Juri j KUNAVER GEOGRAFIJA NEPALSKIH POKRAJIN UVOD Od mojega potovanja po vzhodnem N e p a l u so m in i l a že t r i leta in je zato čas, da se tud i v G e o - grafskem obzorn iku oglasim s pr ispevkom, k i bo lahko bra lcem neko l i ko bo l j p r i b l i ž a l to odmaknjeno azi jsko deže lo . Med tem so se u red i l i v t i s i , v roke pa nam je pr išla tud i novejša l i t e ra tu ra , ki je nujno potrebna za razumevanje Nepa la kot c e l o t e . T u nimam namena predstav i t i ce lo tne geogra f i j e Nepa- la, ker bi b i l o treba po leg drugega dodat i še obširno pog lav je iz zan im ive zgodov ine nastanka in razvo - ja deže le . Pač pa se mi zd i po t rebno, da spoznamo nekatere bistvene naravne in družbeno-geografske poteze dežele oz i roma n jen ih z n a č i l n i h r e g i j . Ta potreba i zv i ra med drugim tud i iz zan iman ja za N e - pa l , k i ga vzbu ja jo precej pogoste jugoslovanske-h imala jske a lp in i s t i čne odprave in n j i h o v i tamka jšn j i uspehi. Poleg tega se veča tud i š tev i lo jugoslovanskih tu r i s t i čn ih ob iskova lcev N e p a l a . Doslej smo o N e p a l u lahko na jveč prebra l i v dnevnem časopisju in v r e v i j a h . Posebno uporabni so č lank i v Proteusu izpod peresa T. VVraberja in J. G rego r i j a o i zvoru p reb iva ls tva , o f l o r i s t i č n i h in favn is t i čn ih znač i lnos t ih te deže le (č lank i so i zha j a l i od I . 1970 d a l j e ) . Geološka in re l ie fna zgradba Nepa la je v b is tvu precej preprosta, k a j t i do loča jo jo do lg i vzporedn i geo loško- tek tonsk i pasovi . So posledica enostavne nesimetr ične orogeneze H i m a l a j e , katere več ina na- r i vn ih pokrovov je zdrsela od centra orogena v V isok i H ima la j i prot i j ugu . Rečna e roz i j a je nekdan j i s t rukturni re l ie f že močno p reob l i kova la , posebno z d o l i n a m i , k i p rečka jo geološke pasove. Toda i z - raz i ta godolgovatost in vzporednost pokra j insk ih pasov je k l j ub temu dominantna geografska poteza N e - pa la . Že v l l eš ičev i A z i j i je raz ločen ta sistem, ki pa ga je potrebno še neko l i ko d o p o l n i t i , (glej č lanek J. Kunaver ja in kar to pokra j insk ih pasov v Proteusu 1974 /75 , št. 5 ) . T e r a i i n h r i b o v j e C h u r i a Na mej i z Ind i jo na jugu sega Nepa l do roba gangeškega n i ž a v j a . To je Terai (Madesh), od 16 do 50 km širok pas n iž inskega sve ta , ki je rah lo nagnjen od gora vst ran. Prečno nanj t eče jo štev i lne vo<- de iz b i ž n j i h gora in iz cent ra lnega Nepa la pro t i jugu ozi roma prot i Gangesu. Terai je na zahodu v i - sok okrog 280 m, na vzhodu dežele pa se zn i ža na okrog 76 m. Do nedavnega je v e l j a l za nezdravo in redko nasel jeno malar ično p o k r a j i n o , katere džungle so zadnja pr ibeža l išča z n a č i l n i h i nd i j sk ih ž i v a - l i kot t i g r a , nosoroga, slonov in d rug ih . Danes smo pr iča k rčen ju gozdov , š i r jen ju in i zbo l j šav i obde- lova ln ih površin in splošnemu povečan ju zan imanja za Tera i . Eden od pog lav i t n i h pogojev za to je b i - lo nedavno i z t reb l j an je m a l a r i j e , kar zarad i težke dostopnosti neka te r ih območi j n i b i l lahek posel. Druga vzpodbuda so gradnje jezov in ure jevanje namakaln ih sistemov na v e l i k i h h ima la jsk ih rekah v k r a j i h , k je r te predrejo zadnjo v e č j o gorsko pregrajo in se r a z l i j e j o v n i ž i n o . Terai postaja dostopnej- ši tud i z gradnjo nov ih cest , na kar bodo morale marsikatere druge nepalske pokra j ine počaka t i še lep čas. Podnebno je to v roč i monsunski pas, v katerem uspeva z imze len i t ropski g o z d , imenovan tud i džung la . Vendar bo l j ustreza termin v l a ž n i monsunski gozd , k i vsebuje tud i nekatere l istopadne vrste. V p rvo t - ni o b l i k i je gozdna vege tac i j a ohranjena le v zahodnem Teraiu in v podgor ju h r ibov ja Chu r i a , v Bha- ba r j u . Drugod pa so prisotne tud i obsežne površine sekundarne drevesne vege tac i j e »avanskega t i p a , poraščene s t r a v o , t rs t ič jem in bambusom. Ob rekah so tako imenovan i "m la j š i " in "s tare jš i " ga le r i j sk i gozdov i . Teraiski gozd sestav l ja jo nekatere ze lo uporabne vrste dreves, k i daje ze lo raz l i čen v idez v času v lažnega poletnega in suhega zimskega monsuna. Teraiu obeta jo lepo prihodnost predvsem zarad i dobr ih obde lova ln ih n iž insk ih t a l , kar je za gorat i N e - 23 pa| še posebno ve l i kega pomena. Tu že seda j ,p r ide la jo kar 74% vsega nepalskega r i ž a , kar je prese- n e t l j i v o , saj je tud i v sredogorskem Nepa lu r i ž med g lavn im i po l jede lsk imi ku l t u ram i . V Teraiu se je- ¡0 zgodn jo , srednjo in pozno vrsto r i ž a . Zgodnja dozor i v 90 dneh od konca j u n i j a , ko razsodi jo sa- d i k e . Srednja vrsta dozor i v 120 dneh in pozna v 150 dneh. Tako r i ž žan je jo od srede septembra pa skoraj do januar ja . Terai je ze lo primeren tud i za industr i jske ras t l i ne , za r az l i čne o l j a r i c e , s ladkorn i trs in t obak . To- da go jen je teh ku l tu r ima značaj modernega tropskega p lantažnega kmet i js tva le v jugovzhodnem de lu . Pridelek sladkornega trsa je precej pod az i j sk im popreč jem, a ima lahko še lepo pr ihodnost . Uspeva tud i v nepalski no t ran jos t i , vendar le kot vr tna ras t l ina . Ena najstarejš ih indust r i jsk ih rast l in je j u t a , k i v nepalskem i zvozu zavzema 12% vrednost i . Zaenkrat je najmanj razš i r jen tobak , ki pa ga bodo zase jan na v e č j i h površinah tud i za lastne pot rebe. V Janakpuru že de la nova tovarna c i g a r e t , k i je b i l a zgra jena s pomočjo Sovjetske zveze . Terai ima v e l i k e možnosti tud i za pr ide lovan je tropskega sadja in ze len jave . Nenavadno j e , da sadje za nepalska mesta uvaža jo iz sosednje I nd i j e . Vode v Teraiu je v po letnem času potrebno obdrža t i v st rugah, v zimskem času pa je z namakanjem mogoče posprav i t i še najmanj eno že tev . Z n a č i l