letnik 1918. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XXTI. — Izdan in razposlan 9. dne februarja' 1918. Vsebina: (Št. 46 in 47.) 46. Zakon o metrskem karatu. — 47. Ukaz o metrskem karatu. 4«. Zakon z dno 2H. januarja 1918.1. o metrskem karatu. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora žaukazujem tako : § 1. Deloma izpreminjujé člen V zakona z dne 23, julija 1871.1. (drž. zak. št. 16 iz 1. 1872.) in dopolnjujé člen XIII tega zakona se v trgovini z dragimi kameni in pravimi biseri pripušča „metrski kamt“ za oznamenilo mase 20 centigramov (200 miligramov). 8 2. Mnogokratniki in poddelilvc metrskega karala ter oblike uteži, ki kažejo posamezne vrednosti, se rnzglasé ukazoma. § 3. V javnem prometu ni dovoljeno uporabljati oznamenilo „karat“ za druge, nego metrske karatne leže (§3 1 in 2). § 4. Ta zakon dobi takoj moč. § 5- Izvršiti la zakon je poverjeno Mojemu ministru za javna dela. V Laksenburgu, 20. dne januarja 1018. 1. Karol s. r. Soldier s. r. Homanu s. r. 47. Ukaz ministrstva za javna dela v porazu m n z ministrstvi za notranje stvari, finance in trgovino z dne 7. februarja 1918. 1. o metrskem karatu. Na podstavi zakonov z dne 23. julija 1871. 1. (drž. zak. št. Ki iz 1. 1872.) in z dne 26. januarja 1918. 1. (drž. zak. št. 46) se v nastopnem objavljajo po c. kr. komisiji za pravilni mcroskus določeni, gledč pristojbin po ministrstvu za javna dela odobreni predpisi o meroskusno-uradui preskušnji in poveritvi metrskih karatnih uleži. V javnem prometu se morajo za tehtanje dragih kamenov in pravih biserov po metrskem ka- (SlovtnUrb.) 33 kos XXII. i-7. Ukaz ministrstva za javna ilela itd. z dne 7. februarja 1918. 152 ratu porabljati v ločki 1 naslednjih predpisov navedene, meroskusnouradne kolkovanc karatne uteži; v ostalem veljajo določila ministrstvenega ukaza z dne 9. avgusta 1882. 1. (drž. zak. št. 112). Nastopni predpisi dobé takoj moč. Toggoiiburg s. r. Homanu s. r. Wimmer s. r. Wieser s. r. Predpisi o meroskusnouradni preskušnji in pove-ritvi metrskih karatnih uteži. 1. Pripustite karatne uteži in njih nznanionilo. 1. Za javni promet z dragimi kameni in pra vimi biseri se pripuščajo naslednje karatne uteži (precizijske uteži) — z oznamenili, navedenimi v točki 2 — v meroskusnouradno preskušnjo in poveritev. Karatne uteži: 500 mk — . . . 100 100 V — . . 20 50 D — . ; . 10 10 n 2 5 n — . . . 1 1 n — . . . 20 0-5 n == . . . 10 01 v — . . . 2 0-05 v — . . 1 0 01 n 2 En stavek karatnih uteži sestoji iz posameznih uteži po 500, 50, 5, 0-5 in 005 mk, iz štirih kosov uteži po 100, 10, 01 in OOl mk in pet kosov uleži za 1 mk. 2. Uteži je oznamenili tako, da se na njihovi gornji površini vdari ali vreže število metrskih karatov s pristavkom črk „mk* (prim. tudi točko 1). II. Tvarina karatnih uteži. 3. Uteži s .500 do vštevši 5 karali se lahko izdelujejo iz medi, brona, pakfonga ali tudi iz drugih kovin ali kovinskih zlitin, ako so z ozirom nu trdoto in na Irpežnost nasproti vplivom zraka slične prej oznamenjenim kovinam. Dovoljeno je uteži omenjene velikosti prevleči z nikljem. 4. Za uteži z 1 karatom in CV5 karata se lahko porablja razen prej navedenih tvarin tudi platin, nadalje aluminij ali kaka druga, z ozirom na gostost in trpežnost nasproti zunanjim vplivom aluminiju enaka kovina, oziroma take vrste kovinska zlitina. 