc bilo v poglavju o šajnati Reitiji (rejti). O oboževanih pticah (šajnatih Ticah) in o vodi (šajnati Muzi) pa še nismo brali kaj dosti. Zato bo v prihodnjih poglavjih naša pozornost posvečena predvsem tem oboževanim sestavinam narave. Začeli bomo z vodo. V halštatskem času in še veliko pozneje so prednamei vodi in njenim raztopinam rekli muža. Pri naših starejših piscih ime najdemo še v izvirni obliki in pomenu. Pozneje je v skladu z jezikovnimi zakonitostmi izraz prešel v današnjo močo, ki pomensko povsem ustreza nekdanji muzi. Vendar tudi to ime neustavljivo tone v pozabo. Slišimo ga lahko v pregovoru: "Suša vzame kos kruha, moča pa dva." Na srečo raziskovalcev se je starejši izraz za življenjsko tekočino (muzo) ohranil v številnih izpeljanih besedah. Naj navedem samo nekaj primerov: mužen les, muzga (tekočina iz obrezane vinske trte, mozgova kost -narečno muzgova kust). Tu imajo svoje glasovno in pomensko izhodišče tudi druge besede in njihove starejše narečne inačice, npr. mulj, mozek (muzek), mož (muož, muž), močnik (muočnik), močvirje, luža, molža (mouža), morje (murje), mokro (makru), mošt, mušica (mužića, ker nastaja v muzi - povrelem sadnem soku), most (must, ker vodi preko muže), muka (ob trpljenju človek oddaja muzo - znoj). Takih primerov je še veliko. O njih se bomo kaj več pomenili ob kaki drugi priložnosti. Iz odrezane vinske trte spomladi, odteka vodna raztopina, imenovana muzga. nlufli odtek KNJIŽNICA GROSUPLJE