e n je poda tek , da danes v N e p a l u k l j u b ugodnim k l i - matskim pogojem pospravi jo dve l e t i n i le na 20% površ in. Namakan je je najpomembnejše za r i ž , k i pot rebuje na jveč v lage v času cve ten ja (hath ia) . To pa je ok tobe r , ko monsunsko dežev je že poneha, v rekah pa je še dovo l j v o d e . V te ra iu že de lu je osem v e l i k i h namaka ln ih s istemov, t r i j e so še v i z - g r a d n j i , šest pa, j i h še nač r t u j e j o . Sedaj namakajo že 143.000 hek ta rov , lahko pa bi j i h namakal i m i - I j on . N a j v e č j i in na jbo l j z a n i m i v i sistemi in p ro jek t i so Banbasa na Zahodn i mejn i rek i M a h a k l i ( ind i jska Sarda), Chisapani na rek i K a r n a l i , Babai , Banganga, Tinso in Kanchan Dano v srednjem Tera iu , Z a - hodni in Vzhodn i Gandak pro jek t na rek i V e l i k i G a n d a k , Kamala na istoimenski rek i in Chatra ter Kosi p ro jek ta na rek i Sapt Kos i , ker bodo jezov i v neposredni b l i ž i n i ind i jske meje so me l i o rac i j e in naprave načr tovane več inoma t a k o , da lahko kor i s t i j o obema državama. Ponekod bodo j e z o v i seveda večs topen jsk i , več inoma pa večnamenski za izrabo vodne energ i je in za namakanje . G l a v n i kana l i so spe l jan i pahl jačasto vstran od jezu na v rhn j i strani r avn i ce , nato pa se od njega cep i j o v smeri prot i jugu in vzporedno z g lavno reko še stranski k a n a l i . To so obenem tudi razbremeni ln i kana l i v času v isok ih voda . Ponekod bodo potrebni tud i zavarova ln i j ezov i v z d o l ž rek . N a j b o l j razd i ra lna med gan- gesovimi p r i t ok i je Sapt Kos i , k i že dvesto let prestav l ja svojo strugo od vzhoda pro t i zahodu. Pri tem spodkopuje svoj desni breg in un iču je ce le vasi s p o l j i v red . Na nasprotni strani pa za seboj pušča nep lodna, prodnata vršajna t l a . Ta pojav en i raz laga jo kot posledico dev iac i j ske s i l e , drugi pa s t e k - tonskim dv igan jem o z e m l j a na levem bregu Kos i ja . Kosi prinaša v v isok i vod i s seboj ve l ikanske mno- ž ine g rad i va , k i v p l i v a tud i na pres tav l jan je struge. Terai je tud i območ je z n a j v e č j o gostoto cest , če se o redk ih cestah sploh lahko tako i z raz imo. To so asfa l t i rane ceste B i ra tnagar -Dharan , B i rgun j -Ka thmandu , Bhai rawa-Pokhara in k ra tk i odseki okrog Janakpura. Na z a č e t k u gradnje je tud i vzdo lžna cesta po Tera iu , k i bo izredno pomembna tud i za gospodarsko rast in za i n teg rac i j o vsega N e p a l a . To bo de l az i jskega sistema av toces t , ki je označen s p r io r i te tno š tev i l ko T 1, na katerega se bodo od severa v e z a l i stranski o d c e p i . Tera i ima dobre osno- ve tud i za razvo j indust r i je in t rgov ine . To omogočajo industr i jske surovine iz kmet i js tva ter b l i ž i n a indi jske meje . Na jmočne jše nepalsko industr i jsko mesto je b i l že doslej Bi ratnagar. Toda to oznako pa mu zaenkrat da je le ena tovarna za prede lavo j u t e . Za nasel jevanje nepalskega preb iva ls tva iz prenasel jenega sredogorja je postal Terai p r i v lačne jš i šele v zadn j ih l e t i h . Z e l o ve r je tno bo pr iš lo v pr ihodnost i do še močnejš ih m ig rac i j sk ih tokov od severa pro t i j ugu , ko bodo tud i drugod zrasla močnejša industr i jska središča. Z raven pa je t ud i že l j a po ne- p a l i z a c i j i Tera ia , k j e r zarad i nekont ro l i ranega nase l jevan ja Ind i jcev- ' do druge svetovne vo jne kar 75% prebiva ls tva govor i severnoindi jske' j e z i k e . To nase l jevan je je na jveč dopr ineslo h k rčen ju te ra isk ih džungel . O č i t n o je z a v e s Nepa l gospodarski pomen Teraia izredno v e l i k . V p r ime r j av i z vso državo da- je ta " n e t i p i č n i " de l države 55% vrednost i kmet i jske p r o i z v o d n j e , 72% industr i jske p ro izvodn je in 65% vrednost i t rgov ine In t ransporta. Ne imenuje se zato brez vz roka ž i t n i c a Nepa la in stara oznaka pu- ste mokrotne džungle ni več sp re jem l j i va . Naravno za led je Teraia p reds tav l ja jo pokra j insk i pasovi v i š j i v rša jn i svet G h a b a r j a , h r ibov je Chur ia 24 (Chure) a l i S i w a l i k , podolgovate ko t l i ne Not ran jega Teraia a l i Dun i in ve r iga Mahabbarat Lekha. "S Teraia se svet na jpre j vzpne v Bhabar, starejšo gruščnato nasipino h ima la jsk ih r e k " , kot je zapisal S. I leš ič . Groba prodnata vršnja t l a , k i sprot i nasta ja jo na podnož ju h r i bov ja C h u r i a , zara- d i močne e roz i j e niso ugodna za nase l i tev . Za to imenu je jo Bhabar tud i Char -Kos Jhad i a l i "osem mi l j širok g o z d " . Tu so ohran jen i še prvotn i sestoj i v lažnega monsunskega gozda a l i džungle in tu so glavne zaloge lesa ter pomembnejši lovski r e v i r j i . Nos i lec gozdne združbe je salovo drevo (Shorea vobusta). V n je j pa je še vrsta znan ih in manj znan ih t rdolesnih drevesnih vrst kot p ipa l (Ficus re- l ig iosa) , khai r in karma za pohištvo pa tudi drevesa z mehkejšim lasom, kot bor Pinus l ong i f o l i a ( rox- burgh i i ) . H r i b o v j e C h u r i a a l i S i w a l i k , kot smo ga- b i l i doslej bo l j v a j e n i imenova t i , ima značaj h i - malajskega predgor ja . V njem so enostavno nagubane plast i miocensk ih s k r i l a v c e v , ki so se od laga l i v gangeškem mor ju ob zače tku h imala jske orogeneze. Mars i k je se takorekoč brez napovedi dv i gne jo d i rek tno iz n i ž i n e . V zahodnem N e p a l u dosežejo do 1900 m, v vzhodnem pa do 900 m. Hr ibov je se- stav l ja eden a l i več vzporedn ih h rb tov , k i se v l e č e j o stot ine k i l omet rov d a l e ž . Prek in ja jo j i h le p reč - no tekoče h imala jske reke. Ker so hrbt i do vrhov poraščeni z gozdom in je geološka zgradba še moč- no dominantna, so z le ta la v i d e t i kot gube v ze len i p reprog i . Sulu se v gozdu v iš je na poboč j i h p r i - d ruž i j o tud i i g l a v c i , in sicer razne vrste bo ra , hrasta in drugega d r