5. Uteži z O' 1, 0 05 in 0p01 karata morajo biti narejene iz aluminija ali iz druge, glede gostosti in z ozirom na trpežnost nasproti zunanjim vplivom aluminiju enake kovine, oziroma iz kovinske zlitine take vrste. lil. Oblika karatnih uteži. 6. Uleži s 500 karati do 5 karatov dobé obliko odrezanih stožcev z večjo temeljno ploščo in opremili jih je z gumbom; vse robove je okrožili. 7. Pri utežih s 500 karati do 50 karatov naj znaša gornji premer približno 80 odstotkov in višina 45 odstotkov spodnjega premera, pri utežili z 10 karali in 5 karati gornji premer 80 odstotkov in višina 22 odstotkov spodnjega premera. 8. Ostale uteži je izvršili kakor približno redne šesterokolne plačice, kojih eden rob je zapognjen navzgor. IV. hrugačnn kakovost karatnih uteži. 9. Vsaka utež mora bili laka, da se more pričakovali, da bode pod vplivi, ki se dogajajo ob normalni rabi, masa zadosli neizpremenljiva ; zlasti mora imeli čisto, gladko površino in ne sme kazati niti luknjic niti drugih jamic (če tudi izpolnjenih s kakršnokoli tvarino) niti zabitih klincev. 10. I/. medi ali drugih sličnih kovin narejene uteži morajo hiti z gumbom vred iz enega kosa, masivne in morajo na spodnji plošči kazati, da so obdelovane na tokarskem slonu; nedopustne so uleži, ki imajo naprej molečo robove. V. Preskušnju in meje pogreškov karatnih uteži. 1 1. Uleži je preskušati po navodilu, veljajočem za preskušnjo precizijskih uteži, pri meroskusnih Kos XXII. 47. Ukaz ministrstva /a javna flela itd. z dne 7. februarja 1018. 153 nradih, ki s« upravičeni uradno ravnati s precizij-skimi utežimi. Na več ali manj dovoljene razlike od dotičnih i'ubnih pravil so naslednje: za 500 mk . . . . 25 mg „ loo • P . . 10 TT „50 ..... . . 8 TJ „10 . . 3 tj „ 5 , . . . . . . 2 tj , 1 . . 1 v „ 0-5 „ . . . . . . 1 n „ o-i . . 0-5 » „ 0-05 „ . . . . . . 0-5 TV „ 001 „ . . . . . . 0-2 JJ VI. Kolkovanje. ' 12. Uleži z gumbom je kolkovali na gornji in spodnji ploskvi. Uteži v obliki pločic je kolkovali na listi ploskvi, ki ima oznamenilo mk. Kolkovnernu znamenju na gornji ploskvi je pristaviti letno številko, in sicer jo je postaviti tik pod kolkovno znamenje ali poleg njega. Enemu izmed kolkovnih zuamenj je pristavili še kolek v obliki zvezde s šestimi žarki. Pri karatnih uležili z 0-05 in O'Ol mk se lahko kolkuje Iudi tako, da se udari nanje samo orel. VII. Pristojbine. 13. Za meroskusnouradno preskušnjo in po-veritev karatnih uteži je preračunjati in pobirati v oddelku V l tarife meroskusnih pristojbin z dne 19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171) in z mi-nistrstvenim ukazom z dne 6. avgusta 1909. 1. (drž. zak. št. 127) za precizijske uteži enake teže določene pristojbine. Na Dunaju, 7. dne februarja 1918. 1. C. kr. komisija za pravilni meroskus: Lang s. r. . . 1 ’................................ - ■ . ' b ' ■ [s y. ! fut H-*ili : ■>[ [ii‘>nuj/i\‘ ■;!!(<>! baiijsrtrnmtuf i. • '4>v>v. <•' J-il-À «r. -Am 1 t)U «i r.u - s v i liti un*: J .. iVJ. JtVKi ! tur.s -»[ïliXl hjîlijl -K 1 ,t,Ar.! ihm tČaJbu . :• • fl If i iiiijVÎ.. : . ‘.'S U(h U-»i . .117 i -.)<[ ni 0’iižujhM' »i i:X 5 . ; : : ; ; ai k/.iH.; ■...■■• >j •• ...i .... : -«til) ,\ ' ■' ' idhlhti ' -!Ut ai (iti iv.K !" -J r.li.-i »1st-- S iiI«}.V«S:i) .?ll«ii;‘>:'!i'tti M!» tl-« * r-r ' ©Hi : : : : . . . . o.i m ti ,VÖ .1(H) io O .17 .! 'A r'01 i.jru. «iv. X : uti ../ : iiitn»;- an iiiuuxit..; .aotin: i:< \ 4* il ..!tj ytl»