e v j a . Toda sal p rev ludu je povsod in je tud i tu nosi lec združbe. Le poredkoma, in to okrog grebenov, se zgost i jo tud i i g l a v c i . G o z d je v tem h r ibov ju pomemben v i r uporabnega lesa, toda i zko r i šča t i ga bodo mora l i ze lo previdno> ker so t l a zaradi slabo sp r i j e t i h kamnin s i la o b č u t l j i v a za e r o z i j o . To je b i l za nasel i tev ves čas n e z a n i - miv prostor in je zato min ima lno nasel jen. Hr ibov je Chur ia vzhodno od reke Kosi nima več pravega n a d a l j e v a n j a , kar je prece j n e n a v a d n o . V e n - dar se z d i , da se zgradbeno spoj i z Mahbharat Lekhom v enoten gorski sk lop. Med hr ibov jem Chur ia in v isok im hrbtom Mahabharat Lekha, k i je j užn i rob nepalskega s redogor ja , s o podolžne do l i ne a l i ko t l i ne N o t r a n j e g a T e r a i a a l i D u n i , k i s o o tok i gostejše nase l i t ve . Nepalsko se ta pas imenuje " b h i t r i madesh". Duni so nastal i na tek tonsk i me j i med Chur ia in Mahab - harat Lekhom, in sicer v z d o l ž tako imenovanega "g lavnega mejnega a l i robnega na r i va " (Ma in Border Thrust). Ta pomeni prehod iz nagubanega predgor ja v s redogor je , sestav l jeno iz na r i vn i h p o k r o v o v . N a j b o l j znani Duni so do l i ne Dang v zahodnem d e l u , do l i na vzhodnega Rapt i ja v osrednjem, no t ra - n jem Tera iu in Vzhodn i no t ran j i Tera i . To so do 100 km dolge d o l i n e , obdane od sredogcrskega in h r ibov i tega sve ta , s katerega od teka jo š tev i l n i po tok i in reke N o t r a n j i Terai v e l j a za k l imatsko p re - ce j neugoden svet , pa je k l j u b temu, posebno v srednjem d e l u , postal v zadnjem času območ je i n t en - z ivnega krčen ja gozdov ter nase l jevan ja ko lon is tov iz no t ran jos t i . K temu sta v e l i k o pomagala i z t r eb - l j en je ma la r i j e in cestna zveza ind i jska meja - Kathmandu, od katere so z g r a d i l i odcepa v do l i no vzhodnega Rapt i ja ter do reke N a r a y a n i . Nas ta ja jo nova naselbinska j ed ra , nos i l c i napredka v agrar- nem gospodarstvu pa so poskusna posestva. Uspevajo podobne ku l tu re kot v Tera iu , saj k l ima tsk i pogo- j i niso bistveno drugačn i . Prvič pa se v teh pok ra j i nah srečamo z uč inkom zavetne lege , ki ponekod povzroča zmanjšanje c e l o l e t n i h padav in v p r i m e r j a v i z v iš jem ob rob jem. N e p a l s k o s r e d o g o r j e Za drugo v e l i k o pokra j insko enoto N e p a l a so v rabi r az l i čna geografska imena. Orogra fsko in t e k t o n - sko j e t o N i z k a a l i M a l a H i m a l a j a . Š e pogosteje sta v rab i imeni S r e d n j i N e p a l a l i n e p a l s k o s r e d o g o r j e . Ta na jbo l j nasel jen pas pomeni osrč je nepalske države in mu p r a v i j o " p a - h a r " . Sredogorje je nastalo iz ve l i kansk ih naravn ih pok rovov , k i so j i h orogenetsk i procesi i z r i n i l i iz območja V isoke H imala je pro t i jugu v več fazah . Iz Čela na jda l j p ro t i jugu segajočega kathmandujskega pokrovnega sistema je nastal iz redno premočr t - no po teka joč in ozek gorski hrbet M a h a b h a r a t L e k h a ( " l e k h " pomeni gorov je) . . V c e l o t i j e se- s tav l jen iz metamorfn ih kamnin in je zato neka j bo l j odporen p ro t i e r o z i j i . Mahabharat Lekh je v pr i mer jav i z osta l im sredogorjem zarad i v e l i k i h strmin poboč i j in prece jšn je v iš ine (do 3 000 m) in tud i za to , ker je v prečn i smeri ze lo malo r a z č l e n j e n , samostojna eno ta . Ob n jem se ustav l ja več ina h i - mala jsk ih voda , k i do tam teče jo od severa prot i jugu in se nato obrne jo p ro t i zahodu a l i vzhodu . Sele tako združene vode se p reb i j e j o pro t i jugu v Tera i . Lepi p r imer i za to so poreč ja reke Karna l i 25 na zahodu, V e l i k e g a Gandaka v srednjem de lu in reke Sapt Kosi na vzhodu . Mahabharat Lekh nima posebnega gospodarskega pomena, pač pa je precej pomembna k l imatska l o č n i c a . Nepalskemu sredogor ju smo d o l ž n i posvet i t i nekaj več prostora, saj tu ž i v i 52% vsega preb iva ls tva . Namesto i z k l j učno vzporedniško po teka joč ih grebenov in d o l i n se tu ze lo pogosto u v e l j a v l j a j o tud i prečne smeri . Ta podoba je na jbo l j impresivna, če jo dož iv imo ob leta lskem pre le tu od Kathmanduja pro t i vzhodu a l i zahodu . Še bo l j drast ična je i l us t rac i j a takšne re l ie fne strukture s pomočjo š tev i la no - saških d n i . Za sto k i lomet rov do lgo po t , mer jeno v z račn i č r t i prečno na g rebene, porab i jo nosači po - prečno po 10 do 12 d n i . Na j užn i strani sredogorje z v rhov i ne preseže 2 500 m. Na severu in po- sebno na severozahodu pa sežejo precej da leč prot i jugu nekater i g reben i , ki mer i jo do 4 500 m in ce lo v e č . Preko n j i h se sredogor je že veže z V isoko H ima la j o . Od v iš ine insmer i teh grebenov je precej odv isno , k o l i k o pade dež ja na n j i h o v i odvet rn i in p r i ve t rn i s t ran i . Not ran jos t Nepa la namreč dob iva močo skoraj i z k l j u č n o z monsunskimi v e t r o v i , k i so pretežno usmerjeni od jugovzhoda . Padavinska k a r t a , o b j a v l j e n a v W. Donner jev i k n j i g i o N e p a l u , kaže ze lo r az l i čno namočenost n e p a l - skega sredogor ja . N a j v e č padav in (3 500 mm) prejema Pokhara, zahodno od Katmandu ja . V isoke p re - grade pogor i j Annapurne , Lamjung Himala in Dhau lag i r i j a p r i s i l i j o monsunski zrak k in tenz ivnemu d v i - gan ju . Pas ze lo o b i l n i h padav in sega še v smeri severovzhoda vse do meje K i ta jske v z d o l ž srednjega toka Marsyand i ja . Toda komaj sto k i l omet rov severozahodno od tam je v pok ra j i n i Mustang na jbo l j suh kra j v N e p a l u , k j e r namer i jo le tno le 250 mm padav in . Močno namočeno je tud i pogor je A p i na seve- rozahodu N e p a l a , potem več ina v i š j i h g rebenov , k i veže jo sredogor je z V isoko H ima la jo ter Mahabha- rat Lekh. Za monsunske vet rove so zave t rn i k r a j i razen severno od V isoke H ima la je tud i na severni strani go rov ja Mahabhara t . Osredn j i de l Kathmandujske ko t l i ne dob iva le tno le 1000 do 1500 mm pa - d a v i n . Iz lastne izkušnje lahko povemo, da je sušen tud i srednj i del do l i ne A r u n a , k je r je po le t i in jeseni leta 1972 suša prece j p r i zade la Tuml ingtarsko k o t l i n o . O b m o č i j z manj kot 1000 mm le tn ih pa - dav in je v južnejšem de lu nepalskega sredogorja še p rece j . Po temperaturah »odi nepalsko sredogorje v zmerno top lo monsunsko podneb je . K r i v u l j e srednj ih meseč- n ih temperatur se n i k j e r ne spust i jo pod 0 ° . Srednje ekstremne poletne temperature dosežejo 3 5 ° , tem- peratura na jh ladnejšega meseca pa je okrog 10° . V neka te r ih v iš je l ežeč ih do l i nah in k o t l i n a h n i redka inverz i j ska megla in ce lo s lana. Vendar abso- lutne min ima lne temperature redko padejo pod - 3 ° C . V Kathmanduju na v i š i n i 1 300 m je januar ja srednj i dnevn i maksimum 18°C , srednj i dnevn i min imum pa 2 ° C . V Chauta r i (1 676 m) , severovzhod- no od Ka thmandu ja , je srednj i j un i j sk i maksimum 2 8 , 3 ° C , srednj i januarski min imum pa 5 , 6 ° C , V tckšnih k l ima tsk ih razmerah uspeva v sredogor ju do 1 000 m visoko " v l a ž n i " šalov g o z d , navzgor pa "suh i "sa lov g o z d , ki se vedno bo l j meša z d rug imi drevesnimi v rs tami . Za izpostav l jene grebene nad 2 000 m v iš ine so z n a č i l n i v l a ž n i p ragozdov i t ipa " o b l a č n i h gozdov" ( N e b e l w a l d ) , ki so posebno znan i iz tropskega pasu Južne Amer i ke . Skoznje smo po tova l i dvakra t in opazova l i gosto pragozdno podrast z v e l i k i m i praprotmi pr i t l e h , ter z mahovi in o rh ide jami poraščena debla dreves. Nad 3 000 m v isoko postanejo v teh gozdov ih pogostejše l u c i d o f i l n e vrste d rev ja kot h ras t i , i l e x , b reza , j a v o r , magno l i j a in . nazadnje drevesni rododendrom. Med i g l a v c i nastopi jo poleg bora še t i sa , macesen in cedra ter j e l k a . Naravna vege tac i j a se je ohran i io v več jem obsegu le nad stalno nasel jen im pasom, to pa je p r i b l i žno od 2 300 m navzgor . Pravega ekonomskega gozda je n i ž j e ma lo , k rčev ine pa se še p o v e č u j e j o . Za to ni čudno , da so zemel j sk i p l azov i v monsunskem času k l j u b terasnim po l jem s i lno nevarna nad lega , k i poleg po l j ogroža jo t ud i nasel ja in ž i v l j e n j e . Po neprever jen ih poda tk ih je v enem od bo l j namočenih po le t i j i v N e p a l u zarad i tega i z g u b i l o ž i v l j e n j e nad 3 000 l j u d i . Za to omen je jo pogozdovanje nepa l - skega sredogQrja kot eno pog lav i t n i h o b l i k borbe prot i e r o z i j i p rs t i , p ro t i p lazovom in kot v i r i ndus t r i j - sk ih su rov i n . Ta p r i zadevan ja pa morajo ne jpre j j premagat i ustal jene navade , kot je na primer gozdna paša. Prebivalstvo nepalskega sredogor ja se skoraj v c e l o t i p r e ž i v l j a s kmet i j sko de javnos t jo . N a s e l j a , med ka te r im i je ve l i k , de l r a z l o ž e n i h , se d r ž i j o predvsem bregov in s lemen, medtem ko so dna d o l i n mar- s i k je prazna in nenasel jena. Ta posel i tvena " i n v e r z i j a " je pos led ica ve l i kega n ihan ja nepalsk ih v o d a , pa tud i akumulac i j ske terase so ze lo redke . V e č p lanega sveta je le v dnu n a j v e č j i h t okov . Tako so 26 ob srednjem Arunu na j več je terasne površine pr i Tuml ing ta r ju in se ob rek i navzgor po jav i j o še na pe- t ih a l i šestih k r a j i h . V nepalskem hribovskem kmet i j s tvu je v n i ž j i h in južne jš ih legah v ospredju r iževa ku l t u ra . V neko- l iko v iš j ih legah stopi v ospredje koruza in je r i ž po odstotku površin na drugem mestu. Ze lo pomemb- na prehrambena ku l tura je tud i proso a l i kodo , država pa bi rada dosegla tud i povečan je obsega pšenič- ne ku l tu re , ki nima t r a d i c i j e . V v iš inah okrog 2 000 m r i ža ni v e č . Poleg koruze in prosa je na po- l j ih vedno več k romp i r j a , ki postane v na j v i š j i h posel jen ih pok ra j i nah , kot npr. v So lo -Kbumbu ju , v dežel i Serp, osnovni ž i v e ž . Krompi r ja na jveč p r ide la jo v vzhodnem N e p a l u , k j e r ga precej ostane tudi za t rgovanje z n i ž j i m i k r a j i . Drugod v N e p a l u je krompir še vedno le z e l e n j a v a , ne pa osnovni živež a l i pa komerc ia ln i p ro i zvod . V vaseh okrog Sedue nad Arunom smo v i d e l i na p o l j i h še topinambur in gomo l jn i co z okusom po kosta- n ju, katere imena n i b i l o mogoče u g o t o v i t i . Srednj i Nepa l je d e ž e l a , k je r izvrstno uspeva r a z l i č n a , znana in manj znana z e l e n j a v a . Na kathmandujskem trgu je v i d e t i ko ren je , c v e t a č o , ko le rabo , red- kev, melone in druge vrste z e l e n j a v e , k i po ve l i kos t i in t ež i presega enako ze len javo v Evropi . V e - činoma izv i ra iz kathmandujske k o t l i n e . Nepalsko prebiva ls tvo je poleg tega nava jeno na podobne o- stre začimbe kot j u ž n i sosedje. Za to ostre c h i l i papr ike ne manjka jo na nepalskem k rožn i ku . Ob nepalskih karavanskih poteh ponu ja jo za že jo posebne j ed i l ne buče . Ob iskova lca da l j e preseneča, de se je mogoče z bananami posladkat i z dreves, ki rastejo do 1 700 m v i soko . S t rokovn jak i so v te j zvezi pr iš l i do spoznanja , da bi b i l o nepalsko podeže l je lahko izvrsten dobav i t e l j raz l i čnega sadja v vseh le tn ih časih. Močno so že razš i r jene mandarine a l i sun ta le , ki pa z nepalskega podeže l ja v j e - seni le redko pr ide jo na več je t rge . Z ind i jsko pomočjo so us tanov i l i 17 poskusnih vr tnarsk ih in sad- jarskih posta j , k i že da je jo prve obeta joče r e z u l t a t e . Podnebna raz l ičnost je v te namene ze lo dobrodo- šla, saj omogoča go jen je na jbo l j raznovrstnega sadja in ze len jave p rak t i čno v vseh le tn ih čas ih . A b - surdno pa je sedanje stanje ko država uvaža od drugod dvakrat več sad ja , kot pa ga i z v a ž a . Industrijske rast l ine v srednjem N e p a l u še niso dob i le domovinske p rav i ce . S tor jen i pa so prv i korak i za pospeševanje o l j a r i c . Tudi stanje v ž i v i n o r e j i ni posebno razvese l j i vo , čeprav goved i v N e p a l u , p o - dobno kot v I n d i j i , ni dosti manj kot p reb iva ls tva . Verski predpisi so v e l i k a ov i ra za bol jše rezu l ta te v tej panog i , čeprav govedo lahko de la na p o l j u . B ivo l i so iz teh ome j i t ev i z v z e t i in so zato nad- vse cenjen dobav i t e l j mesa, poleg m leka . Tudi koze in deloma ovce so v nepalsk ih razmerah pomem- ben v i r hrane. Nad 3 000 m visoko je jakovo govedo še vedno nepogreš l j iv spreml jeva lec Šerp in bho- t i j kot dobav i te l j odporne vrste v o l n e , mesa, mleka ter kot tovorna ž i v i na za ekstremne gorske razmer re. V kmet i js tvu poskušajo tud i z nov imi vrstami pšenice in r i ž a . Toda v nepalsk ih razmerah takšna pr izadevanja spreml ja jo še nezaupanje in zato rezu l t a t i še niso dovo l j o t i p l j i v i . Verski predpisi p repoveduje jo tud i už i van je kokošjega mesa, kar tudn i ni v p r id š tev i lu kokoš i , čeprav podežel je ni brez n j i h . S švicarsko pomočjo so v vzhodnem N e p a l u us tanov i l i že pred le t i t r i s i rarne, ki naj bi b i l e nosi lke razvo ja sodobnejše ž i v i n o r e j e . Toda k o l i č i n e in k v a l i t e t a sira še ne zadoščajo potrebam t rga . Dal jšo t r a d i c i j o ima v N e p a l u i zde lovan je surovega masla - g h e e - j a , posebno v v i š j i h p rede l ih , od koder ga proda ja jo v n i ž j e k r a j e . Poglav i tn i problem nepalske ž i v i no re je je pomanjkanje k rm i l . Seno namreč sušijo le Serpe in pa severno od V isoke H i m a l a j e , saj drugod ni t ravn ikov n i t i v e č - j i h pašnikov. Nepa l zato tud i z mesom ne more k r i t i vseh svo j ih pot reb. Enako v e l j a tud i za v o l n o , k i jo uvaža iz T ibe ta , k a j t i v l ažna monsunska k l ima ni pr imerna za go jen je o v a c . O v l o g i nepalske- ga sredogor ja, še posebno Kathmanduja v drug ih panogah gospodarstva bomo spregovor i l i na z a k l j u č k u , čeprav je ta v p r imer jav i s Teraiem ka j skromna. V i s o k a H i m a l a j a Zaradi zgodnjega zan imanja za na jv iš je gorstvo na svetu so geografske in fo rmac i je o njem bo l j zgo - daj prodrle v svet kot pa za p reos ta l i , s icer v e č j i de l N e p a l a . Prej smo i z v e d e l i za Šerpe in vemo o n j i h precej več kot pa o starem nepalskem plemenu Nevvar ih , ki so najstarejš i nos i l c i nepalske k u l t u - re in ver je tno " i z u m i t e l j i " znamen i t ih bud is t i čn ih pagod. Visoka Himala ja je nastala v jedru h imala jske orogeneze iz korenov več na r i vn ih pok rovov , ki so se ob koncu tega procesa kot samostojni b l o k i p remika l i na razne s t ran i . Tudi v tem delu Nepa la p rev la - 2 7 du je jo raz l i čne vrste metamorfn ih kamn in , vendar je pogost tud i g r a n i t , iz katerega je zgra jen med drugim M a k a l u . Znač i l na je zgradba vrha Mt Everesta a l i po nepalsko Sagarmathe (Chomulungma je ime t ibetanskega i z v o r a ) . Na njegov v rh je b i l iz severa nar in jen pokrov iz si lurskega apnenca, kar je nenavadno n a k l j u č j e . Najs tare jš i sediment i tet iške geos ink l ina le so se namreč znašl i na temenu na jv iš je točke na z e m l j i . V N e p a l u so na jbo l j znane naslednje gorske skupine Visoke H ima la je (od zahodne do vzhodne meje države) : Ap i - Sa ipa l , G u r l a M a n d a t a - H u m l a , C h a n g - L a , Kan j i r oba , H i - u n c h u l i , D h a u l a g i r i , Annapurna , Manas lu , Ganesh, Langtang, Gau r i Sankar ,Meha langur s Sagarmatho, Kumbakharna z Maka lu jem Jonsang in Kangchenjunga z istoimenskih vrhom. Vsako do teh imen ima po leg še pr idevek H ima l . To je Ang leže v o d i l o , da so p r i č e l i uporab l ja t i množinsko o b l i k o , tore j H i - m a l a j e , in ne edninsko, kot je v rabi pr i v e č i n i evropsih narodov. V isoka Himala ja je ena na jbo l j i z r a z i t i h in ostr ih k l imatsk ih in vege tac i j sk ih ločn ic na z e m l j i . Na n je j prenehajo v p l i v i monsuna, kar se lepo odraža na r a z l i č n i v i š in i gozdne in snežne meje na n jen i j u ž n i oz i roma severni s t ran i . V prvem pr imeru je gozdna meja vsepovsod pod 4 000 m. Nad do l i no Aruna smo gozd zapust i l i že na v i š i n i 3 600 m. Tudi snežna ločn ica je n i zko za te geografske šir ine (28° s . g . š . ) , na okrog 5 000 m. V Barunski d o l i n i je monsunski v p l i v že močno os labe l , toda č u t i t i ga je mogoče še vsaj do 5 000 m v isoko . V l a ž n o monsunsko st ru janje smo tam o b č u t i l i p rak t i čno vsak dan . Jutra so b i l a pogosto jasna, toda že v zgodnjem dopoldnevu je p r iče l p iha t i močan do l insk i v e - t e r , ki je s seboj pr inesel v l ažen zrak in meglo . Do opoldneva se je že vsa do l i na z a v i l a v meg lo , iz katere je lahko tud i deževa lo a l i snež i l o , medtem ko je v v iš inah še s i j a lo sonce. Enak in menda še močnejši po jav s t ru jan ja monsunskega zraka po d o l i n i navzgor pozna jo v d o l i n i K a l i g a n d a k i , ki ga je opisal švicarski geo log Toni Hagen. Veter pr ične p iha t i vsak dan okrog 10. ure in dob i včas ih c e - l o , orkansko moč. Po n jegov ih besedah je soteska te reke med Dhau lag i r i jem in Annapurnami presenet- l j i v o ostra k l imatska l o č n i c a , k a j t i na k ra tk i r azde l j i se k o l i č i n a padav in zmanjša od 2 000 mm na bo - r i h 250 mm I Tu pa smo že na pragu tako imenovane severne suhe cone , ki je že v območju južnega t ibetanskega robnega pogor ja . V V isok i H ima la j i so na jbo l j namočena južna poboč ja , k j e r je temu pr imerna tud i v e g e t a c i j a . V zgo r - n jem subalpinskem nadstropju gozdne vege tac i j e so nad 3 000 m v isoko zastopani predvsem drevesni r o - dodendron (Rhododendron arboreum in Rododendron Hodgsoni) , i g l a v c i kot macesen, bor (Pinus G r i f i t h / ) , h imala jska j e l ka ) Abies spec tab i l i s , b reza , je reb ika in j avo r . Je lova drevesa pogosto porašča do lg mah, ki v is i z ve j vse do t a l . Ta tud i v d o l i n i Baruna p r i č a , da so še pr isotni v l a ž n i monsunski v p l i - v i . T. Wraber poroča, da je bor Pinus G r i f i t h y znač i l en predvsem za bo l j sušne kra je na severni strani V isoke H i m a l a j e , kar da je tamkajšn j i p o k r a j i n i v p r imer jav i z južne jš imi h ima la jsk imi območ j i precej svojstven v i d e z . Z n a č i l e n primer postopnega prehoda v bo l j sušna severna območja je prav pok ra j ina So lo -Khumbu pod Sagarmatho. Padavin je tam le še 1 000 do 1 500 mm. Za to se dv igne jo tud i vse l o č n i c e , ki dose- že jo ekstremne vrednost i . K l imatsk i pogo j i omogoča jo , da je č lovek tu nasel jen najv iše na zem l j i pa t ud i po l j a imajo absolutno na jv iš jo lego. N a j v i š j e stalno naseJje je Pangpoche na 3 985 m. Krompir in a jda uspevata na p o l j i h po le t i ob l judenega nasel ja D ingpoche ja (440 2m) še 4 500 m v isoko . N a j - v iš ja šerpovska planšarska koča pr i k ra j u Lobuche je 4 930 m v isoko . In končno tud i pre laz Nagpa - L - L a , prek katerega Šerpe t rgu je jo s T ibetom, spada med na jv iš je na svetu. V poprečnem p ro f i l u so zvezn ice med k l imatsk im i in vege tac i j sk im i ločn icami tore j nagnjene prot i j u - gu . V d o l i n i Baruna je zgorn ja gozdna meja že na v i š in i 4 200m, v So lo -Khumbu ju pa je 4 300 m v isoko . Snežna ločn ica je v teh no t ran j i h do l i nah na 5 400 do 5 600 m, v T ibe tu pa šele na 6 000 m, kar pa je samo teore t i čna vrednost . Za to na j v i š j i d e l i H imala je n ima jo posebno v e l i k i h in d o l g i h l eden i - k o v . Med na jda l j š im i je leden ik Khumbu (15 km) , ki seže s svo j im jez i kom do 5 000 m. Tako z re jo po l j a Dingpooheja v komaj 1 ,5 km odda l jeno če lo ledenika Tuo. V d o l i n i Baruna sega Spodnj i barun- ski ledenik do 4 500 m, kar je posledica bo l j eksponirane lege. Nasprotno pa se Zgo rn j i barunski l e - d e n i k , k i je bo l j severno, konču je 500 m v i š j e . Nad gozdno mejo uspeva ce la vrsta r a z l i č n i h rododendronov, ka te r ih ve l ikos t se z v iš ino postopoma manjša. N i z k i Rhododendron setosum je podoben našim vrstam in uspeva še 5 000 m v isoko . Enako v i - soko segata tud i dve vrst i b r i na . To sta p r i t l i k a v i b r in a l i Juniperus s ib i r i ca ter i nd i j sk i b r in ( Jun i - 28 perus ind ica w a l i c h i a n a ) , k i je pogostejši v barunski d o l i n i . Lahko bi r e k l i , do imajo sestoji tega br ina tam v logo našega rušja. Segajo do okrog 4 800 m. Vege tac i j a v tem pasu na splošno močno spomi- n ja na alpske razmere, ker so v n je j zastopane mnoge znane oz i roma le malo drugačne rast l inske v rs te , predvsem med f l o r o . Domače uč i nku je j o v prv i vrst i r a z l i č n i sv i šč i , pa p lan ike in kamnok reč i . Bota- n i k i so mnenja , da je marsikatera alpska rast l ina zašla v naše k ra je iz a z i j s k i h gorstev in iz H ima la - je (g le j č lanek T. Wrabra , Proteus, I . 1974 /75 , št. 9 - 1 0 ) . Kot zanimivost doda jamo, da so a lp in i s t i p r ines l i iz južne stene M a k a l u j a l i ša je , ki ras te jo še 7 500 m v i soko . Menda je to na jv i š je znano rastišče neke rast l ine na našem p lane tu . Pas V isoke H ima la je za Nepa l nima posebnega gospodarskega pomena, če izvzamemo takse, ki j i h morajo p lačeva t i a lp in i s t i čne odprave za osvajan je v rhov . N a j v e č j o korist od n j i h so doslej ime l i Šer- pe kot v iš insk i nosači in kot vodn i k i t r eck ing a l i t u r i s t i čn ih odp rav , k i so na pot i le nekaj t ednov . H ima la izem a l i h imala jsk i a l p i n i zem in znanstveno raz iskovanje težko dostopnih gorskih k ra jev so t o - rej u t r l i prve korake za razvo j h imala jskega t u r i z m a , k i počas i dob iva v e č j e d i m e n z i j e . Polet i z l e - ta lom nad na jv iš je vrhove že do lgo niso več posebnost! Že več let je odpr to manjše le ta l i šče v k ra - ju Lukla v S o l o - K h u m b u j i , 14 km zračne čr te od Namche Bazar ja . Japonc i so tu z g r a d i l i ce lo man j - ši h o t e l , in sicer v k r a j u , ki mu je zmagovalec Sagarmathe Sir Edmund H i l l a r y komaj pred nekaj l e - t i podar i l osnovno šolo. O množičnem tu r i zmu v H ima la j i še prece j časa ne more b i t i govora . D ruga- če je v Kathmandujsk i . k o t l i n i . Šerpe se p r e ž i v l j a j o predvsem z go jen jem k r o m p i r j a , a jde in ječmenG, ki so na splošno na jv i š je segajo- če ku l t u re . Na jman j tako pomembna je šerpovska ž i v i n o r e j a , k i je osnova re la t i vne b l a g i n j e tega h i - malajskega l juds tva . Šerpe se ukva r j a j o predvsem s k r i žan jem jakovega goveda s t ibetansk im, govedom. K r i ž a n c i so dobre mlekar ice in tovorna ž i v i n a , k i jo p roda ja jo c e l o v T i b e t . Trgov ina s T ibetom je k l j u b ome j i t vam za Šerpe še vedno ž iv l jenskega pomena, čeprav se danes o d v i j a tud i po cest i čez pre- laz Khodar i . Šerpe po tu je jo na jp re j z ž i v i no peš preko pre laza N a g p a - L a v j u ž n i T i be t . Tam za p ro - dano ž i v i n o nakup i j o t ibetanskega in k i ta jskega b l a g a , predvsem vo lno za kathmandujske t k a l n i c e p re - prog, b l agove , r i ž , č e v l j e , po rce lan , suho meso i t d . Do Kathmanduja p r i p e l j e j o b lago k a m i o n i . Za prodano~biago t rgovec nakupi v Karhmanduju predvsem i iste predmete , ki j i h bo lahko proda ja l na po- t i do Namche ja . To pa je indijsko^ b l a g o , s ladkor , č a j , m i l o , ba r ve , vo lna in ure. Takšna trgovska " t u r n e j a " t ra ja p r i b l i žno dva mesecc. S e v e r n a h i m a l a j s k a s u š n a c o n a Spoznajmo še zadn jo znač i l no nepalsko pok ra j i no . Obsega prve grebene južnega robnega t ibetanskega pogor ja in podolžne d o l i n e , k i so po ložene med njega in V isoko H ima la j o . Imenova l i b i j i h lahko t u - d i No t ran je a l i Zah ima la jske d o l i n e . To so manjše pok ra j ine Humla , J u m l a , Mugu in Do lpa ob zgor - n jem K a r n a l i j u , pokra j ina Mustang ob zgorn jem K a l i G a n d a k i j u ter i zv r i ne podolžne do l i ne Manang ob zgornjem Marsyand i ju in Buri G a n d a k i j u . Zarad i zat išne lege je padav in skrajno malo in p o k r a j i - ne imajo zato marsik je polpuščavski v i d e z . Padavinski rež im i z kazu je skoraj 40% padav in v zimskem času, kar je posledica v p l i v o v z imskih p o t u j o č i h depresi j iz S redozeml ja . Vege tac i j ska ode ja je tu krepko razredčena in spremenjena. V v i š j i h legah v gozdu p rev l adu je j o i g l a v c i , na v l ažne j š i h t l e h v dnu d o l i n pa uspevajo t o p o l i , kar je znač i l na podoba v gorsk ih o b m o č j i h zahodno od tod . Slaba po- raščenost ornogča močno e roz i j o prs t i , ki pa jo še poveču je jo slabo spr i je te te rc ia rne kamn ine , ki so znači lnost južnega roba T ibe ta . Med zan im ive jš im i je pokra j ina Mustang, k i je k l j u b p rev ladu jočemu t ibetanskemu z n a č a j u že zgodo- v insko vezana na N e p a l . V nepa lsko- t ibe tansk i v o j n i leta 1855 se je tamka jšn j i radža postav i l na ne- palsko st ran. Prebivalstvo je mešanega narodnostnega sestava. Pozornost v zbu ja t ud i drugačen t i p kme- t i j s t va . Namesto r i ža in koruze na p o l j i h p rev ladu je pšen ica , po leg n je pa še a jda in j ečmen . Toda krompir ima prece j manjšo v e l j a v o kot v Khumbu ju . Pol jedels tvo v teh razmerah ne more več sha ja t i brez namakanja in so zato po l ja več inoma le v dnu d o l i n . K l ima tsk i pogo j i so ugodni ce lo za neka- tere vrste sadja, toda da l j od go jen ja d i v j e vrste mare l i ce še niso p r i š l i . Tudi tu je najpomembnejša kmet i jska panoga ž i v i n o r e j a , vendar poleg jakov in k r i žancev g o j i j o tud i os le , kon je in m u l e , kar je v N e p a l u redkost. Ž i v i n o r e j c i iz Mustanga pasejo svojo ž i v i n o de loma tud i na t ibe tanskem o z e m l j u , okrog 7 k i lomet rov g l o b o k o , pa tud i t r gu je jo s T i b e t a n c i . 29 O z n a k a N e p a l a k o t d e ž e l e v r a z v o j u Nepa l t renutno spada med gospodarsko najmanj razv i te deže le na svetu. Ta • n e z a v i d l j i v po loža j je po - s ledica vrste naravnih in družben ih znač i lnos t i deže le oz i roma dosedanjega razvo ja . Med posebno moč- n imi zav i r a l n im i d e j a v n i k i je b i l a skoraj stoletna v ladav ina rodbine Rana, k i je imela v rokah vse po- membnejše po l i t i čne in gospodarske p o z i c i j e , zraven pa še v e l i k o kmečke z e m l j e . Z že lezno roko je drža la oblast v rokah do leta 1951, ko so naprednejše nepalske po l i t i čne si le spet postavi le na če lo države k ra l j a iz stare gurkovske rodbine Shah-ov . Do takrat je b i l Nepa l skoraj popolnoma i zo l i r an od sveta , le nepalskl najemni v o j a k i so sode lova l i v br i tansk i vo jsk i v obeh svetovnih vo jnah kot i z - raz določene povezanost i s takra tno k o l o n i j a l n o ve les i l o . Sedanje ov i re hi t rejšega razvo ja so predvsem splošna nerazvi tost gospodarstva, pomanjkanje minera ln ih in drug ih surovin in ene rg i j e , izredno razgiban r e l i e f , k i skrajno o težkoča izgradn jo prometnega omre- ž j a , oddal jenost od mor ja in ne nazadnje tud i ind i jska konkurenca. Poroči la geo logov , k l j u b t e m e l j i - temu raz iskovan ju , niso posebno obe ta joča . Ve r j e t no se bo i zp lača lo izkor išča t i le nahaja l išča c i n k a , bak ra , sl jude in magnez i ta . U p a j o , da bodo postala gospodarsko pomembna tud i nahaja l išča p l ina in naf te v srednjem in predvsem v južnem N e p a l u . Doslej so i zkor išča l i le t r i nehaja l išča revne že lezove rude. V Thoseju, vzhodno od Kathmanduja so iz 15 majhn ih peč i nekoč d o b i v a l i na leto komaj 14 ton surovega že leza , ki so ga večinoma na k ra - ju samem prede lova l i v raz l i čne kovaške i zde l ke . Tudi nova nahaja l išča žal n imajo v e l i k i h za log . N a j - več je b l i z u Kathmanduja ima le 8 m i l j onov ton za log hemat i ta . Prevažal i ga bodo do Hi taure v b l i - ž ino ind i jske meje in tam prede lova l i s pomočjo indi jskega koksa. Ta in nekater i drugi manjši obra t i bodo d ržav i omogoč i l i vsaj de lno ohran i t i av tonomi jo v oskrbi z železarskim'^ i z d e l k i , kar pa bo zara- di razv i te indijske.' meta lu rg i je ze lo težko . Še več ja težava je s premogom. Imajo petnajst nahaja l išč premoga, toda zaradi izredno močne tektonske razloml jenost i in premaknjenost i n ima jo p rak t i čno nobe- ne gospodarske vrednost i . V energet ik i se N e p a l u odp i ra jo na j več je možnosti z Izgradnjo v e l i k i h in š tev i ln ih h id rocen t ra l . Tre- nutno je v d ržav i komaj pet HE in 11 TE. Skupno je ins ta l i ran ih 25 800 k W . V i zg radn j i je nov ih pet HE in dve TE s skupno močjo 41 000 kW. V p r imer jav i s tem je ce lo tn i energetski po tenc ia l N e - pala ze lo v e l i k , saj je preračunan na okrog 83 000 M W . Jugos lav i ja ima za pr imer javo podoben mak- s imaln i h idroenergetski po tenc ia l . Za izrabo vodne energ i je se ponu ja jo na jbo l j raznovrstne možnost i . Trenutno je n a j v e č j i h idropro jek t v i zg radn j i na rek i Karna l i v zahodnem N e p a l u . Jez pr i Ch isapa- n i j u bo 207 m visok in bo zadrževa l 15 mr t ja rd m^ vode. Akumulac i j sko jezero bo seglo okrog 100 km da leč v notranjost deže le In bo ce lo izbo l jša lo prometne zveze . Kapac i te ta tu rb in bo 1 800 M W . Od tam nameravajo i z v o z i t i v Ind i jo letno o k o l i m i l i j a rdo kWh. Pri tem pro jek tu so udeleženi Japon- c i , pr i drugem na jveč jem na rek i Sapt Kosi pa so inves t i t o r j i K i t a j c i . G l a v n i j e z , k i bo s luž i l ener - g e t i k i in namakanju , bo pr i k r a j u Cha t ra , k j e r reka preb i ja Mahabharat Lekh. Drug i jez na isti rek i pa bo že na indi jskem ozeml j u pr i k ra ju Hanumannagar, ki bo skupaj z namakaln im omrežjem v prv i v rs t i skrbe! za usta l i tev voda In bol jšo izrabo zeml je na obsežnem vršaju na levem bregu reke Kosi . N e p a l c i s i ob teh načr t ih upravičeno postav l ja jo vprašanje , kam naenkrat s to l i kšn imi ko l i č i nam i ener - g i j e , saj je deže la p rak t i čno brez e lek t r i čnega omrež ja , industr i jsk ih od jemalcev je ma lo , Ind i ja pa t u d i ne more b i t i e d i n i potrošni: . Za to so v ospredju jasne t e ž n j e , da bi po leg nekaj v e l i k i h HE zgra- d i l i še več manjših HE, ki bi lahko oskrbovale z energ i jo t ud i podeže l je In manjše industr i jske cen t re . G radn ja t ak ih ob jek tov tud i n i tako zamudna, ve r j e tno pa b i pospešila razvo j prometnega omrež ja . Promet je zagotovo med na j t ež j e r e š l j i v i m i , a ž iv l jensko važn im i problemi te skrajno razgibane h ima- lajske deže le . Imajo komaj 700 km as fa l t i ran ih cest , med n j im i dve cestni povezav i z ind i jsko mejo od Bhairawe do Pokhare In od Birgunja do Kathmanduja . Od tu so K i t a j c i zg rad i l i že omenj.eno cesto do prelaza Khodar l In naprej do Lhase. Poleg n j i h je v Teraiu še precej s lab ih makadamskih cest , ki za av tomobi lsk i promet v e l i k de l leta niso uporabne. V nepalskem sredogor ju pa tud i makadamskih cest rri mogoče v z d r ž e v a t i , ker so zarad i strmin in drsenja zeml je ze lo o b č u t l j i v e v monsunskem času. Cestnega prometa z a t o , razen na omenjen ih cestah, v N e p a l u enostavno n i . N a č r t i p redv ideva jo n a j - prej izgradnjo dveh podo lžn ih cest . Ena v Teraiu bo de l az i j ske avtoceste š tev i lka 2. Od tu se bodo cep i l e prečne ceste v nepalsko notranjost. Druga podolčna cesta bo povezala kathamandujsko k»THno J k ra j i vzhodno in zahodno od n j e . 30 N a j v e č j i napredek v prometu je b i l s tor jen v zadn j i h l e t i h z razš i r i t v i j o letalskega prometa. V Ka th - manduju in v B i ra tnagar ju sta dve mednarodni l e t a l i š č i , t r ina js t l e t a l i š č , ki so več inoma v Tera iu , s lu- ži za no t ran j i .promet in niso opreml jena z asfal tno s tezo, v e č j e š tev i lo pa je STOL le ta l išč (short t a - ke of and landing) v no t ran jos t i . Teh v času poletnega monsuna ne morejo upo rab l j a t i . No t ran jemu l e - talskemu prometu je zarad i težav v i zg radn j i cestnih zvez pr ihodnost , brez dvoma zago tov l j ena . Če - prav se z razvo jem leta lskega prometa ne morejo p r i m e r j a t i , pa pomeni jo nov i v i seč i mostovi čez d i v - je himalajske reke marsik je prav tako v e l i k in pomemben napredek. Za b l i ž n j o bodočnost ima Nepa l najbol jše možnosti v povečan ju p ro izvodn je hrane in indust r i j sk ih ras t l i n . To bodo lahko z a g o t o v i l i predvsem nov i namakaln i sistemi v Tera iu in splošna modern izac i j a kme t i j s t va . Iz Teraia i z v i r a tud i v e - čina viškov r i ž a , k i omogoča jo , da je Nepa l eden pomembnejših i z vozn i kov te ž i t a r i c e na svetu. I nd i - ja je v teh pog led ih zagotovo na jbo l j zan imiv nepalski par tner , ostala pa bo lahko še naprej d o b a v i - te l j i ca mnogih indust r i jsk ih i z d e l k o v , k i j i h Nepa l sam še do lgo ne bo i z d e l o v a l . Z a t o je ustrezna or ien tac i ja na ind i j sk i t rg za razvo j nepalskega gospodarstva prvenstvenega pomena. LITERATURA: Donner W . , N e p a l , Raum, Mensch und W i r t scha f t . Band 32 der Schr i f ten des Insti tuts fUr As ienkun- de in Hamburg. Wiesbaden 1972. Frank D . , Traumland N e p a l . Süddeutscher V e r l a g , München 1974. Gregor i J . , Nepa l od n i ž ine do n a j v i š j i h gora . Proteus 1973-1974 , 1 . 3 6 št. 1 L j ub l j ana . G l e j še 1 3 6 , št. 3 in 1. 36 , št. 6 . Hagen T . , Dyhrenfur th G . O . Fürer -Ha imendor f C h . v o n , Schneider E . , 1963. Mount Everest, Format ion , Populat ion and Exp lo ra t ion of the Everest Region. London. Ilešič S . , A f r i k a , Južna A z i j a , Avs t ra l i j a z O c e a n i j o in j užn im po la rn im svetom. Gospodarska geogra f i j a sveta I I . L jub l jana 1957. Jer in Z . , Vzhodno od Kathmandu ja . L jub l jana 1965. Kunaver A. in d r u g i , M a k a l u , L j u b l j a n a , 1965 Kunaver J . , Če geograf Potu je . S k l ad i vom in kompasom po d o l i n i Baruna. Iz kn j i ge M a k a l u . L j ub - l jana 1974. Prispevek h g l a c i a l n i geomor fo log i j i do l i ne Baruna v Khumbakarna H ima lu vzhodn i N e - p a l . Sklad '-Borisa K i d r i č a . T ipkop is . O geološkem r a z v o j u nepalske H i m a l a j e . Proteus 1 . 3 7 , 1975, št. 5 , L j u b l j a n a . Levstek I . , Blažej J . , H ima la ja i n č lovek L jub l jana 1957. T ha pa N . B . , Thapa D. P . , Geography of N e p a l . Bombay 1969. Wissmann H . v . , D ie heut ige Verg le tscherung und Schneegrenze in Hochas ien , mi t Hinweisen auf d ie Verg le tscherung der l e t z ten E isze i t . A k d . d . Wiss und der L i t . A b h . d e r M a t . - N a t u r - wiss. K l . Jh rg . 1959, N r . U . M a i n z 1959. Wraber T . , L jud je pod v rhov i H i m a l a j e , Proteus, 1 . 3 3 , 1971 št. 6 . Srečanje z nepalsk imi drevesi in g rm i . Proteus, 1. 3 6 , 1974, št. 5. N e k a j ras t l in z v isoke H ima la j e . Proteus, 1 . 3 7 , 1975, št. 9 - 1 0 . ILUSTRACIJE k č lanku J . Kunave r j a : G e o g r a f i j a nepa lsk ih p o k r a j i n . 1. v e r t i k a l n i p ro f i l Mustangbhot - Terai 2. karta izrabe voda v N e p a l u 3 . v e r t i k a l n i p ro f i l razpored i tve v e g a t a c i j e in ku l t u r v N e p a l u .